Didakta februar-marec 2016 45 TEORETIČNA IZHODIŠČA O MOTIVACIJI Motivacija je ključni dejavnik dinami- ke učnega procesa: le motivirani učen- ci učenje začnejo, se učijo (sprašujejo, poslušajo, sodelujejo, preizkušajo, be- rejo, razmišljajo, primerjajo, doživljajo, vrednotijo, ustvarjajo …) in pri učenju vztrajajo, vse dokler ne končajo učnih nalog ali ne dosežejo zastavljenih uč- nih ciljev (Juriševič 2002, 5). Šolsko učenje je posebna vrsta učenja, ki se od spontanega vsakodnevnega učenja loči samo po intenziteti in vsebini učne motiviranosti. Če je na primer učenec motiviran za učenje na določenem področju ali v dejavnosti, ki si jo sam zbere, ali/in ki je zaželena v kontekstu njegovega socialnega okolja, to še ne pomeni, da bo ta učenec kljub svojim potencialom enako motiviran za učenje v šoli. Dejstvo je, da si v šoli učenec šolskih predmetov in učnih vsebin ne izbira sam, tudi si ne določa sam tempa učenja, za sodelovanje v procesu si ne izbira ne sošolcev ne učiteljev (Marentič Požarnik 2003), od njega pa se vseeno zahteva kakovostno znanje, ki ga lahko doseže le, če je za učenje dobro motiviran (Juriševič 2012). Juriševičeva razlaga, da je motivaci- ja psihološki proces, ki spodbuja in uravnava učenje. Učna motiviranost je miselna, čustvena in vedenjska na- ravnanost za učenje, ki je »že v učencu samem«, mi pa jo z različnimi moti- vacijskimi spodbudami ozaveščamo, negujemo in dodatno krepimo, lahko pa ravno nasprotno – tudi znižamo (Juriševič 2012). Juriševičeva (2006) razlaga, da si uče- nec med šolanjem pridobiva različ- ne učne izkušnje, na podlagi katerih postopno oblikuje svojo motivacijsko strukturo, ki jo tvorijo posamezne se- stavine, kot so na primer cilji, interesi, vrednote, samopodoba, atribucije (ra- zlogi, s katerimi učenec pojasnjuje svo- jo učno uspešnost oziroma neuspe- šnost), zunanje spodbude ali zaznave težavnosti učenja. Vse to oblikuje no- tranjo in zunanjo motivacijsko narav- nanost ter naravnanost k izogibanju učenja in učnim neuspehom. Notranje motivacijsko naravnani učen- ci so učno samozavestni, kažejo interes za učenje, jim učenje in znanje po- menita pomembno vrednoto ter jim zahtevnejše naloge pomenijo zanimive izzive. Zunanje motivacijsko naravnani učenci so veliko bolj ciljno usmerjeni k doseganju učne uspešnosti z ocenami ali drugimi oblikami nagrajevanja in so visoko učno tekmovalni (Juriševič 2012, 18). Učenčev osebni interes za določene vsebine izhaja iz značilnosti njihove narave in učenca miselno ter čustveno zadovoljuje. Popelje k dosegi cilja, h kateremu je učenec naravnan. Schiefele (2009) razlaga, da interesi na notranjo motivacijo delujejo na dva načina. Situacijski interes lahko spodbudi določena motivirajoča si- tuacija (npr. učenca zaradi zanimive predstavitve pri pouku pritegne do- ločena vsebina), ali pa se interes na individualni ravni še okrepi v povezavi s povečanjem situacijskega interesa ter tako pripomore k notranji moti- viranosti (npr. ko ugotoviš, da je tvoj priljubljeni pisatelj izdal novo knjigo in jo želiš čim prej prebrati). Slika 1: Opredelitev osnovnih terminov (Juriševič 2012) Slika 2: Integrativni model učne motivacije (Juriševič 2006) MOTIVACIJA NA SREDNJI ŠOLI RAVNE / mag. Petra Kunc, profesorica slovenščine in sociologije / Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne »Učenje ne more biti vedno zabava, ne sme biti vedno tekma, je izziv, je pot in cilj, je napor, ki vodi k zadovoljstvu.