Štev. 15. (Poštne tek. raouR.- C. G. cm la Pesta) V|J ■ III -II lil >•«»»»»»>—'Ulm—»II lllBIIWH»i a Wa Prešel nMfaMUMMMaaai Mali keledef. Petek, 9. aprila: Demeter. — Sobota, 10.: Mehtilda. — Nedelja, 11.: Bela ne- dalja. — Ponedeljek, 12.: Zenon, Julij. — Torek, 13.; Hermengild!, Ida. — Sreda, !*■: Justin, Tiburcij. — Četrtek, 15.: Helena, Anastazija. — Petek, 16,: Benedikt. MALE NOVICE Atentat na Mussolinija. V sredo ob 11. dopoldne, ko je Mussolini sapuščal svetovno zborovanje zdravnikov, ga je pred palačo pričakovala velika množica. K Mussoliniju je pristopila star«, žena. in mu je izprožila revolver v obraz. Naboj je Mussolinija prav na lahko ošinil pod nosom. Ministrski predsednik je ostal miren in je takoj dal stroga navodila, naj se vzdrži popolen r6cl. — Po mestih in vaseh vise zastave v znamenje veselja, da je predsednik Ušel veliki nesreči. Vojaški pozdravi. Iz Firence pozdravljajo: Kodrič Albert, -Mali dol pri Komnu; Štravs Just, Dolina; Hvalič Jožef, Ivromberg; Nuncja Ivan, Bač na Pivki; Grlj Anton, Harije; Vidmar Jožef, Dolenja vas; Pavšič Leopold, Pod-gozd; čmač Jemo j, Kranjec I vam, Postojna; Seljak Anton, Idrija; Likar Štefan, Otlica; Pernarčič Karel, Medena, vas; tiaro* Alojzij, Domberg; Krapš Ivan, Idrija, omel Anton, Bilje; Boštjančič Ivan, velika Bukovica; Frfilai Fran, Senožeče; usdorfer Viktor, Budanje; Gropajc Ma- 1 ij, Dolina, Močnik Fran. la Rima: Lisjak Matija, Šmarje pri Ajdovščini; Završnik Marij, Čibej Jožef, Simčič An/ton, Solkan; Batistič Izidor, Krpan Dominik, Miren; Štrukelj Jožef, Št. Peter pri Gorici1; Maver Alojzij, Če-povan; Eržen Fran, Ledine pri Idriji; Colja Jožef, Komen, Korošec Daniel, Illab-jan Karel, Dolina; Čehovin Viktor, Po-. točo; Natlačen Matej, Ubeljsko; Smrdel Ivan, Trnje. liniji nudi pulijo s Prolrati Prestranek je nesrečna postaja južne železnice. Stoji na samem med Postojno in Št. Petrom. V spomina nam je še, kako so trčili vlaki vsled pomanjkljivih signalov. Preteklo zimo so prišli volkovi vohat in lajat okoli postajnega poslopja ter so spravili ondotno osobje v velik strah. Najhujša zver pa je človek, ako izgubi strah božji, vest in poštenje. Take zveri so si izbrale Prestranek za cilj napada. VELIKE SVOTE DENARJA. Prestranek, kot prva postaja od Postojne, ima opraviti s carino. V stranskem poslopju se izvršujejo tozadevni uradni posli in se tudi sprejema denar. Vsak dan pride baje noter okroglo 300 tisoč lir, ka-! tere se na večer preštejejo in odpošljejo | v Trst na varno. Ponoči torej nimajo roparji kaj iskati tam okrog: treba je krasti podnevi ali pa nič. NA VELIKO SOBOTO. V lepoto prvih pomladanskih dni, v sveto zbranost velikonočnega praznika je planil glas daleč po svetu: razbojniki so napadli, ob belem dnevu postajo na Prestranku in uropali kakih 280 tisoč lir. NAPAD. Okrog 5. ure popoldne so bili v uradu pri blagajni voditelj urada Toniolo, blagajnik Valcareggi ter uradnika Cvelf in Pahor. V uradu sta se tudi mudila dva zastopnika prevoznih tvrdk, da bi opravila uradne zadeve glede carine. Blagajnik je ravno štel denar, kar planejo iznenada v sobo razbojniki, oboroženi s pištolami ter zakličejo: Roke kvišku I Prestrašeni uradniki se niso imeli s čim braniti. Eden je skočil pokoncu od mize in že je ropar streljal, ne da bi ga zadel. Ro- | parji so brž pobasali denar in zapustili Jugoslavija in Bolgarija. | sobo ge pre- pa so zapretm uradnikom, »olgarski zunanji minister Burov je naj jJh ne zasledujejo, ker drugače bo joj. Časnikarjem izjavil, da uživa sedaj Bol- Uradnike so zaklenili od zunaj. Barija -veliko' simpatij in zaupanja v Ev- j ropi zaradi miroljubne politike in zato,j ZASLEDOVANJE, kor si vztrajno prizadeva, da uredi svo- I* poslopja so jo razbojniki mahnili je notranje zadevo. Burov da je govoril Proti reki Pivki, ki tam blizu teče. Med tudi z Ninčičem, ministrom Jugoslavije, ter se je prepričal, da je dobra volja za zbl,iža:nje med obema državama in da bo utrdilo med njima zaupanje in do-kro sosedstvo. Uradniška vlada na Češkoslovaškem. Češkoslovaški ministrski predsednik Svehla je zbolel in prepustil svoje mesto namestniku, ki ni hotel prevzeti tega me-sta> nakar j© vlada odstopila. Pričakovati k' bilo, da bo diobil nalog za sestavo no-vlade vodja ljudske stranke minister ®meik, toda tega so se zbali liberalci 111 socialni -demokratje in so raje pustili, je prevzela vladne posle ljudstvu ne-odgovorna uradniška vlada. Državni Pp0dsednik namreč ni pozval voditeljev s^r'ajik k sestavi nove vlade, ampak je i-tftenoval za ministre same uradnike pod Predsedstvom dr. Černy-ja. S to vlado so Zadovoljni samo socialni demokratje in Orodni socialisti, kii mislijo, da so s tem ^^inili ljudsko stranko od vpliva na Radine posle. Toda to veselje jih bo kma-u šinilo, ker so si s tem le za nekaj ^nov podaljšali vpliv v vladi, a obdr- tom pa je Toniolo zlezel skozi uradno okence v predsobo, od tam na prosto in začel vpiti na vse grlo: tatovi ! tatovi I Namestu je pritekla finančna straža in jo udrla za roparji. Kakor se je izkazalo, so bili roparji dobro pripravljeni. Dva sta ostala v obrambo, da so oni z denarjem laže bežali. Onostran Pivke sta se razbojnika skrila med grmičevjem in streljala nazaj na zasledovalce. Ubit je bil fašist Ugo del Fiume, smrtno ranjen pa finančni stražnik Tempesta. Streljali pa so tudi finan-carji