ORMai / PROSLAVA OB 31. OKTOBRU Ker so želeli predstaviti vse- bino svojega verovanja in delo- vanja širši javnosti, so proslavo združili s predavanjem Pavla Repnika, teologa adventis- tične cerkve in profesorja sla- vistike iz Ljubljane. Svojemu predavanju je dal simbolični naslov 'Odmevi kladiva iz IVit- tenberga\ govoril pa je o odme- vih enaindvajsetih Lutrovih tez, ki so se kot plamen širile po takratni Evropi. V kulturnem delu programa sta nastopila ormoški kvartet saksofonistov in vokalna sku- pina Maran Atha. •>VT PTUJ / OSREDNJA KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Spomin na vse umrle je obudil Brane Tonejc. foto:M. Ozmei Ob dnevu mrtvih je Skupščina občine Ptuj v torek, 1. novembra, ob desetih ob grobnici padlih borcev v spo- minskem parku na starem ptuj- skem pokopališču pripravila osrednjo občinsko komemora- ci jo. Poleg številnih svojcev po- kopanih na tem pokopališču so se je udeležili vsi vidnejši pred- stavniki javnega življenja z območja občine ter mnogi borci narodnoosvobodilne vojne in drugi. Spomin na umrle je v slavnost- nem komemorativnem nagovo- ru obudil predsednik Zbora združenega dela SO Ptuj Branko Tonejc in poudaril, da je spošto- vanje in upoštevanje drugačnosti Vrednota, ki nam bo pomagala bolje in lepše živeti in ne bo po- trebno nenehno ponavljanje o spravi in odpravi krivic. Štiričlanska delegacija, ki jo je vodil ptujski župan Vojteh Raj- her, v njej pa so bili še predstav- nik občinskega odbora Zveze borcev Mihael Gobec, predsed- nik občinske vlade Branko Bru- men in Branko Tonejc, je nato položila venec h grobnici padlih borcev in narodnih herojev. Sledil je priložnostni kulturni program, v katerem so sodelovali ptujski godbeniki pod vodstvom profesorja Antona Horvata in člani moškega komornega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Nato je spominski verski obred opravil še pater Miha Sekolov- nik. •o^-OM CIRKOVCE / ODPRLI PRIZIDEK OB ŠOLI Investicije v šole so še posebej zaželene, saj so prostorske razmere v ptujskem šolst- vu v povprečju veliko slabše kot v katerem izmed razvitejših okolij. Tako je zelo raz- veseljiva novica, da so prejšnji četrtek odprli delavnico za tehniški pouk in športno igrišče ob osnovni šoli Cirkovce. Investicija je vredna 15 milijonov tolarjev. Učenci so že v novi tehniški učilnici. FotoJankoRath, Veter. Učenci Osnovne šole Cirkov- ce so se dolga leta pri tehni- škem pouku stiskali v za to pov- sem neprimernem prostoru, nekakšnem hodniku, pa še ta ni bil posebno velik. Zato so tako učenci kot učitelji toliko bolj ponosno predstavili novo pri- dobitev. "Več let smo si prizade- vali in končno smo pridobili lepo, svetlo učilnico, v kateri lahko naenkrat dela do 20 učen- cev. Vanjo smo na žalost na- mestili staro opremo in učila, saj je za novo zmanjkalo denar- ja. Upamo, da bo nova občina tudi imela posluh za nadaljnje potrebe šole," je dejal ravnatelj šole Bogomir Jurtela. Učitelji in učenci so ob tej pri- ložnosti v telovadnici predstavili domačinom in gostom, med ka- terimi so bili tudi ptujski župan Vojteh Rajher, članica IS za kul- turo, šolstvo in šport Kristina Šamperl Purg in predsednik ak- tiva ravnateljev Branko Tonejc, res bogat kulturni program, nato pa so si ogledali nove prostore. K veselju pa je prispevala še ena pri- dobitev: novo nogometno igrišče. Tako bo za učence sedaj "lažja pot do znanja", kot je rekel Bogomir Jurtela v slovesnem na- govoru, že v okviru pouka pa se bodo lahko kakovostno seznanili z nogometom. Prvi se je postavil v gol kar ravnatelj sam, učenci pa so ga skušali čim večkrat prema- gati. M. Zupanič GALVANSKI ODPADKI LENARŠKEGA KLEMOSA: Nevarnosti ni....................stran 2 DELAVCI ZNOVA PRED TOVARNO V DOLANAH: Pritisk bodo še stopnjevali .stran 2 ORMOŽ: Prireditve v spomin Frana Ksavra Mešl NOVEMBER 1994 ŠPORT -11 MARATON / TEK BO V NEDELJO Ptujski moratonci vNevtTork Enajst (Ionov ptujskega Tekaškega kluba je s spremstvom včeraj odpotovalo v New York, kjer bo v nedeljo znameniti newyorški maraton, dan prej po tek prijateljstva. Predsednik Tekaškega kluba Ivan Rogelj, ki ima izkušnje s te prireditve že od Ioni, je za letos napovedal za posamezne ptujske tekoče še boljšo uvrstitev. Sicer po je zelo velik uspeh tudi to, do vsi pritečejo no 42 kilometrov oddaljeni cilj. Lani so se uvrstili v prvo četrti- no med 30.000 tekači z vsega sve- ta. "Letos imamo kar nekaj adu- tov," je zatrdil Ivan Rogelj pred odhodom. "To je Ivan Golob iz Ormoža, ki je dosegal med nami najboljše uvrstitve, zelo pripravl- jen je Rado Ačimovič, ki je tudi izkušen tekač, z nami pa gre tudi slovenski triatlonec Lojze Mal- nar, ki je bil nekajkrat tretji v tri- atlonu jeklenih v Bohinju, lani pa je zasedel na duatlonu v Ameriki v svoji kategoriji drugo mesto." Iz Ptuja je odpotovalo včeraj kar 11 tekačev. Poleg omenjenih treh še Ivan Rogelj, Milan Potočnik, David Cafuta, Marjan Rogina, Ja- nez Lipavšek, Franc Zupanič, Ro- man Pernat in edino dekle, Nataša Pšajd. "Menim, da smo kondicijsko do- bro pripravljeni, saj smo delali vse leto. Najprej smo se udeležili du- najskega maratona, na katerem so bili naši člani med prvimi v svojih kategorijah, nato smo obtekli Slo- venijo, za tem pa še mali maraton okoli Ptuja. Največ dela pa je bilo ponovno z organizacijo. M a srečo že vse poznam od lani, pa vendar. Urediti jebilo potrebno res zelo ve- liko stvari. Newyorški tek je za nas, rekreativce, kakor olimpiada za drugešportnike.Tam sezbereoko- li 30.000 tekačev, prijavi pa se jih vsaj dvakrat toliko. Organizator potem izbere, kdo bo lahko tekmo- val. Število tekmovalcev iz posa- mezne države je omejeno, vendar smo porabili "zveze" od lani. Tako bo teklo poleg nas enajstih še nekaj Velenjčanov. Tja moramo iti nekaj dni prej, da se privadimo časovne spremembe, da pravočasno dvig- nemo startne številke in da bomo v nedeljo res spočiti in pripravljeni za naporni tek. Sicer pa je velika prireditev, ki se je bomo udeležili, že v soboto. To je Tek miru izpred palače Združenih narodov, kjer smo predstavniki vseh držav v zbo- ru z zastavami, slovesni nagovor pa ima vsako leto newyorški župan," pripoveduje Ivan Rogelj, predsed- nik Tekaškega kluba Ptuj, pred od- hodom. Zaželeli smo jim seveda vso srečo, še prej pa se dogovorili, da bodo takoj po teku poklicali naš ra- dijski studio in vsem poslušalcem povedali prve vtise in seveda svoje uvrstitve. Po našem času bo to v po- nedeljek dopoldan. M. Zupanič Pred odhodom v New York. _TERME PTUJ_ Dš^užinsk^ Vptujskih Termah pripravljajo ob mednarodnem letu družine v so- boto, 19. novembra, med 14. in 19. uro Drtižinske igre v vodi. Organi- zatorja zabavnega popoldneva sta Center interesnih dejavnosti in Plavalni klub Ptuj, pokrovitelj pa Sekretariat za družbene dejavnosti. Za vse družine, ki se bodo odločile za sodelovanje na zabavnem po- poldnevu v ptujskih Termah, bo vstop prost. (TM) _KARATE / EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO_ Ptuičankeviceprvakiiiie članice KK Poetovio Elviro Korohasonovič, Bojana Skrilo in Klovdijo Beber so 23. oktobra v Žalcu osvojile 2. mesto na ekipnem državnem prvenstvu za starejše deklice. Najprej so premagale ekipo iz Murske Sobote z rezultatom 2:0. Bojana je s 6:2 premagala Nino Gaber, Elvira s 5:2 Vesno Zadra- vec, Klavdija, ki je s tem nasto- pom debitirala, pa je proti Huser- jevi izborila neodločen rezultat 2:2. Finalno borbo so dekleta iz- gubila z 2:1 proti favorizirani eki- pi iz Idrije. Ptujčanke so potrdile svojo kva- liteto, kajti Bojana in