DROBIŽ
Naivnost ni zastonj
Pri vratih je pozvonila mlada mamica, do-stojno oblečena in uglajena, z dvema otroča-jema.
»Ali ima te kak deženik za popra vilo ? Oče jih popravlja, pa ga vam bom prinesla nazaj že čez kako uro,« je zažvrgolela, in preden sem se obrnila, je mala deklica zagostolela, da je lač-na in milo pogledala najprej mamico nato še mene.
To me je, seveda, ganilo in skočila sem v kuhinjo po dva kosa kruha in ju obložila s šUnko in sirom, da so se punčki kar oči zasve-tile. Potem sem poiskala še dežrdk, češ, revica si tako služi pičel kruh, pa ji dajmo kaj zaslu-žit. Našla sem povsem nov zložljiv dežnik, pri katerem je popustilo samo nekaj šivov ob strani.
Minili sta uri, minil je dan, dva pa cel teden, o dežniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Šele čez čas se mije zasvetilo, da je tedaj zunaj močno deževalo...                                        Albina Adamič