in oba razbojnika sta obležala mrtva. Financar Tempesta je umrl drugo jutro. BANDIT MOLK. Ubita razbojnika sta bila kasneje spoznana. Eden je bil Stanislav Molk iz Planine, onostran meje. Ta je bil star bandit. On je znan že od napada na inženirja Hofmana na Ravbarkomandi. Še bolj je znan radi uboja dveh orožnikov v bližini Črnega kala. To pot je bila mera pregrehe polna in ga je smrt zadela. Drugi od obeh mrtvih roparjev je bil spoznan za kovača Alojzija Vilharja iz Postojne. Njegovo ženo so takoj zaprli. KJE JE DENAR. Razbojniki, ki so nosili denar, so ušli preganjalcem. Onostran državne meje pa je jugoslovanska varnostna oblast vjela enega, ki je nosil 22 tisoč lir. Dejal je, da je Rafael Samsa iz Bistrice, po poklicu mehanik, 21 let star. Prijeli so tudi nekega Jakoba Gerželja iz Postojne. V Molkovem žepu so namreč našli vojaško odpustnico na ime Jakoba Gerželja. Pod sumom udeležbe so torej Gerželja prijeli. Za druge člane razbojniške družbe še ne vedo. Tudi za ostali denar še ni pojasnila. RANJENCI. Poleg štirih mrtvih iz te bitke sta bila še težko ranjena dva financarja, lahko ranjena pa en financar in en železniški uslužbenec. Mrtvima fašistu in financarju so priredili v Postojni slovesno pogrebno svečanost na velikonočni torek popoldne. MIHEC IS N UAKEC žali ga ne bodo. Češka ljudska stranka *®Jno narašča, a Slovaška ljudska stran-a j° pa že prava predstavnica slo vaške-^ naroda, saj ima skoro vsa poslance, ^atf) vladno krmilo na češkoslovaškem 6 bo dalo dolgo voditi brez teh strank. Naša glasba. V Trstu smo imeli priliko po dolgem času slušati nekatere »lasti novejše slovenske zbore, izvajene z mojstrsko natančnostjo od mešanega zbora Učiteljske zveze pod vodstvom g. Srečka Kumarja. Občinstvo je napeto sledilo ves čas, ako-prav se mu je dokaj težko vživeta v najnovejšo glasbo. Ogrelo pa se je pri nekaterih bolj dostopnih zbori,h. Tako občinstvo pač zasluži, da bi se mu večkrat nudila slična plemenita zabava, že iz tega razloga, da se vzdrži zadosten stik med umetniki in slušatelji. Učiteljskemu zboru in g. dirigenta Kumarju pa vse priznanje in naša hvaležnost. Želimo le kmalu zopet kaj sličnega užitka. Rus dela propagando. V Moskvi, so komunisti začeli Majati tednik, ki se tiska v kitajskem jeziku. Tedniku je ime «Djan-din,-bao». Name-memjen je za propagando med Kitajci. Kongres modroslovcev. Koncem marca so imeli v Milanu svoj zbor učenjaki-modroslovci, (filozofi). Pra-fesor de Sarlo je govoril o svobodi. Re-kel je, da država ni sama sebi namen in da/ se svfaoda ne da ubiti. Nato so fašisti zborovanje razpustili, češ da so modno-slovci zašli v politiko in to ise ne sme. Straža na Brenerju. Laški umetnik Marinetti v Milanu je ustanovil organizacijo «Straža na Brenerju«, La guardia al Brennerov Ta organizacija hoče do skrajnosti poitalijaniti severno mejo1 na Tirolskem. Časniki poročajo, da se po- več mestih v Italiji u-sitanav.ljajo odseki te organizacije. Nemci bodoi čutili plod nacionalizma. Goriške korjere. Iz Gorice (via IX. iigostoi št. 6) odhajajo korjere ob sledečih urah: v Postojno ob 6.10 (z glavne postaje ob 6.05) v V ip a-vo ob 16 (samo ob delavnikih), v Ajdo v š č i n o ob 6.10 (kakor v Postojno), ob 13.15 in ob 16 (samo ob delavnikih), v Idrijo ob 16 (samo ob delavnikih), v Gradiš č e ob 7-15 in 17.30, ob 14 (samo ob delavnikih), v Čer vin jan ob 7.15 in 17.30, v G r a d e ž ob 14 (samo ob delavnikih), v Krm; i n ob 12.20 in 14.20 (samo ob delavnikih), v Čedad ob 14.20 (samo ob delavnikih), v Brda ob 13 (samo ob delavnikih), v Čepovan ob 14 (samo ob delavnikih), v Palmanovo ob 17 (samo ob delavnikih) tter vsak ponedeljek ob 7, v Miren ob 15.30 in 17.30 (samo ob delavnikih), v R e n č e ob 12.15 in 17.30 (samo ob delavnikih), na gori-ško pokopališče ob delavnikih ob 15.30, ob nedeljah pai ob 14.30. Čuj, brate, prišla Jo nova postava, ze Juse začela bo pravda krvava! Namestili palači imava jus, prijatu, sva zadnja Slovenca na našem magistratu. BELEŽKE. Trije dnevniki so v Trstu, ki, vodijo ves Trst za seboj: zjutraj izide hebrejski «Piccolo», opoldne judovski «Piccolo del-la Sera«, zvečer izraelski «Ultime noti-zie». Gospodar jim je poljski Jud nemškega imena ter točasno italijanski nacionalist na odpoved. O velikonočnem prazniku je zapisal, da je -«črevesni praznik« (ker se kaj boljšega poje) ali kvečjemu «praznik pomladi,« (ker se gr* na izprehod). Kaj lepšega Jud ne ve. Hinavščina. «Edinost« lepo poje, skupaj kiič ecucke svoje — in premilo žvrgo-li: «Hitimo mapram božjemu hranu, da hvaležnega srca, pobožne misli in zbranega duha, zatopljeni v sveto moli ter, proslavimo spomin na veliko delo poslanstva Odrešenikovega!» Kako lep« in vzvišene besede ! Pa dejanja.? Liberalna športna društva v Trstu, in okolici zbirajo slovensko mladino med služb* božjo na igriščih. Mesto maše - žoga, mesto cerkve - igrišče, mesto slovenske pesmi v cerkvi - ostudne laške kletvine ! In ta društva so prava častna straž«. Wilfana in njegove pobožne «Edinosti». Da, to je stara, preskušena politika doktorja Jožefa Wilfana: Njegov list. hvali in povišuje krščanstvo, njegove organizacije pa odvajajo slovensko mladino od cerkvenega občestva, jo vodijo v versk* mlačnost in v idejno praznoto. Tako ruši liberalizem temelje zdravemu narodnemu življenju. Liberalizem je slana. Društvo slovenskih