Elvira sta po- samezni državni prvakinji, Klav- di ji pa seobeta lepa športna kariera. Tudi mladinci Gorazd Grula, Daniel Pongrac in Boštjan Vogri- nec, člani KK Poetovio, so prika- zali dinamičen in kvaliteten kara- te, čeprav niso dosegli vidnejšega rezultata. Prvo srečanjez ljutomer- sko ekipo so tesno izgubili z 2:1. Gorazd je z Bojanom Filipičem za las izgubil s 3:2, Daniel je izboril neodločen rezultat 2:2 z Beanom Dolamičem, Boštjan pa je odločilno borbo z Darkom Barber- jem izgubil zaradi premočnih kon- taktov, čeprav je bil boljši. Ljuto- merska ekipa je kasneje izgubila s škoflološko ekipo in tako se nam je izmuznila repasažno srečanje. Med mladinci je 1. mesto osvojila ekipa Žalca, 2. Škofja Loka. 3. pa WKSA Maribor in TIKA Trbovlje. •> S. Vogrinec POJASNILO Ker smo morali današnjo številko Tednika zaradi ponedeljko- vega in torkovega praznika končati že v petek, žal nimamo rezul- tatov športnih dogajanj ob koncu tedna. Uredništvo KICK BOXING/ EP V HELSINKIH Kormeii MeškočMci Karmen Meško iz Vičancev, di- jakinja četrtega razreda ptujske gimnazije, ki trenira v ptujskem klubu borilnih veščin, je sodelo- vala na EP v Helsinkih v music form - glasbeni kati ter dosegla četrto mesto. Tekmovala je zadnji dan prvenst- va, v nedeljo,23. oktobra, nasvoj 18.' rojstni dan. Bila je prva slovenska tekmovalka, ki se je predstavila na mednarodnem tekmovanju. Tek- movalo je več kot 20 deklet in Kar- men jebila vse do zadnjega v boju za kolajno, a je po preglasovanju sod- nikov dobila tretje mesto norveška tekmovalka. "Po oceni vodstva je imela naša tekmovalka bistveno boljši nastop od Norvežanke, ven- dar je bilo dogajanje na nordijskih tleh, k odločitvi sodnikov je po svo- je pripomogel tudi vpliv publike in tako je povsem neznana slovenska tekmovalka pristala na nehva- ležnem četrtem mestu," je povedal Zvone Zinrajh, predsednik repu- bliške kick boxing zveze, sočasno tudi trener Krmen. Vida Topolovec 12 - NASVETI 3. NOVEMBER 1994- TEDNIK •o MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV - II. # Pravne posledice odločitve ustavnega sodišča o protiustav- nosti oz. protizakonitosti aktov, omenjenih pri naštevanju pris- tojnosti ustavnega sodišča pod črko a) 1. glede zakonov Razveljavitev protiustavnega za- kona bodisi v celoti ali delno začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v Urad- nem listu Republike Slovenije ali pa po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Iz 44. člena ZUS pa tudi sledi, dase razveljavljeni za- kon oziroma del zakona ne upo- rablja za bodoče primere in tudi ne zatistežezačeteprimere,kipašedo dneva začetka učinkovanja odločbe ustavnega sodišča niso bili pravnomočno rešeni. Določba, da niti ustavno sodišče nima pravice razveljaviti potiustavnega zakona za nazaj, to je od trenutka njegove- ga sprejema oz. objave, ima za pos- ledico, da vsi tisti subjekti, ki so si pridobili neko praico za časa for- malnopravne veljavnosti pozneje razveljavljenega zakona, uživajo to pravico nemoteno naprej, čeprav na temelja protiustavnega zakona. Tak tipičen primer je razveljavitev 39. člena zakona o poslancih, ki je omogočil poslancem državnega zbora in drugim funkcionarjem, da so lahko po prenehanju mandata uveljavili pravico do pokojnine po splošnih predpisih, če so do prene- hanja mandata dopolnili najmanj 25 let pokojninske dobe. Tega pri- vilegija se je poslužilo več kol 50 nekdanjih politikov in funkcionar- jev, ki sedaj uživajo pokojnino (glej 'Večer - Sobotna priloga 6. VIII. 1994, str. 27). Po ustavi iz leta 1974 ustavno sodišče ni moglo takoj razveljaviti zakona, temveč jepostopalopo412. členu takratne ustave, ki se glasi: "Če ustavno sodišče oceni, da repu- bliški zakon ni v skladu s to ustavo, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje Skupščini Socialistične re- publike Slovenije. Skupščine So- cialistične republike Slovenije mora v šestih mesecih od dneva prejema odločbe ustavnega sodišča republiški zakon uskladiti z usta- vo. Če tega ne stori, prenehajo vel- jati zakon oziroma tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo; to ugotovi ustavno sodišče s poseb- no odločbo. Ustavno sodišče lahko na predlog Skupščine Socialistične republike Slovenije podaljša rok za uskladitev zakona še največ za šest mesecev." 