Vsem cenfenim naročnikom, ki še za drugo polovico leta niso plačali naročnine za »Slovenskega Gospodarja« naznanjamo, da jim bomo s prihodnjo ?te vilko list ustavili. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. Posvečenje Ijubljanskega pcmožnega Ikofa. V nedeljo dne 14. julija, je bil posvcčen za ljubljanskega pomožnega škofa gospod dr. Gregor Rožman. Obred posvečenja so izvršili: ljubljanski Škof gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, mariborski škof gospod dr. Andrej Karlin in škof z otoka Krka gospod dr. Josip Srebrnič. Škof dr. Rožman je star 46 let. Rojen je bil leta 1883 v Šmihelu pri Pliberku na Koroškcm, gimnazijo je študiral v Celovcu, bogoslovje tudi v Celovcu, po mašniškem posvečenju pa je nadaljeval študije na Dunaju. L. 1912 se je vrnil kot doktor bogoslovja v Celovec, kjer je že naslednje leto postal profesor na tamošnjem bogoslovju. Po prevratu je bil leta 1920 poklican za vseučiliščnega profesorja v Ljubljano. Letos dne 23. marca je bil imenovan za titularnega škofa semtskega in ob enem postavljen za pomočnika s pravico nasledstva ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču. Pozor pred sumljivimi ljudmi! V bliž njcm času se bo v Mariboru in Celju pričela obravnava pred okrožnim sodiSčem proti osebam, ki so osumljene komunizma, ali kakor bi mi po domače rekli: prekucuštva. Komuriisti, ki imajo svoje generale v ruskih boljševikih, hočejo cel sedanji družabni red prevve či in pravijo, da nihče ne sme imeti svo jega premoženja in da se mora premoženje posameznikov razdeliti na vse ljudi, med pridne in neraarne. Komunisti bi odpravili tudi sedanje sodnije in drugo ustanove, ki skrbijo za red in mir. Komunisti ne poznajo ne Boga in ne cerkve, pravijo tndi, da starši nimajo pravice do svojih otrok, ampak samo država; oni ne dovolijo niti, da bi bil otrok krščen in še druge take neumnosti uganjajo. Iz Rusije, Avstrije, Nemčije in Madžarske na skrivncm pri hajajo agenti komunistov in prekucuhov tudi v naše kraje in skušajo z raznimi knjigami, časopisi in sladko besedo neuke Ijudi celo na kmetih pridobiti za svojo stranko. Mnogo naših ljudi je že postalo nesrečnih po takih brez vestnih agentih. Pride ti v hišo, sladko zna govoriti, ponudi ti celo razne stvari v dar. Ponuja denar, ako mu greš na roko in mu pokažeš kako pot in tako je posebno na meji mnogo naših poštenlh ljudi postalo nesrečnih. Denar pač vsakega, kdor ni trden, zapelja. In sedaj so taki tudi soobtoženi, da so de- lovali za prekucuhe-komuniste. Večkrat smo že v »Slovenskem Gospodarju« opozarjali naše ljudi, naj ne sprejemajo tujih neznanih ljudi pod streho, naj ne stopajo ž njimi v zveze, nikomur, kogar ne poznate, ne dajte svojega podpisa, ne kažite jim pota čez mejo, ne sprejemajte denarja od njih, ne kupujte ničesar od neznancev in se ž njimi sploh ne spuščajte v pogovore. Ako pa opazite sumljivega človeka v vaši okolici, javite to takoj orožnikom ali županu. Pozor: čevljarji iz mesta in okolice Maribora! Na prošnjo čevljarske obrtne zadruge v Mariboru za prireditev prikrojevalnega tečaja je urad za pospeševanje obrti v Ljubljani prošnji ugodil ter uvrstil tečaj za čas od 1. avgusta do 15. septembra t. 1. Ker bo ta tečaj od govarjal vsem najmodernejšim zahtevam današnjega časa v čevljarski stro ki ter se bo