visokošoleev «Balkan« v Trstu razpada in zamira. To društvo je odločn* na strani doktoi'ja Slavika; popolnoma, edinjaško je. Stare voditelje prijema, skrb, kaj bo s to mladino: nič ne dela, nima predavanj, ne resnih sestankov, nič in nič. Samo ples. Kaj bo, kaj bo ! tožijo stari prvaki. Mi kličemo njim in vsej. mladini znameniti Mahničev klic: Idej* oblikujejo vekom lice! Velike idej* užgejo ogenj navdušenja, dajo pogum za žrtve in delo ! Vil edinjaši ste pa vse ideje pokopali v grobu lažnjive sloge — u-kradli ste svoji mladini vse svetovne ideje in jih zaklenili v podstrešje ! Zato j* liberalna mladina tako revna na mislih, brez vzorov, brez požrtvovalnosti. Liberalni izobraženci sanjajo le o vilah in rejeni mošnji. Kako naj se mladina navdušuje za take ideale ? Za ljube denarce. Tržaški «Piccolo» i-ma velikansko tiskamo, a notri mu manjkajo črke š, ž, č, in kar je podobnega. Če pa dobro plačaš, jih poiščejo r kaki, pozabljeni škatlji. Oni dan so v o-glasih pravilno tiskali: besedo «Bogaška slatina«. Treba je plačati in še posebej zahteva.ti, pa gre. Cenzura. V Rusiji so nekoč zaplenili kuharske bukve, ker je.bilo v njih navodilo, kako se pripravlja jed, ki ji pravijo «svobodni duh«. Takega mi še nismo doživeli! Kako Je s politiko Pašičeva vlada odstopila Po valitvah pred dvemi leti je bila v •Jugoslaviji nekaj časa na krmilu vlada, kateri sta. (načelovala Davidovič in Korošec. Skraja je to vlado podpiral Štefan Radič, potem jo je pa v hrbet sunil in gnal na nove volitve. Vlado sta prevzela Pašič i,n Pribičevič. Izvedla sta volitve in vladala dalje. Radič je bil zaprt. V zaporu se je spokoril. Zvezal se je s Pašičem in tedaj je zletel iz vlade Pribičevič, na njegovo mesto se je vsedel Radič. Ta dogodek se je povsod slavil kot zaželjeni sporazum med Srbi in Hrvati. Stari Pa-Sič je ostal na krmilu države. Nasprotja. V novi vladi pa vseeno ni bilo pravega medsebojnega, -zaupanja. Sporazum je bil sicer podpisan, toda Panič je delal še nadalje vse po svoji glavi, Radič in njegovi šo večkrat godrnjali, da so prikrajšani, toda Pašič je ostajal gluh: Molčite, deca, kaj je dobro za državo, to vem jaz. Opozicije (Slovenci, demoknatje, muslimani) .so dobro videle to večno nezadovoljstvo in so naprej in naprej ponavljale, da ta vlada tudi ne bo dolgo. Seveda so tudi storili vse mogoče, da jo vržejo. Prepir med otrocL Tudi v sami PašiČevi (radikalni) stranki- niso bili vsi zadovoljni. Mrmrali so, da vlada preveč počasi dela, da delo zastaja, da 'skupščina (državni zbor) ne o-bravnava potrebnih novih postav, da, se med tem slabša gospodarski položaj med ljudstvom, da naraščajo davki itd1. Najhujša obtožba :je bila pa v tem, da se preveč lahkomiselno zapravlja in skoraj naravnost krade državni denar. Ta očitek je vrgel v liste Stoj-adinovič, zet Ljubomir«. Iovanoviča, enega izmed radi-kalnih prvakov. Vrgel pa je očitek naravnost na Pašičevega sina Radomirja (okrajšano «Radeta»). Stojadinovič je objavil v «Politiki», da je Rade Pašič eden prvih milijonarjev in da ne plačuje niti vinarja davka. Država da bi imela prejeti od njega na davkih okroglo 30 milijonov dinarjev. Očital je tudi, da Rade zasluži pri državnih kupčijah več kakor bi znašal pošten zaslužek. Tako je nastal prepir med Radetom in Stojadinovičem. Za njima pa sta stala stara dva; Nikola Pašič sam in njegov nevarni prijatelj Ljuba Jovanovič. Boj je bil naperjen proti Pavšiču; hoteli so ga za vselej poslati v pokoj. Hrvatje groze. Nikola Pašič si je vedno znal pomagati na ta način, da je stvari zavlačeval in čakal, da se nasprotnikom razkajdii jeza. Tudi to pot se je trdno oprijel vladne klopi to je sklenil, da naj se skupščina pošlje ina dolge počitnice, potem se bo dalje razpravljalo. -A kar naenkrat je isto-pil predenj Radič in dejal: Mi ne maramo, da bi poslanci samo okrog hodili in počitnice uživali-. Brž po Beli nedelji naj se sestanejo na postavodajno delo. Če se to ne zgodi, bomo Hrvatje vlado zapustili. Ta izjava Hrvatov je bila očitna bojna napoved z njihove strani. Pašič je to brž razumel, zato jih niti ni skušal tolažiti, češ da bi že kaj preje sklical skupščino. Videl je, da bi potem iskali drugih vzrokov proti njemu. Zato je hitel mašiti tam, kjer je voda, bolj nevarno vdirala v njegovo barko, namreč v lastni stranki. Pašič je sklical svoje radikalce in jim povedal, da ga Hrvatje mečejo: g id o bi bilo, če bi sedaj radikalci s Hrvati potegnili proti staremu in častitljivemu voditelju. Tako je Pašič potolažil svoje ljudi in dobil odi njih zaupnico. Mislil je, da bo ta zaupnica zadostovala, da on ostane na vladi. Demisija. Stefan, Radič je bil med pri kralju in mu v dolgem razgovoru pojasnil svoje stališče im razmere v državi. Prišel je od kralja dobre volje in ostal trdovratno pri svoji zahtevi, naj se skupščina skliče na 8. aprila, Pašič je to zahtevo odbil. Nato so hrvaški ministri vsi odstopili. Pašič je še okleval, ali bi odstopil ali ne. Slednjič je omagal in na Veliko nedeljo opoldne je šel h kralju ter mu izročil demisdjo, to je odstop cele vlade. Kralj je demisijo sprejel ter Pašiču naročil, naj vlada začasno dalje vodi tekoče zadeve, dokler se nova vlada ne sestavi. Posvetovanja. Koj nato je kralj Aleksander začel običajne posvete z odličnimi voditelji politike. Najprej so bili pri njem zastopniki opozicije: Davidovič