2. glede podzakonskih predpi- sov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil Ustavno sodišče odpravi proti- ustavne ali nezakonite podzakon- ske predpise ali splošne akte, izda- ne za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ugotovi, da je potrebno od- praviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj, kar pomeni od dneva, ko je podzakonski predpis ali splošni akt začel veljati. V drugih primerih ustavno sodišče razveljavi protiustavni ali nezakoniti podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil. V takih primerih pa razveljavitev učinkuje za na- prej od naslednjega dne po objavi odločbe ustavnega sodišča v Urad- nem listu RS ter v uradnem glasilu, v katerem je bil podzakonski pred- pis ali splošni akti objavljen, oz. razveljavitev učinkuje po preteku roka, ki ga določi ustavno sodišče. Tudi bivše ustavno sodišče je imelo pravico, da predpise in druge splošne akte, ki niso bili v skladu z ustavo ali zakonom, razveljavi ali odpravi(glej 413. člen ustaveizleta 1974). # Kakšne pravice ima prizade- ta stranka V 46. členu ZUS je določeno, da vsakdo, ki so mu na podlagi od- pravljenega podzakonskega pred- pisa oziroma splošnega akta, izda- nega za izvrševanje javnih pooblas- til, nastale škodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo. Spremembo oz. odpravo posa- mičnega akta, izdanega na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, sme upravičenec v roku treh mesecev od dneva objave odločbe ustavnega sodišča zahtevati pri organu, ki je odločil na prvistopnji, vendar le,če od vročitve posamičnega akta do vložitve pobude ali zahteve za začetek postopka za oceno ustav- nih oz. zakonitosti ni preteklo več kot eno leto. Če so posledice nastale nepos- redno na podlagi odpravljenega predpisa ali splošnega akta, se prav tako lahko zahteva odprava posle- dice od organa, ki je predpis oziro- ma splošni akt izdal. Če ni mogoče odpraviti posledic na podlagi opisanih določb, lahko upravičena oseba zahteva odškod- nino pred sodiščem. # Kdo so lahko sodniki pri se- danjem ustavnem sodišču Glede na to, da je zaupanje ljudstva v sodstvo odvisna od kon- kretnega obnašanja in sodniškega dela sodnikov, želim v tem sestav- ku prikazati nekaj najvažnejših določb o sodnikih ustavnega sodišča in pozneje tudi o sodnikih drugih sodišč, kar bo vsekakor pri- pomoglo k temu, da bodo ljudje več vedeli, kdo izpolnjuje pogoje, da jim lahko deli pravico. Čeprav ZUS in drugi zakoni o drugih sodiščih rabijo le izraz sodnik, sta pod to be- sedo mišljena moška in ženska ose- ba. # Pogoji, predlaganje in izvoli- tev ustavnega sodnika Zanimivo je, da ZUS za sodnike ustavnega sodišča nepredpisu je to- liko pogojev, kot jih drugi zakoni predpisujejo za sodnike drugih sodišč. V9. členu ZUS jeledoločba, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in star najmanj 40 let. V ustavi pa je že določeno, da je ustavno sodišče sestavljeno iz 9 sodnikov, da so iz- voljeni za dobo 9 let in da ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsedni- ka ustavnega sodišča izvolijo sod- niki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Zbiranje predlogov možnih kan- didatov za sodnika ustavnega sodišča sledi po v Ur. listu RS