poučevalo v risanju in rezanju vzorcev, kolekcij itd., končno še tudi v leplenju novih čevljev in vseh gumijastih in usnjatih izdelkov, se vabijo tovariši čevljarji iz mesta in okolice, tako gospodje mojstri kakor tudi gospodje pomočniki, ki žele obiskati ta tečaj, da se prijavijo v pisarni čevljarske zadruge v Orožnovi ulici 6 najpozneje do dnc 27. julija, v kolikor še to niso storili. Vse potrebščine, kakor: lepenko, risalne zvezke itd. dostavi urad za pospeševanje obrti in stanejo s poukom vred 50 Din, katera svota se plača že pri vpisnini.v naprej. — Načelstvo zadruge. Ob nogo Je. O neprevidnosti in nesreči pri streljanju ob priliki blagoslovitve novih zvonov v Šikolah pri Pragerskem smo poročali. Eden od nesrečnih strelcev je izdihnil v rnariborski bolnici kmalu po prepeljavi. 301etnemu Jerneju Medvedu, ki je bil ranjen ob tej priliki, so te dni morali odrezati desno nogo. Od štirih pri šikolskem streljanju ponesrečenih je doslej zapustil bolnico le A. Kaiser, brat umrlega Štefana Trč ko, Simon, se še zdravi. Blaznež ubil blazneža. V četrtek dne 11. julija je udaril blaznež, kojega ime ni znano, svojega sotovariša 271etnega Ludvika Zagožen iz Braslovč v mariborski bolnici s pokrovom od nočne po sode s tako silo po glavi, da je Zagožen kmalu zatem umrl. Radi pomanjkanja prostora sta bila oba blazneža v eni sobi. Bolnica mora oskrbovati umobolne, ker v umobolnlci na Studencu pri Lju bljani ni dovolj prostora. Vloinilec pod ključem. Mariborski po liciji je padel v roke dolgo iskani vlomilec Jakob Krement. Straža ga je zalotila pri poskusu vloma v trafiko v mestnem parku v noči od nedelje na pondeljek od 7. do 8. julja. Krementa zasledujejo radi vloma pri posestnici Al. Maihenič v Kaniži, orožniška po- staja v Št. Ilju, mariborska žandarma« rija radi tatvine In policija. Ogenj v mariborski okolicl. Med Bi- strico in Laznico ]e izbruhnil v toreK dne 9. julija ogenj v novozidanem poslopju Josipa Skaze. Več na pomoč pilbrzelih gasilcev je zamoglo zaradi po« manjkanja vode požar le omejiti. Novo, težko pričakovano in tolikan) zaželjeno cesto Ivanjkovci—Svetinje so začeli gradlti te dni. Nova cesta bo za celo okolico neprecenljivega pomena; in ljudstvo prepotrebno delo najtopleje pozdravlja. Gradnjo ceste je omogočila oblast. Avtomobilska nesreča se je pripetila na okrajni cesti Ptuj—Ptujska gora. Na ostrem cestnem ovinku sta trčila osebni avtomobil Ivana Legata, trgovca pisalnih strojev iz Maribora, Vetrinjska ulica, in osebni avto majšperška tovarne. Oba avtomobila sta tako poškodovana, da so ju pustili na licu mesta. Potniki so dobili le lažje poškodbe« Perilo sta pokradla. V noči od 9. na 10. julija sta pokradla dva neznanca z vrta celjskega hotela »Pri zamorcu« raznega perila v vrednosti 5000 D. Poleg hotelskega vrta je vojaško skladišče, katerega je stražil vojak. Videl je 2 moška, kako sta snemala z vrvi perilo in ga odnesla. Ju ni oviral pri poslu, ker je stražil vojaško skladišče in na lastnine zasebnega hotcla. Zopet nesreča pri avtomobilski vožnji. V soboto dne 6. julija okoli 6. ure zvečer se je pripetila na okrajni cesti Celje—Laško blizu znane Grenadirjeve posesti, kjer vodi s ceste pot k Rakuševi smodnišnici, težka nesreča, katere žrtev je bila težko poškodovana 221et> na Ivanka Pilih iz Gaberja. Ob navedeni