za demokrate, Spa-ho za muslimane, dr. Kulovec za, Slovence. Vsi trije so izjavili, da s Pašičem ne marajo imeti opravka. Potem je bil sprejet Svetozar1 Pribičevič, voditelj Samostojnih demokratov. On je pripravljen iti v vlado s Pašičem, kakor sta že bila svo-ječasno skupaj na vladi. V tem slučaju pa bi se utegnil razdvojiti klub radikalcev, med katerimi so tudi nekateri, ki ne marajo za Pribičevičai. Če se pa radikalci razkoljejo in en del potegne z Jovanovičem proti Pašiču, potem bi vlada Pašič-Pribičevič ne imela večine v skupščini. Za sestavo nove vlade so torej precejšnje težave in se lahko zavleče. Kongres v Čikagi V svetovnem mestu Čikagi v Ameriki bo to poletje velikanski evharistični (t, j. v proslavo sv. Rešnjega Telesa) kongres ali shod. Otvorjen bo s polnočno mašo med soboto in nedeljo 20. junija. Pri tej sveti maši se bodo vsi katoličani povabili ,da se udeleže skupnega sv. obhajila vsak v svoji cerkvi. Slovesna otvoritev shoda bo v stolnici Najsvetejšega Imena ob enajstih s slovesno pontiflkalno mašo, kjer bodo imeli vstop samo kardinali, škofje, zastopniki raznih vlad, duhovščina in omejeno število laikov, ker bo že s term prostorna stolnica napolnjena. Nedelja je potem prosta in ne bo nikake-ga glavnega, zborovanja več. Pač pa se ta dan prepusti posameznim narodnostnim skupinam, kakor tudi župnijam, da imajo svoja posebna zborovanja in posvetovanja. Posebno naj bi imela vsaka svoj velik ljudski shod. V pondeljek bo za o-t.roke. Sveta maša bo v Grant Parku kjer bo nad 50 tisoč šolskih otrok pelo sv. mašo «Missa De Angelis», koralno. Ta dan bo tudi prvo zborovanje posameznih pododborov. Zvečer bodo velika zborovanja. V torek zjutraj bo dan za žene. Sveta maša bo zopet na prostem, katere se bodo udeležile zaisitopnice vseh ženskih redov in vse ženstvo. Zvečer bo veliko zborovanje samega moštva. To bo velikanska manifestacija katoliškega moštva. Zborovanja bodo v velikanskem « Stadionu« za Field Museumom in v Grant Parku. V sredo se bodo zborovanja nadaljevala. V četrtek bo velikanska evharistična procesija v Munde-lein kot sklep kongresa. Slovenci se bodo tudi udeležili zborovanja in sicer ameriški in romarji iz Slo- venije, tem na čelu ljubljanski škaf dr. Jeglič. Za kongres imajo Slovenci poseben pododbor. Posebna slovenska zborovanja je pododbor odločil sledeče: V nedeljo bo veliki javni shod, ker bo takrat največ tujcev iz drugih delov Amerike. Za ta dan pričakuje se posebno velika udeležba iz Clevelanda, Milvvaukee in od drugod. Naš narod je delavski narod, zato se moro odtrgati od doma samo v nedeljo. Shod za slovenske duhovnike bo v torek zgodaj popoldne, nato bo zborovalo ženstvo in zvečer moški. Vrhovni odbor za mednarodni evharistični kongres želi, dia hi se posamezne narodnosti udeležile kongresa v svojih narodnih nošah. Zato je slovenski pododbor pozval tudi Slovence, da pridejo na kongres v narodnih nošah, in sicer ne samo ženske, marveč tudi moški. Pododbor bo izdal tudi posebne znake za kongres. Ivan Rojec je predvsem zadrugar. Leta 1898. je ustanovil v Biljah «Zadruž-no opekarno«. Posebno znamenita pa je mirenska «Čevljarska zadruga«, Iti še dandanes obstoja in prospeva ter daje zaslužka stotini delavcev. Nič manj delaven in vnet ni bil župnik Rojec kot dušni pastir. Po njegovem prizadevanju so prišli misijonarji lazaristi na mirenski Grad. Ob času vojske je veliko dobrega, storil za. go-riške begunce, pa, tudi za vojake in ujetnike. Za svoje vsestranske zasluge je bil leta 1921. imenovan za častnega kanonika goriške stolnice in je dobil naslov «monsinjor». Odličnemu možu vsa Slovenija izreka čestitke ob (10 letnici, želeč mu še mnogo let blagoslovljenega delovanja z* dušni, in telesni, blagor naroda. f Zobozdravnik dr. D. Sardoč Ipacljallst m ustna In sobna bolesni parlakcijoniran na dunajski kliniki ordinira v Trstu vla H. R. Imbrlanl 16. I. (Praj vla S. Giovanni) | V od 9-12 In od 3-7. 33E Zaslužen mož Dne 26. marca je spolnil 60 let življenja monsinjor Ivan Rojec, dekan tolminski. Rojen je bil v Trstu v vojnem letu 1866. Njegov oče je bil goriški rojak iz Sovodenj. Ivan je obiskoval šole v Gorici, kjer je bil posvečen v mašnika 8. septembra 1890. Služboval je v Solkanu, v Biljah, v Mirnu in od 1. 1915 v Tolminu. Ivan Rojec je bil že v mladosti navdušen krščanski socialist in je vedno ostal mladosten in pogumen borec za te ideje. Ostal pa ni pri besedah, ampak si je povsod prizadeval, da bi lepe ideale in načrte prevedel v dejanja. S to svojo de-lotvorno voljo je postal edien najbolj odličnih javnih delavcev na Goriškem. jliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiii^ Zobozdravnik sprejema | v Gorici na Travnik« št. ZO „ in v Ajdovščini nasproti posojilnici ^riiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii# ZobDzdravniški ambulatori) TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. ure In od 15. do 19 ure Ljudske cene. piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii!] I Dr. R. Zaletel! g Zdravnik za kirurške in ženske || bolezni, sprejema od 8-12 ure 1 dop. in od 2-4 ure popoldne v Kozleku, II. Bistrica - Illllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PODLISTEK IVAN BALOH : Mlini na veter v Kiizlaholjr Satira. Lajoš im Mica sta bila v nedeljo oklicana enkrat za trikrat. Mica se je zagledala v Lajoša