ob- javljenem pozivu. Nato predsednik Republike Slovenije predlaga za vsako prosto mesto enega ali več kandidatov državnemu zboru, ki izvoli sodnika ustavnega sodišča s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev. # Katerih funkcij, del, pokli- cev in dejavnosti sodnik ustavne- ga sodišča ne sme opravljati V 1. odstavku 16. člena ZUS je določeno, da funkcija sodnika us- tavnega sodišča ni združljiva: 1) s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v or- ganih političnih strank in v orga- nih sindikatov; 2) z delom v držav- nih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri nosilcih javnih pooblastil, 3) sčlanstvomvorganih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug, 4)z opravljanjem poklica ali pridobit- ne dejavnosti, razen dejavnosti vi- sokošolskega učitelja, znanstvene- ga delavca ali visokošolskega sode- lavca. -Nadaljevanje prihodnjič- KRVODAJALCI 18. OKTOBRA - Josip Radaš, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Alek- sander Cvitanič, Gorišnica 56; Jože Lenart, Žabjak 59, Ptuj; Marjan Brenholc, Mezgovci 70, Dornava; Vinko Mlakar, Lovrenc na Drav- skem polju 1; Ivan Segula,Juršinci 48; Milica Bojič, Jadranska 15, Ptuj; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Franc Kramberger, Placar 69/a, Destrnik; Srečko Le- tonja, Kicar 97, Ptuj; Drago Smo- linger, Golobova 8, Ptuj; Jože Me- glič, Spuhlja 61, Ptuj; Franc Zoreč, Podvinci 48/a, Ptuj; Ivan Bezjak, Prvenci 5/d, Markovci; Anka Fištravec, Podvinci 121/b, Ptuj; Dušan Grabar, Kicar 140, Ptuj; Marija Vodušek, Župečja vas 6/a; Jože Florjanič, Strelci 9, Markovci; Branko Senkiš, Žabjak 61, Ptuj; Herman Govedič, Zadružni trg 10, Ptuj; Drago Kodrič, Stoperce 12; Martin Mikša, Zabovci 16/a, Mar- kovci; Branko Žuran, Ul. 5. preko- morske 5, Ptuj; Karel Korošec, Gregorčičev drevored 13, Ptuj; Srečko Veit, Kraigherjeva 23, Ptuj. 19. OKTOBRA - Milan Goričan, Štuki28/a,Ptuj. 20. OKTOBRA - Jožefa Potrč, Trnovska vas 43/e, Destrnik; Zdravko Murko, Pobrežje 113, Vi- dem; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Irena Sirec, Peršonova 24, Ptuj; Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ptuj; Katica Smolinger, Lovrenc na Dravskem polj u 8; Mirko Rojko, Sp. Velovlek 6, Ptuj; Anton Gol, Ul. Žetalskega Jožefa, Ptuj; Maks Krajnc, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Ivo Cikač, Zamušani 85, Gorišnica; Rozika Rojko, Sp. Velovlek 6, Ptuj; Jožefa Ciglar, Kicar 1 l/a, Ptuj; Branko Lah, Podvinci 123/b,Ptuj; Jože Kokot, Mezgovci 61/b, Dorna- va; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas; Ivan Faget, Ormoška 1, Ptuj; Janko Petek, Dornava 88/d; Janez Ambrož, Mala vas 4, Gorišnica; Zora Toš, Po- lenšak 6/a, Polenšak; Stanko Duh, Potrčeva 31, Ptuj; Željko Friščič, Varaždinska c. 1, Dubrava; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a, Ptuj; Branko Kostanjevec, Trsten jakova 7, Ptuj; Anton Cafuta, Pobrežje 89/a, Videm pri Ptuju; Jožica Pe- trovič, Zg. Hajdina 146, Ptuj; Franc Lacko, Drstelja 21, Destr- nik ; Marjan Bezjak, Bukovci 126/a, Markovci; Anica Mihajlovič, Dor- nava 137/c; Miran Bezjak, Kicar 42, Ptuj; Zvonko Žibrat, Volkmer- jeva 5, Ptuj; Franc Fekonja, Haj- doše 3/d, Ptuj; Rajko Robar, Šarho- va 34, Gaj; Milan Višič, Metelkova 7, Maribor; Boris Bohi, Grajenščak 45, Ptuj; Drago Bukovec, Metelko- va 24, Maribor; Dušan Fric, Go- rnike 5, Destrnik; Ines Kustec, Brstje 12/a, Ptuj; Milan Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Roman Ekart, Sp. Jablane 19, Cirkovce; Ivan Cebe, Ptujska 65, Pragersko. 