« (Razdevšek – Pučko 2002) 46 Didakta februar-marec 2016 Učenci so za učenje lahko motivirani zelo različno zaradi (Juriševič 2012): – individualnih razlik (medosebne razlike, ki izhajajo iz celovitosti, enkratnosti in trajnosti telesnih, vedenjskih in duševnih značilnosti učencev); – socialnih spodbud (motivacijska sporočila staršev, vrstnikov, učite- ljev in drugih za učenca pomemb- nih posameznikov ali skupin, ki učenca spodbujajo za učenje in znanje, dosežke in uspešnost ali pa za prikrivanje napak in neuspe- šnosti pri učenju). Učitelj naj bi bil fleksibilen, pouče- vanje naj bi prilagajal individualnim in skupinskim razlikam med učenci. Premišljeno mora ravnati na podlagi poznavanja učencev in strukture nji- hove motiviranosti (Razdevšek Pučko 2002). Vsak učitelj se vedno znova sprašu- je, kako čim bolj motivirati učence za šolsko učenje. Generacije otrok se spreminjajo, zato mora svoj način dela spreminjati tudi učitelj. Raznovrstni pedagoški pristopi so nam pri tem zelo v pomoč. MOTIVACIJA ZA UČENJE NA SREDNJI ŠOLI RAVNE Da bi čim bolj uspešno znali motivira- ti naše dijake, smo se na Srednji šoli Ravne priključili programu Motivacija za učenje, ki ga je organizirala Šola za ravnatelje. Temeljni cilji programa so bili (Šola za ravnatelje 2015): – izboljšati izbrano področje, ki ga je šola določila za prioriteto; – povezati strokovne delavce v učečo se skupnost; – okrepiti sodelovanje med strokovni- mi delavci in šolami ter izmenjavo dobre prakse; – razvoj profesionalizma strokovnih delavcev. Razvojni tim za Motivacijo za učenje smo sestavljale tri članice z naše šole, ki smo obiskovale delavnice Šole za ravnatelje na Brdu pri Kranju, kjer so nas usposobili, da smo potem na naši šoli izvajale delavnice s sodelavci, saj za motivacijo dijakov potrebujemo različna znanja, in sicer: – značilnosti učnega konteksta; – razvojno-psihološke značilnosti učencev; – narava učne motivacije in njeno delovanje v procesu učenja; – prepoznavanje učne motiviranosti; – motivirajoče poučevanje; – lastna motiviranost za učenje. Že od začetka programa nas je vodil rek: »Sam moraš goreti, če želiš prižgati drugega.« Začeli smo s teorijo motivacije, ki nam jo je zelo dobro predstavila dr. Moj- ca Juriševič. Dobljeno znanje pa smo prenašale v naš kolektiv ter z njimi s skupnim delom na delavnicah »gra- dile« pot k cilju. Najprej smo skupaj določili možna področja izboljšave, in sicer: – ali izboljšati, kar so naše šibkosti: - nemotivirani dijaki, - delovne navade dijakov, - pomanjkljivo osnovno znanje; - ali okrepiti, kar je že naša prednost: - drugačni pristopi k delu, - sodelovanje z lokalno skupno- stjo in širše, - vsestransko usposobljen učitelj. Po temeljitem razmisleku in razpravi smo kot širše področje izboljšave do- ločili drugačne pristope k delu, s po- udarkom na znanju in najrazličnejših kompetencah. Pri tem smo upoštevali tisto, kar je dobro, da se maksimalno izkoristijo priložnosti: – dobri pogoji za delo so temelj, na katerem lahko gradimo vse ostalo; v smislu nadgrajevanja učiteljevega dela in posledično rezultatov pri dijakih, njihovega napredovanja, uporabe znanja, uspehov ipd.; – učitelj, ki se zaveda, kako pomemb- no je vseživljenjsko izobraževanje oziroma učenje v današnji družbi znanja, je tisti, ki bo s svojim zgle- dom vplival na dijake, in je tisti, ki jim bo »dal nekaj več« (pri tem morajo stopiti v ospredje želja po inovativnosti, koristnosti in ostale vrednote …); – profesionalni razvoj učiteljev: spo- sobnost učiteljev za drugačno delo, specialna znanja, strokovna uspo- sobljenost, raziskovalne naloge, sprejemanje novosti, inovativnost, napredovanje in osebni razvoj …; – človečnost, vztrajnost in pravičnost učiteljev, njihova fleksibilnost, do- stopnost … OŽJI PODROČJI IZBOLJŠAVE Na naslednji delavnici smo skupaj s sodelavci izbrali dve