oziroma v njegove velike črne brke in njegove lepe, globoke oči, Lajoš pa v Mico oziroma njeno veliko doto. Pa se je mudilo, ker je imel Lajoš samo par tednov 'dopusta in se je bal, da bi mu kdo drugi ne vzel Mice oziroma njene dote, Mica se je pa, bala, da bi bil Lajoš poklican na fronto in bi ona prišla ob svojega fanta. Ko se je po vasi zvedelo, da je stvar resna, da bo Lajoš res odvedel iz vasi najbogatejšo nevesto, je po vasi završalo med domačimi fanti. Da vzame tujca, ki ga popreje nikoli ni videla, da niti nje- govega jezika ne zna, da zaničuje, prezira vse domačine — to, je btl dolg pogovor vseh, ki niso šli spat še pred polnočjo. Nekaj bo treba ukreniti — to je bila splošna sodba vseh, ali naj Lajoš plača pošteno fantovščino^, ali pa naj bogata Mica ostane doma Nekega jutra jo dobila najnovejša nevesta nenadno pismo,-podpisano v imenu vseh fantov domačinov, da mora Lajoš plačati 300 kron odkupnine, prodno popelje Mico na Mažarsko, ako ne, bo stopil pred oltar kot ženin z brkami samo na eni strani. Ko je Mica prejela to pismo, so bile tiste ure njena prva kaplja bridkosti v kupi prve ljubezni. Vedela je, da bodo fantje neizprosni, vedela je, da Lajoš nima denarja pri sebi, in strašna misel ji je stopila pred oči, kaj, če bi Lajoš res izgubil polovico brk i,n bi ona stala pred oltarjem s takim ženinom. Zato je nevesta Mica modro ukrenila: Povedala je pač ženinu, kakšna je tukajšnja navada in da bo v njegovem imenu sama založila, kar fantje zahtevajo. To je bila prva bridka ura v ljubezenskem življenju Mice in Lajoša, Mica je poslala fantom ne 300, ampak 350 krom a poročilom, da bi ženin kot graščak dal tudi petsto kron, čo bi fantje to zahtevali. To je pa tudi fantom vzelo vse besede oponašanja in nagajivosti, da so vsi rekli soglasno: Škoda, da smo ga tako malo cenili in da nismo več zahtevali. Graščaka nimamo vsak dan v vasi. In Mica' in Lajoš sta imela mir pred domačimi fanti. Poroka se je izvršila, kot, še nikdar nobena v vasi. Vsi piščanci skorodo zadnjega petelina so morali dati svoje življenje kot novopocočni dar mladi nevesti. Lajoš je povabil svoje predstojnike na večerjo, in vsi so se radii odzvali povabilu, ker je bilo ravno takrat veliko po- manjkanje mesa. Samo ob sebi se razume, da je bil ples. Domači godec Krev-ljač je to pot moral stopiti nekoliko v ozadje. Užaljen je bil: že na več ko 100 ženitovanjskih svatbah je pritiskal svoj meh, a ravno na najbogatejši svatbi se njega kot, najboljšega glasbenika v fari im najbolj vztrajnega do zadnje jedi nekako odklonili, ker sta imela dva cigana gosli in flavto eden, zato je tolikanj zaslužen moral' to pot v neprostovoljen pokoj. To je starega Krevljača silno bolelo. Tolažilo ga je samo to, da mu je nevesta kljub temu, da imajo cigani prednost1 obljubila dvojno plačilo in še polno torbo krač in potic. Ampak tudi tisti večer je pokazal godec vso svojo zmožnost. Ko so se ciganski goslači odpravili na svoje delo v kuhinjoi, tedaj jo pa on vzel v toke svoj meh in zapel eno po mažar-ski. Vse, kar je bral, na železničnih vagonih in kar je slišal iz ust vojakov, j* ^>mi skupaj in zapel tako-le : O inemdohany, nemdiohanjr zoknak, Sysflahary, ombemek, o nembaratum, o nembaratum, o nembaratum — flgufak. Ko je ženin Lajoš slišal te besede, se je fia«la9 zakrohotal in vrgel godcu pet gorkih krofov v obraz za plačilo in ga vPrašal, kaj je pel. Godec je pa kratko °dgovorll, da ve samo to, da se pravi 8yslah.ary po naše — osel. N’a to je ukazal Lajoš zaigrati čardaš, ko so zopet prišli cigani. Ženin je zagrabil nevesto, da se je tresla vsa sobana, ko sta) plesala. Seveda. Mica in r,irdaš se še nista nikoli poznala — zalo i® I-ajoš držal in lovil svojo nevesto, ko-'ikor je mogel. Mica je parkrat pošteno zavriskala, Mali njen bratec, ki je obi-fal purmanovo bedro, je naglas zaklical: ^anes pa' še Mica vriska, tega p«; ni ve-^el mali Rudi, d« je Mica le takrat zavriskala, kadar ji je močni Lajoš sto-P*1 n« kurje oko. Slučaj je hotel, da je izgubil Lajoš ravnotežje in seveda tudi njegova nevesta; ampak Lajoša so držali pokonci njegovi težki, visoki čevlji, Mico so pa zapustile njene visoke pete in jo vrgle sredi sobe na tla. Kar obsedela je in njen poročni venec je izginil raz glavo. Hitro ga, je pobrala in vsi so šli nazaj na lice mesta — za zopet bogato obloženo "mizo. Pojedina je minula in Lajoš je solil, naj gredo hitro na njegov dom,' ker ima le kratek dopust. Vsi domači so bili s tem zadovoljni. Ker je pa ženin imel le sam drobiž, je mladi nevesti njena mati prav rada dala poleg lepe doto še par sto kron za dolgo pot v Kuzlaholy. Minulo je par davi. Od ostankov ohceti je živela cela vas in najbolj je bil vese) godec, ker jo godel, jedel in pil še tri dni po poroki. Prišlo je pismo od mlade graščakinje Mice, bilo je dolgo: kako je bilo lepo, a dolgo potovanje, kako ljubezniv je bil 141 j oš, da ga ima sedaj še bolj rada, kot poprej, da sta srečno prišla do graščine, da je talko velika kot pet farnih cerkva, da so krasne sobane, veliki hlevi, vinogradi, ribnik, posebno pa novi mlini na veter. Čudmio se ji je le zdelo, da so vse sobe prazne, je le nekaj stare ropotije in da mlini nič ne delajo. Pa. jo je Lajoš potolažil, da pride v kratkemu času nova moderna oprava za vse sobe iz mesta in čisto novi stroji iz Prage za mline na veter. Mica