21. OKTOBRA - Bernarda Se- linšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Marjan Mere, Arbajterjeva 4, Ptuj; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Pmj; Milan Leber, Vičava 28, Ptuj; An- gela Forštnerič, Ul. 5. prekomor- ske 9, Ptuj. Kuharski nasveti Danes bomo pripravljali: jabolčne kvašene cmoke in vranične cmoke. JABOLČNI KVAŠENI CMOKI Testo: - 50 dag moke (namen- ske) - 4 dag kvasa -1/41 mlačnega mleka - 8 dag sladkorja - 8 dag margarine ali masla -1 jajce Nadev: - 50 dag jabolk -6 dag sladkorja Za posip: -5 dag sladkorja v pra- hu Moko stresemo v skle- do in naredimo jomico, v katero razdrobimo kvas, prilijemo malo nnlačnega nnleka ter kvas premešamo. Do- damo še malo sladkorja in pustimo vzhajati. V preostalem toplem mle- ku raztopimo margarino in prilijemo k moki, do- damo še jajce in na hitro ugnetemo gladko testo. Damo vshajat na toplo (približno 1 uro). Vzhajano testo dobro pregnetemo in ga obli- kujemo v podolgovat svaljek, ki ga enakomer- no razrežemo, narahlo razvaljamo in na sredino damo ] žlico nadeva. Nadev pripravimo tako, da jabolka olupi- mo, naribamo ali no tanko narežemo in slad- kamo. Posodo (pekač) namazemo z margari- no, položimo nanj ja- bolčne cmoke (z gladko stranjo navzgor) in jih pustimo, da ponovno na hitrovzhajajo. Preden jih damo peč, jih po vrhu premažemo z raztalje- nim maslovm. Pečemo pri temperaturi 200C 30'. Pred sen/iranjem jih potresemo s sladkorjem v prahu. VRANIČNI CMOKI Potrebujemo: - 6 dag margarine -1 jajce - sol, poper, majaron, peteršilj - lOdagdrobtin - slabega 0,5 dl vode - 2 dag čebule -1 dag maščobe Vranico narahlo po- tolčemo in jo z žlico nastrgamo (lahko tudi zmeljemo). Margarino penasto umešamo, ji dodamo rumenjak, vra- nico, začimbe in v vodi namočene drobtine. Na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo in jo prav tako dodamo masi. Na koncu doda- mo trd sneg beljaka. Oblikujemo male cmo- ke in jih v slani vodi ali juhi počasi kuhamo 1 5'. (V vodi jih kuhamo zato, da juha ne postane mot- na.) Nada Pignar, učiteljica kuharstva V SADNEM VRTU se bliža čas za sajenje sadnega drevja. Pri tem delu je potrebno upoštevati kar nekaj strokovnih napotkov, če želimo doseči dober sadilni uspeh, saj gre za rastlino trajni- co, ki bo na istem mestu vegeti ra- la dolgo življenjsko dobo - večina sadnih vrst več desetletij. Napako, ki jo bomo naredili ob sajenju, je težko odpraviti, neka- terepa sploh niso odpravljive. Priprave na sajenje drevnin so se pričele, ko smo načrtovali in se odločali o razpoložljivem zemljišču, primernem za sadni vrt, potrebni količini in izboru sadik sadnih vrst in sort ter pra- vočasni predpripravi zemljišča za sajenje. Čas sajenja sadnega drevja je ves čas od jeseni, ko listje odpa- de, dozačetkavegetacijespomla- di, toraj v fazi zimskega miro- vanja, razen če sadike niso pride- lane v posebnih zavojih s strnje- no koreninsko grudo, ki jo je mogoče saditi v vsakem letnem času. Ko se odločamo in pripravlja- mo na obnovo sadnega vrta ali le podsajanje oziroma zamenjavo sadnega drevja, posvečamo predvsem pozornost izvoru in kakovosti sadne sadike. Naj- večjo napako naredi vrtičkar, ko posadi sadiko slabe kakovosti in neznanega izvora. S poceni nab- avljeno ali podarjeno sadiko dvomljivega ali neznanega izvo- ra nismo ničesar prihranili. Razočarani smo šele po nekaj le- tih, ko že upravičeno pričakuje- mo pridelek žlahtnega sadja, pa ugotovimo, da so bili vsi stroški in še tako skrbna nega zaman. Sadika je kakovostna, če je zdrava in so dobro razviti njene korenine in nadzemni del. Ce- pilno mesto mora biti dobro obraščeno, deblo krepko in rav- no, s čvrstim lubjem za sorto značilne barve. Sadike na vege- tativnih sadnih podlagah šibke rasti morajo imeti razvite dovolj čvrste predčasne pogan j ke, za sa- dikena močnejših podlagah pa je bolje, če predčasnih poganjkov še nimajo, pač pa močan in raven poganjek, ki bo dobra zasnova bodočega debla. Sadna sadika mora biti opremljena z