ožji področji iz- boljšave, in sicer Dan menjave vlog in Sodelovalno učenje – medsebojno učno pomoč. Za vsako področje smo izdelali akcijski načrt. Cilji, na podlagi dveh akcijskih načr- tov, so: – povezati strokovne delavce v učečo skupnost; – okrepiti sodelovanje med strokov- nimi delavci; – razvoj profesionalizma strokovnih delavcev; – dvigniti motivacijo dijakov in učiteljev; – okrepiti solidarnost med dijaki; – enkrat v šolskem letu izpeljati Dan menjave vlog, kjer bodo dijaki za- ključnih letnikov prevzeli vlogo učiteljev in na ta način motivirali sovrstnike za učenje in delo (akcij- ski načrt 1); – po potrebi pri razrednih ali rednih urah izpeljati uro medsebojne učne pomoči; tako bi spodbujali poziti- ven odnos do učenja, pripomogli bi k boljšemu uspehu in višjemu nivoju znanja, krepitev solidarnosti med dijaki (akcijski načrt 2) … Spodbude, težave – z vidika razvojne- ga tima: – nekateri bi radi na lahek način in hitro prišli do cilja; – različna mnenja udeležencev – tre- ba jih je uskladiti; – trudile smo se čim več »izvleči« iz sodelavcev, jih motivirati za delo na delavnicah; – učitelji si želijo »recepte«, ki pa jih ni, so samo primeri dobre prakse, zato je dobro povezovanje z dru- gimi šolami (mogoče bi bile bolje, da bi bile me v skupini z drugimi Didakta februar-marec 2016 47 AKCIJSKI NAČRT 1 Zavod: Šolski center Ravne, SREDNJA ŠOLA RAVNE Članice tima: Ivanka Stopar, Sabina Pačnik, Sonja Cank, Petra Kunc Področje izboljšave: – širše: DRUGAČNI PRISTOPI K DELU, – ožje: DAN MENJAVE VLOG. Naš cilj: enkrat v šolskem letu izpeljati Dan menjave vlog, kjer bodo dijaki zaključnih letnikov prevzeli vlogo učiteljev in na ta način motivirali sovrstnike za učenje in delo. Zakaj smo to izbrali? Skupine v delavnici so presodile, da bi na ta način lahko dobro motivirali dijake. Dijaki bodo spoznali, kakšno je delo učiteljev. Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli? Izvedli bomo ankete in intervjuje (kvantitativne in kvalitativne metode). POT DO CILJA KAJ? KDO? KDAJ? KJE? KAKO? POGOJI? Naloge, dejavnosti: določiti teme sestaviti merila za izbiro dijakov učitelj – mentor dodelitev vlog dijaki pokažejo pripravo pregledati način izvedbe ure ocena, evalvacija … Izvajalci: izbrani dijaki (z boljšim učnim uspehom, zaključni letniki). Usmerjevalci: učitelji razredniki knjižničarka ravnateljica vsi Čas: en dan v šolskem letu Kraj: Srednja šola Ravne Način: Izbrani dijaki zaključnih letnikov bodo pripravili in izvedli učne ure pri posameznih predmetih za dijake nižjih letnikov. Dijakom bomo dali možnost, da si sami izberejo temo. Dijake bomo strokovno usmerili, pomagali pri pripravi na učno uro, svetovali … Viri, sredstva: IKT tehnologija, drugi učni pripomočki 48 Didakta februar-marec 2016 AKCIJSKI NAČRT 2 Zavod: Šolski center Ravne, SREDNJA ŠOLA RAVNE Članice tima: Ivanka Stopar, Sabina Pačnik, Sonja Cank, Petra Kunc Področje izboljšave: – širše: DRUGAČNI PRISTOPI K DELU, – ožje: SODELOVALNO UČENJE, MEDSEBOJNA UČNA POMOČ. Naš cilj: po potrebi pri razrednih ali rednih urah izpeljati uro medsebojne učne pomoči; tako bi spodbujali pozitiven odnos do učenja, pripomogli k boljšemu uspehu in višjemu nivoju znanja, spodbujanje solidarnosti med dijaki … Zakaj smo to izbrali? Na ta način lahko krepimo solidarnost med dijaki, pomagamo dijakom, ki snovi niso razumeli in si sami ne znajo pomagati; spodbujamo timsko delo, izmenjavo informacij, boljšo komunikacijo; želimo, da bi znanje postalo vrednota … Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli? Izvedli bomo ankete in intervjuje. POT DO CILJA KAJ? KDO? KDAJ? KJE? KAKO? POGOJI? Naloge, dejavnosti: ponovna, dodatna razlaga snovi predpriprava na test ura utrjevanja reševanje težavnih primerov urejanje zapiskov pomoč pri domačih nalogah skupne vaje postopki reševanja krajša medsebojna preverjanja Izvajalci: dijaki (z boljšim učnim uspehom). Usmerjevalci: razredniki nosilci predmetov Čas: pri razrednih urah pri rednih urah med odmori pred in po pouku Kraj: Srednja šola Ravne doma Način: delo v skupinah (dijak, ki obvlada določeno snov in ostali) delo v dvojicah skupine po predmetih, kjer so težave rešitve lahko pregledajo prek spleta (skype, facebook, e-mail …) Viri, sredstva: IKT tehnologija, drugi učni pripomočki Didakta februar-marec 2016 49 srednjimi šolami, tako pa smo bile edine, ostale udeleženke na Brdu so bile z osnovnih šol in vrtcev) … – ponosne smo na odziv sodelavcev, ker so zelo pohvalili našo organi- zacijo, motiviranost, strokovnost, aktivnost, odnos ipd. DOSEŽKI V PROJEKTU S POUDARKOM NA VIDIKU DIJAKA Dan menjave vlog bomo izpeljali predvidoma oktobra ali novembra v šolskem letu 2015/16. Medsebojno učno pomoč smo izpeljali v aprilu in maju. Naredili smo analizo in ugotovili naslednje pozitivne vplive: – pozitivna naravnanost učiteljev in dijakov za drugačne pristope k delu; – boljša motivacija, komunikacija, sodelovanje; – veliko so se naučili; – veliko dijakov je popravilo ali iz- boljšalo ocene; – boljši učni uspeh; – izboljšanje samopodobe dijakov; – boljši odnosi med dijaki, medsebojna solidarnost, sklepanje prijateljstev; – zadovoljstvo, hvaležnost, zavzetost, strpnost, dopolnjevanje …; – skupaj rešujejo probleme; – iskanje pravilnih odgovorov; – dijaki so dobro razumeli podano razlago s strani sošolca; – utrjevanje znanja; – večja aktivnost; – spodbujanje timskega dela (mnogi dijaki pridejo bolj do izraza pri delu v skupinah); – zanimive ure … Kako bomo poskrbeli za trajnost spremembe? Ker bi radi, da bi obe dejavnosti postali trajni, se bomo potrudili in: – nenehno spremljali napredek; – dejavnosti bomo vnesli v letni de- lovni načrt; – ravnateljica in tim bomo spodbujali učitelje k izvedbi v prihodnosti; – odprti bomo za nove pobude in ideje, ki se bodo porodile ob izva- janju že obstoječih praks … SKLEPNA MISEL Enostavnega odgovora na to, kako motivirati dijake ni. Verjetno je prvi korak, da smo mi kot učitelji začeli bolj poglobljeno razmišljati o tem in iskati poti. Na naši šoli smo na tem področju naredili velik korak naprej. S pomočjo analize anket smo prišli do ugotovitev, da je naš trud že prinesel pozitivne učinke. Zadovoljni so bili tako učitelji kot dijaki. Glavni dosežek pri tem projektuje pozitivna naravnanost učiteljev in dijakov za drugačne pristope k delu. Postavili smo smernice za delo v pri- hodnje. Izpeljali smo akcijski načrt 2 – torej Medsebojno učno pomoč. Akcijski načrt 1 – Dan menjave vlog bomo zaradi organizacije izvedli pred- vidoma v novem šolskem letu (oktobra ali novembra). Upamo in mislimo, da bo tudi Dan menjave vlog dobrodošla sprememba, ki bo še bolj motivirala dijake za dobro delo in učenje. Literatura Juriševič Mojca (2012) Motiviranje učen- cev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fa- kulteta Univerze v Ljubljani. Marentič Požarnik Barica (2003) Psi- hologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Razdevšek Pučko Cveta (2002) Motiva- cija in učenje/poučevanje (študijsko gradivo). Ljubljana: Pedagoška fa- kulteta Univerze v Ljubljani. Schiefele Ulrich (2009) Situational and individual interest. V: K. R. Wentzel & A. Wigfield (Eds.), Handbook of motivation at school, str. 197–222. New York: Routledge. Motivacija za učenje (interno gradivo) (2015) Ljubljana: Šola za ravnatelje.