je verjela. Še več, pisala je domov, naj doma vse prodajo, pa. naj pridejo gori na Mažarsko v grad, kjer je za vse dovolj prostora in bo kmalu živeža, sadja in vina, da ga bodo še prodali. Mica je pisala: Kaj boste v tisti slamnati beračiji ! Ne bo treba nič delati, samo sprehajali se bomo, posebno, ker bo moral Lajoš iti kmalu nazaj k vojakom. Vse je Mica verjela, le stari Lajoš je mi mogel videti. Parkrat je po mažarsko zaklel in se skril t svojo sobo. Mica in Lajoš pa. sta stanovala v sobici Lajošove umrle teta. (Bo sledilo). pem redu. Hvala zato gre našemu g. župniku, ki se jo potrudil za dober uspeh. Upamo, da zamajprej plesi v naši župnij i nekoliko pojenjajo, da. bo kaj bolje kakor lani. Kubejčaa. KNEŽAK. Na Marijino Oznanjenje je naša dekliška Marijina Družba razvila svojo novo zastavo, ki jo je izvršil slikar Delmeri v Gorici. Sestrski družbi iz Trnovega in Zagorja sta se polnoštevilno uidleležili naše slovesnosti. Hvala vrlim družbenicam! Zastavo je blagoslovil č. g. Luka Smolnikar, duh. svetnik iz Slavine. Prepričam naj bo, da bo njegov prelepil govor ob tej priliki še dolgo odmeval ,'fv naših srcih. Po cerkvein slovesnosti smo igralo 2 igri: «Izgubi jeni raj» in «Marijina smrt». Igralke so se prav potrudile in prav dobro izvedle svoje težke uloge. Zahvala za lepo uspelo predstavo gre naši požrtvovalni učiteljici grč. Justi Suša, ki smo jo v znak hvaležnosti izbrale za bo-trco novi zastavi. BAZOVICA. V nedeljo je prišla v našo vas prijazna slovenska družba iz Trsta. V gostilni so zapeli par lepih naših pesmi. To pa znanim pohajačem ni bilo jk> godu. Zahtevali so, naj pevci utihnejo. Gospodar pa se ni udal, ampak jih je vljudno prosil, naj povedo,, kakšna postava pravi, da se slovensko peti ne sme. Nasilni pohajači so gospodarja, spoštovanega g, Urbančiča, pretepli in zelo ranili To divjanje zagri-žencev je zelo razburilo našo zavedno vas. Zahtevamo naj velja pravica za vse ! ZGONIK. Naše' mladinsko' društvo je občini v čast, družinam v vesolje. Imeli smo zadnji čas speti dve družinski prireditvi. Prvo na praznik sv. Jožefa: igrice, deklamacije in jedrnat govor našega g. župnika. Drugo, večjo veselico je društvo priredilo na velikonočni ponedeljek. Fantje so vzorno in naravno igrali Finž-garjevo burko «Vse naše«, dekleta pa so nas razveselile s kratko igrico, z dvospevom « Rdeči sarafan» in z lepimi deklamacijami. Na koncu je znani tenorist s Proseka zapel šaljivi kuplet «Župa inirno trpelo. Neki Italijan se je izrazil: Če b> pri ras kje tam doli gospodaril v občin; tfuc komisar, bi ga ljudstvo samo v 24 urah zapodilo. V šolskem poslopju je komandiral, kot da je on gospodar, namtstn d^, bi bil ponižno hvaležen, da je užival prosto stanovanje v hiši, ki jo je ljudstvo z velikimi stroški sezidalo in jo tudi t°žko j vzdržuje. S čigavim denarj 'in si jo tako lepo opremil svoje stanovanje? S iiga-> vim denarjem si je kup5-’ in popravil 1 avtomobil? Kje je sedaj ta avtomobil ? j Na vsa ta vprašanja želi ljudstvo imeti I točen odgovor. Hvaležni smo višjim o- 1 blastem, da so posegle vmes in razsodile pravično. Prosimo komisarjevega na- slednika g- Radovani-ja, naj olajša ljudstvu težko breme davkov. Če bo z ljudstvom, se bo sam prepričal, kaJko je to ljudstvo mirno in poslušno. Želimo mu obilo vspeha ! G. Scialpi, vam pa srečno pot in uživajte dolgo sadove svojega delovanja. Iz BREGA. V Zavljah si je vzel življenje 25 marca 63 letni- Josip Stokovič, p. d. Fofolo. Dal si je prinesti kosilo v svojo sobo, sedel na stolico, nastavil puško pod nos in iz-prožil. Strel mu je razmesaril glaivo. Vzrok temu žalostnemu dejanju je bila dolgotrajna živčna bolezen. Ker se sodi, da je to storil v dušni zmedenosti, so ga cerkveno pokopali. V tržaški bolnici je u;>,rl ?8. marca Jakob Štrajn p d. Mimec, iz Doline, v 72 letu starosti po kratk5 liolezni. 1'okojni je bjl dolgo let usbi/.bm Kot nacpaznik v koperski jetnišnici, nazadnje je bil u-služben v oljarni v Zavijali. Bil je mož krščanskih načel; pred leti, ko je divjal v Bregu hud boj za katoliška načela, je bil kandidat krščansko-sociainc stranke za deželni zbor. Ker je pokojni preskrbel svoji ženi, ki je umrla, pred 16 leti, na dolinskem pokopališču poseben grofc, naj bi se tudi njemu želja izpolnila, da v zemlji domači mu truplo leži. Počivaj v miru ! Pri Boljuncu na Pečah leži med skalovjem v divje-romantični soteski Ro-zandre cerkvica Matere božje, kamor romajo po leti pobožni romarji. To cerkvico so vzeli na piko nekateri tržaški izletniki, in so jo že hudo poškodovali: razbili marmornate kipe na altarju in poškodovali tudi altar sam. Sedaj se bodo vrata prevlekla z žeiezno ploCevino. Upamo, da bodo nekateri mestni divjaki vsaj zdaj pustili svetišče v miru. V Ricmanjih so imeli na sv. Jožefa dan vsakoletni shod. Bilo je mnoge ljudstva; samo to moti pobožne vernike, da i zgled a tiste dni okolu cerkve kot na semnju v Sežani. Tudi so se iju.ijo zgražali, da je bil na tret j i dan, tiho nod’lj->, javen ples. Ricmanjci, ne onečaščujte se in ne ponižujte svoje imenitne, starodavne božje poti! Sv. LUCIJA. Na, veliko soboto, dne 3. t. m. smo tukaj pokopali občespoštovanega posestnika Jožefa Šavlija iz Drobočnika. Na pokopališče k sv. Mavru je pokojnika spremljevalo veliko število faranov. Domači moški pevski zbor je pod vodstvom g. Zdravkota