etiketo o osnovnih podatkih in navedbo sadne vrste, sorte, podlage in pridelo- valca ter s številko spričevala ustrezne nadzorne službe, v ka- terem so navedeni podatki o iz- voru podlage in cepičev, zdravst- venem stanju sadik, kraju pride- lave in drugi podatki, ki naj spremljajo kakovostno sadiko. Sadne drevesnice že v začetku novembra izdajajo sadike. S pra- vočasno nabavo si zagotovimo popolnejši izbor. V OKRASNEM VRTU je s končano vegetacijo, ko so listo- padne drevnine prešle v fazo zimskega mirovanja, primeren čas njihovega sajenja ali presa- janja. Medtem ko je za iglavce primeren čas za sajenje že avgus- ta in septembra, listipadnih ne sadimo med vegetacijo. Sesalne korenine se pri izkopu tako poškodujejo, da se ravnotežje med koreninami, ki imajo nalo- go črpati vlago iz tal, in listi,sko- zi katere se dogaja transpiracija, tako spremeni, da bi sadika ove- nela in se končno posušila. Če pa jo sadimo potem, ko je listje že odpadlo, pa se v zemlji do začetka vegetacije že obrastejo vegetativne korenine, kar ima za posledico napredovanje v rasti. Vse, kar je v prid zgodnjemu oziroma jesenskemu sajenju drevnin, pa velja tudi za obnovo in sajenje živice ali žive meje. Zemlja naj bo pripravljena že vsaj mesec dni pred sajenjem, da se prezrači in uničijo škodljivi mikroorganizmi. Sadike naj bodo zdrave in dobro okorenin- jene. Če sadimo v eno vrsto, za- dostuje 5 sadik, pri dvoredni sa- ditvi trikotne vezave pa porabi- mo 6 do 8 sadik na tekoči meter. Nadzemne poganjke sadike krajšamo na tretjino ali petino, med koreninami pa odstranimo le poškodovane. Posajene sadike obilno zalijemo, zemljo pa h ko- reninam dobro stisnemo in za- teptamo. V ZELENJAVNEM VRTU letošnje vremenske razmere še omogočajo normalno spravilo vrtnin in shranjevanje za zimo. Prostor, v katerem hranimo vrtnine, ne sme biti niti pretopel niti presuh. Brž ko se temperatu- ra dvigne nad 5C, zračimo in hla- dimo; če to ni mogoče preko dneva, ko je ozračje še zelo toplo, to storimo ponoči. Za listno ze- lenjavo je pomembno, da je pros- tor dovolj vlažen, sicer veni. V prehodnem obdobju, ko smo vrtnine prenesli v zimovnik, je potreben budjiejši nadzor nad zračenjem in vlago kol kasneje pozimi, ko se rastline na spre- membe že nekako navadijo. Če so rastline glavnatega radiča razvile lepe glave, jih po- pulimo s korenino vred in zavije- mo v časopisni papir. Seveda morajo biti rastline, pospravlje- ne in zavite skupaj z varovalnimi listi, suhe. Tako zavite glave, zložene v zaboje, bodo na pod- strešju ali balkonu dobro vzdržale zimo, vsekakor pa bolje kotv topli kleti,kjerbi kaj kmalu segnile. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pride- lujemo zaradi lista, od 4. do 6. no- vembra, zaradi plodov od 6. do 8. novembra, korenike 3. in od 8. do 10. novembra ter cveta in zdravilna zelišča 2., 4. in od 10. do 12. novem- bra. Cvetne čebulice potikamo v prvi polovici meseca ob dnevih za cvet. •o^Miran Glušič, ing.agr. Zahvala Od 4. avgusta do 25. oktobra so darovali finančna sredstva za izgradnjo bolnišnice tile daro- valci: 1. Kolektiv laboratorija Taluma Kidričevo - namesto cvetja na grob Ivana Avguština 10.700,00 SIT 2. Andrej, Cilka Podbreznik, Potrčeva 48, Ptuj - namesto cvet- ja na grob svaka Ivana Avguština 10.000,00 SIT 3. Anton, Marija Zaje, Apače, Lovrenc - namesto venca na grob svaka Ivana Avguština 5.000,00 SIT 4. Rozina Marčič, Majšperk 94 - namesto cvetja za pokojno Dani- co Marčič 5.000,00 5. Bojan Marčič, Majšperk 94 - namesto cvetja za pokojno Dani- co Marčič 5.000,00 6. Zvonko Marčič, Majšperk 92/a - namesto cvetja za pokojno Da- nico Marčič 2.500,00 SIT 7. Družina Vauda, Kramberger- jeva pol 1, Ptuj - namesto venca na grob pokojne Danice Marčič 4.000,00 SIT 8. sostanovalci