Muniha zapel pokojniku v slovo pred cerkvijo in na pokopališču dve lepi pesmi. Blagi pokojnik naj počiva v miru, rodbini pa naše iskreno sožalje. KUBED v Istri. O sv. Jožefu smo imeli v Kubedu mali misijon ali duhovne vaje, katerih so se vsi farani udeleževali. Tudi k spovedi in k sv. obhajilu so šli vsi. Udeleževali so se pobožnosti pa tudi verniki iz soseščine. Ob sklepu je bila. slovesna procesija z Najsvetejšim. Vse se je izteklo v le- Andrej Puriž TRST Via Medla It. • KovaSkl-------- — moj at ar UVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela -Železno ogr»|e in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnitve. anne Prvi in edini slovenski n urar in zlatar v GORICI Goapoaka ulloa 18 Prlporoim svojo veliko zalogo vaoh vrst ur, zlatnino In arabrnlno, vaa po nizkih oenah. □S SJCDPE 33C « M A L I 1.1 S T » GOSPODARSTVO RdeCKa io piea njonesa iMm za preSiijo rejo. Nevarna bolezen. Da. je rdečica najbolj razširjena bole-teo pri prašičih, temu bo gotovo vsak svinjerejec pritrdil, če je torej nevarnost te bolezni našemu kmetu dobro znana, kaj pa je vendar vzrok, da on radi »je trpi večkrat ogr-omno škodo? Recimo takoj: temu je kriv v prvi vrsti naš kmet sam, ki hoče s pomočjo raznih mešetar-jer ali kakih «šintarjev» sam ozdraviti to nevarno bolezen. Naš kmet si misli na ta. način prihraniti nekaj lir, ki bi jih sieer moral potrositi za živinozdravnika, pri tem pa zgubi vrednost težkih denarjev, ki bi jih lahko mirno spravil v svoj žep. Treba je torej, da se maš kmet zave, kak kapital mu. predstavlja živina in kako nevarnost predstavlja za njo rdečica, kadar se pojavi. Materialno škodo si naši prašičjerejci zmanjšajo lahfca samo na ta) način, da k oboleli živini pokličejo takoj živinozdravnika, ki se je o tam učil, ne poslušajo' pa kvant in flavz raznih prekunštnih sovaščanov, ki hočejo vse bolje znati kakor živinozdravnik. Nemarnost povzroča škodo. Kakšna je bolezen rdečica, to pač ve vsak kmet. Kadar! se namreč pojavijo iiazne rdeče lise na vratu ali trebuhu in nogah, pri tem pa živina prestane jesti in se opoteka, takratti naš kmet tarna po vasi, da so mu prašiči, zboleli. To pa bi bil ugoden hip za kmeta, da bi poklical ži- Izola 260, Oprtalj 190, Poreč 220—240, — Olje 9^-12 lir liter. Seno 24—50. Semenj v Buzetu 18. marca. Prignanih 122 valov, 159 krav, 3 konji, 18 oslov, 105 prašičev, 8 ovac. Cene: voli 475—500, krave 440—460, teleta 770—800 za stot žive teže. Osli 300—1000 lir glava', prašiči 90— 160, ovce 130—250. Cene po Italiji. Pšenica: Mantova 195 —198, Brešija 190—192, Desenzano 190— 195, Ferara 192—198, Padova 195—197, Verona 197—199, Palmanova 190—200. Koruza: Mantova 117—120, Casal Momfer-raito 112—115, Desenzano 113—123, Ferara 108—110, Palmanova! 101—105. Pozor, da se ne opečete! Dva agenti; dunajske tvrdke A. Kranner hodita po deželi in ponujata perilo, ki je zelo drago. Podobno blago se dobi v Trstu skoraj za polovično ceno. Najboljše je, da se ne spuščate z njima niti v razgovarjanje. Semenj v Divači 20. III. Prignanih je bilo 300 volov, 100 krav, 30 telet, 100 prašičev, 50 konj. Cene: voli. in krave po 400 do 450, teleta po 500—600 lir stot; prašiči 618 tedenski po 100—120 lir glava; konji klavni 500—1000 lir, vprežni 1500—3000 lir glava. Strupen krompir. Spomladi, ko na-siopi toplejše vreme, začne krompir v kleti in hramih poganjati precej hitro. Tam krompir, ki ima precej poganjkov, vsebuje tudi do petkratno množino strupenega solanina. Večinoma tega strupa se nahaja v kaleh 'krompirja. Množina solanina v krompirju raste od aprila do avgusta tudi tiedaj, če ta ne poganja. Še 1 Mii liji iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiimiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiuimmintiiiii! iii l š GORICA, VRH PLACUTE, 18. = | Vežo preprosto in najbolj elegantno = i zasebnike, občinske, župne in = gj šolske urade, za društva. Medmestni telefon štev. 253. ainnfltNniiinKuinmmMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii vinozdravnika, iki bi vse potrebno ukre- strupeni nego poganjki sami so pa Mil, da prašiči ne poginejo. Žalostno je, da našemu kmetu manjka takih svetovalcev. Kako je treba rdečico zdraviti? Najboljše, do sedaj prav za prav edino zdravilo zoper rdečico je cepljenje. Zakaj? Ker se nahajajo bacili rdečice v krvi in prašič ne oboli radii morebitne nepravilne hrane, ampak največkrat zaradi nesnage, bodisi; na sejmih in vagonih pri transportu, bodisi v umazanih svinjakih. Tudi v tem oziru je treba, da Baš kmet spozna, da je živini potrebna »naga istotako kakor njegovi družini. V naših krajih smo y tern pogledu še precej zaostali. K obolelim prašičem jo treba takoj poklicati živinozdravnika. Če torej kmet. ta kip zamudi ali opusti, rislcira, da bodo vsi prašiči poginili, a ne samo njemu, ampak tudi njegovemu sosedu, kar so ža-libog še precej pogostoma dogaja. Rdečica je zelo kužna bolezen in tu ravno tiči vzrok, da toliko prašičev po nezavednosti kmetov pocrka. Da je temu res tako. hočem navesti le en sam primer, ki se je dogodil na Pivki. Kmet pripoveduje v Bistrici, kako mu je crknili o 24 prašičev, njegovemu sosedu pa še 12. Vsi prašiči so bili cepljeni Na to ga drugi kmet vpraša, ali je živi nozd ravni k izvršil cepljenje' O ne, prašiče je cepil kar eden v vasi, ki tudi zna, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Tako je povedal. Vidite kmetje, tu je vzrok vaše nesreče. Treba je torej, da sami odstranite razne «kunštnike» in pa šintarje, ki hodijo po vaseh ter izvršujejo cepljenje. Še več, naznanite jih sodišču, kjer boste lahko zahtevali odškodnino za crknjeno1 živino. Talk «šintar» zasluži za sleparska delo zapoir. Naš nasvet. Končno svetujem našemu kmetu, ki hoče res imeti koristi od prašičje reje, sledeče: nikdar *ne čakaj, da ti zbole prašiči, ampak pokliči živinozdravnika, da jih ho še prod obolenjem (profilaktično) •epi!, najboljše takoj po veliki i, iči in koncem avgusta. O. Ž. mali krompirčki, ki zrastejo v vlažnih kleteh, zato se teh ne sme uživati in ne jih krmiti; ampak jih je vreči na gnoj ali na kompost. MaSn poSta. V. P., Škofiije. Vložite rekurz proti odmerjenemu davku. Hiša je, če iso podatki točni, prosta davka. Bradelj, Dobrepolje. Smo prejeli, prošnjo vložili, vse je v redu. A. Rihter - Hrastovlje 16, naročnine za «Maili list» nismo od Vas prejeli. m Cerkvena umetnost - Dober fisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 T0FF0LETT0 TRST, Via del Posoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkveno obleka in potrebščine. C C N s. ^miiiiiiiiiiiiiiii!iii(imii!!iiiHM!iii)ii!iiiimiimiiiii!iiiitmii||k | Ivan Kr že | H ima v zalogi vse raznovrstne KUHINJSKE IN HIŠNE POTREBŠČINE § = iz otekla, aluminija, lesa, emajli- j| = rane prsti itd. — KROGLE ZA = ^ IGRO iz ameriškega lesa. — Nizke = cene I ES H TRST, Piazza S. Giovanni, št. 1. S ^llllHII!lfllllillllllll!llll|||||||||||UIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII!ll||||l|l|P B OOG\&s& j a menama ! ZOBOZDRAVNIK Ul. 1. HEfiHOLJfl spetijalSst za zobne in ustne bolezni sprejema y Im MILU. »rt 8-12 in od 3-5 D * unaiiiiinaiianiiaaiBiEiiEiaaBBBiniiii tuit.; * C : Primarij kirurg sanatorija < : Villa S. Giusto in občinske £ bolnišnice v GORICI 1 Or. LOJZE Silil 1 prej asistent na dunajski vseučiliščni J* kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;• ma vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. £ r.,.V.V,.%V.V.W.V.W.VV.V.,.V.V.\V.V.VA,«W.v’r Jakob Bevc urarna In ziatarna TBST • Canpo S. fiiacomo St, 5 Z&.ČSTT© kupuje v vsaki množini po Tnajvišjih cenah. KR©W£ plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Q/S\£i O O (JVVE g PRIM A KIJA &r>. M. de Fiom v Gorici Cot*so Vittow*io Em. Iti. 14 Sprejema od 9-12 in od 2*4 l ip s. Spazzal - Trieste, C. C. 1. :vaaaa: Po čem je lira? Dne 7. aprila si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 43.25 L. xa 100 t. kron — 73.60 L. sa 100 fr. frankov 86.50 L. ta 10© lilingov — 348.— L.. «a 1 dolar — 24.75 L. *b 1 funt — 12«.75 L. OREHI Gene po Istri. —Črno vino: Buje ‘250—270, Novigrad 270, Buzet 225, Koper 250—320, Izola 280, Oprtalj 200, Poreč 250 —280. — Belo vino: Bnje 230—250, Novigrad 280, Buzet 190, Koper 250—320, T Uganka z naslovom «Pijmo ga», objavljena v 11 številki Malega ilista se čita: Žganje pomori jih več, nego kugai glad in meč. Pravočasno je dospelo 25 rešitev. Prvo nagrado je naklonil žreb Stankotu Sturmu z Livka; on dobi 10 lir. Knjižico «De-kle z Močevja« dobe po pošti v dar sledeči: Race Karel, Rodik; Jožefa Lapanja, Št. Viška gora; Jenko Ivana, Tominje pri Bistrici; Gorela Fran, Korte; Maksimiljan Spetič, Kattinaira. MALI OGLAS! VELIKA ZALOGA papirje, papirnatih vrečic. Dvoj in Izvoz na vsa kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka D anione Dolinar, Trat — Via Ugo Polanio 5. NA PRODAJ imam večjo množino krompirja «hrastovca» in egodnjejja belega. Jožef Čepirio, Kal 71, p. St. Peter na _Kra»u. PRODA SE BELIN in žapja s cirkularjem in k temu pripadajoče eemljišče. Več •• potava v wpravništv* «Mal. lista«. .Ljubljanska kreditna banka podružnica v Jrstu: Via XXX Ottobre 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-28, 22-98 — * ; Centrala v Mubijani * Podružnice: •______• (eairai« V {.jUDlganS ; OOKIOA, Brellci, Celje, Črnomelj, Kranj. Legitsc, )—— ■ | Delnilka BltinltS In nillllli Uklad: Harlkgr, Mslkovil, H. Sad. Pia]. Sinjin, Split. ’ . f » --------80.000 000 dinarjev----------- * ■ 1 - ■ ■ °-- Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/o, o vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) Blagajna je odprta od 9'/= do 12.3» in od Ulh do 16 ure. .....:-■'■■■■ ... '■■■■-e=^»..r ± ...M. ■ - ^IIIIIIIIII!Illllllllll!!!IUIBHII9!llHIIIIIIII(IIIIIIim!IIIIH!lllll!IIIII!ini!lllll!llllllllll!H UIIIIII!U!K!llllllflilllliI!IHIl!lll!IIIIIIIIII!IIUI|||^ Na j večja zaloga pohištva | na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 ! jE Ustanovljena leta 1897. i Na izbiro 50 celotnih oprem | bodisi za spalnice bodisi za obednice | = od prav preproatih do najbolj razkošnih | Cene zmerne! Delo trdno! | = Pohištvo laatnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke !ANTON BREŠČAK I = VIA CARDUCCI (GOS RO S K A UL.) 14 M ^liiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiittiisininiinHiiiiiiiimiitiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilF Čevljarntca FORCESSMN odlikovana v f>awHmw* in Gmnovi 1924. m veMko premijo, dtiplomo in mlato svetinjo TrSt via Cagn*tn 5 pri Sv, Jakobu Jfjt KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdno, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. SlovenciI Kupujte samo pri FORCESSINUt