Panonske 5, Ptuj, za otroški oddelek - namesto cvetja na grob pokojnega Aniona Purga 20.000,00 SIT. Delavci bolnišnice Ptuj se najlo- pleje zahvaljujemo za navedene prispevke. Tudi v bodoče bomo hvaležni za Vašo pomoč, saj se za- vedamo, da postaja s tem ptujsko zdravstvo bogatejše in kvalitet- nejše tako po opremi kot po sto- ritvah. Direktor dr. LojzeArko TEDNIK -3. NOVEMBER 1994 ZA KRATEK CAS - 13 Prejšnji teden sem v domači katalog zabeležil pretežno same ročk skladbe, zato sem iz- bral najzanimivejše in jih ob- javljam, tVtVtV Britanski trio LET LOOSE se je vse poletje predstavljal s skladbo Cra2y for you, fantje pa so naredili re-izdajo prve pesmi Seventeen. 7. novembra bo v Ljubljani koncert ameriškega banda SPIN DOCTORS, ki bo igral skladbe z albumov Pocket Full of Kryptonite in Tum it upside down. Z drugega studijskega albuma Tum it upside down pa po lestvicah počasi leze pesem MaryJane. Dvadniprej, 5. novembra, pa vas bo v Tivoli- ju zabaval italijanski rap in pop zvezdnik Jovanotti. tVtVtV v 60. in 70. letihje bila v Slove- niji popularna skupina Bele vrane. V 90. pa svoj pečat rocku dajejo Črne vrane - BLACK CROWES s skladbo A Conspi- racy. tVtV^ Legendami THE EAGLES so letos na police že postavili ploščo The very best of The Eagles, ob koncu leta pa lahko pričakujemo tudi studijski al- bum Hell Freezes over, s kate- rega so povzeli pesem Get over it NICK CAVE seje s svojo sku- pino THE BAD SEEDS pred kratkim vrnil s tumeje po ZDA in se odločil, da pripravi novo kontraverzno pesem Red Right Hand. -.V.VtV Skupino JEZUS & MARY CHAINS sta ustanovila brata Jim in William Read. Novi al- bum Jezusov se imenuje Sto- ned & Dethronted, dmgi hit pa Come on. Ameriški rocker JOHN MEL- LANCAMP je odpovedal nekaj koncertov zaradi težav s srcem. Na Bildboardovi lestvici je JOHN še visoko s pesmijo Wild Night, njegova nova pesem pa je Dance naked. Nova zasedba HOOTIE & THE BLOWFISH je v ZDA na- redila pravi "boom" s skladbo Holdmyhand. -^{-CfCi Duo HUEY LEWIS & THE NEWS je največje uspehe dose- gal v začetku 80., v 90. pa se vračajo z bolj udarnim rockom, katerega predstavljajo s pesmi- jo BUTIT'SALRIGHT. Heavy metal band PANTE- RA je naredil zares odlično akustično balado Planet Cara- van. ^tVtV Mojstri ročk n'rolla britanski STATUS QUO so z novega al- buma Thirsty World potegnili novo single ploščo Sheri don't failmenow. STING se je odločil narediti Greatest Hits album z naslov- om Fields of Gold, s katerega je izdal prijetno balado When we dance. Dedki ročka THE ROLLING STONES imajo na evropskih lestvicah še pesem You got me Rocking, v ZDA pa fantje polni- jo stadione in blagajne organi- zatoijev turneje Voodoo Loun- ge. Z istoimenskega albuma se je v ZDA na lestvico uverstila balada Outoftears. tVtV^ Kot popestritev našega Info kotička omenjam še dve coun- try pesmi. DAVID BALL je pre- cej razmišljal, ali naj na album ThinkinTroblem uvrsti balado Whenithoughtofyou. ALAN JACKSON je še večja country zvezda, kar dokazuje v pesmi Livin'in love. tV^tV Najboljši MTV-jev modera- tor RAY COKES se preizkuša tudi kot pevec. Raya so v dmžbo povabili THE SEX GODS in so skupaj posneli soli- den komad Simply sexy. ^.VJV.V Odkritje soul scene so najst- niki iz skupine ULTIMATE KAOS s prvo uspešnico Some girls. BRAND NEW HAVIES, naj- boljša britanska funky skupina, je v začetku leta izdala album Brother Sister, s katerega omenjam četrti hit Spend some time. •» David Breznik 1. Always; Good guys don 't always wearwhite-BonJovi 2. ril makelovetoyou - Boyzll Men 3. Endless love - LutherVandross & Mariah Carey 4. Secret-Madonna 5. Welcometotomorrow-Snap 6. Saturdaynight- Whighfield 7. CircIe ofiife - Elton John 8. You got me rocking - The Rolling Stones 9. The simple things - Joe Cocl