uri je namreč privazil od Brega proti Laškemu tovorni avto trgovca Iv. Rojnika iz Slovenjgradca, ki ga je šofiral vozač Jurij Reberšak, z nasprotne strani pa je z zmerno brzino kakih 25 do 30 km na uro vozil motociklist lesni trgovec Henrik Hofbauer, ki je vozil na zadnjem sedežu motocikla omenjeno gospodično. Tovorni avto je vozil po predpisu na desni strani, ko pa je šofer, opazil nekam nesigurnega motociklista, je zavozil z avtom celo v obcestni kup gramoza. Ko je motociklist prišel v bližino tovornega avtomobila, jc naenkrat izgubil vso prisotnost duha in kljub temu, da je cesta na tem mestu široka preko 5 m, zavozil z motorjem v, branilni odbijač in levi blatobran tovornega voza. Pri tem se je polomilo sprednje kolo motorju in je gospodična Pilihova s tako silo priletela z glavo ob trdo cesto, da je obležala neza« vestna. Dljaško podporno društvo prosi vsa one abituriente, ki se nameravajo jeseni včlaniti v Akademski menzi (Mari« janišče), da nemudoma pošljejo svoja počitniške naslove, da jim dopošljemo nabiralne pole. Pri zniževanju relutuma se bo društvo predvsem oziralo na nabiralne pole. Naslovi naj se javijo na naslov: Maksim Rak, stud. phil. Aka« demski dom, Ljubljana, Miklošičeva u* lica 5. Zaklal ga je. V torek dne 9. julija na večer je zaklal 9 kuhinjskim nožem d« lavec Lsopold Javnikar lesnecra treor* ca in posestnika Ivana Rotar v Litiji na Kranjskem. Jevnikar je bil obsojen radi poškodovanja Rotarjevega avtomobila in je dobil poziv za nastop se'demdnevnega zapora. Uboj je bil izvršen iz jeze ter maščevanja in so zločinca takoj prijeli. V Savi utonil. V bližini Trbovelj je Utonil pri kopanju v Savi nlad učitelj (Mihael Kramer. Že 20 let ni bilo toliko sardel ob dalmatinski obali kakor n. pr. letos. V Komiži in Pelagružu ujamejo ribiči skoro vsak dan 80 do 100 centov sardel. Kaj bo reklo k temu Drušivo narodov? Dr. Meizan je naslovil na Društ,vo narodov obširno prijavo, v kateri navaja vzglede, kako inočno se je razSirilo resnično suženjstvo po: Arabiji, afriškem Sudanu in v Abesiniji. V pojkrajini Hedschas je celo upeljan davek na prodajo enega črnega sužnja, ki fcnaša 300 frankov. V luki Dscheddach lBe vršijo sejmi s sužnji čisto javno in Ito v bližini hiš ter palač, v katerih so nastanjeni konzulati evropskih držav. jNobeden od konzulov še ni do sedaj iiastopil proti povojni prodaji črncev. JKralj Ibn Saud ima na svojih razsež«ih posestvih. na stotine sužnjev. Sploh jje v tem kraljestvu več sužnjev nego jprostih ljudi. Društvo narodov bo moiralo nastopiti z vsemi močmi, da se od pravi ter popolnoma zatre suženjska omejitev svobode. Nesrečni in srečni letalci. V nodeljo dne 14. julija je ponesrečil poljski prekooceanski polet. Letalo »Maršal Pilsudski« je strmoglavilo zgoraj omenjeHega dne nad otokom Gracioza. Leta;lec Idzikovvski se je ubil, drugi je tež!ko ranjcn. Aparat se je popolnoma razjbil. Francoska letalca Costes in Belonite, ki sta tudi hotela preko Oceana v [Ameriko, sta se morala v nedeljo dne Jl4. julija vrniti od Azorskih otokov. — JLetalo »Južni Križ« je srečno končalo ipolet iz Avstralije v London. Cilj je bil dosežen v 13 dneh. Iz letalstva. Francoski vojaški letajlec Allegret, član 38. letalske čete v Die faenhofnu pri Metzu, je skušal prošle Sdni potolči višinski rekord z vojaškim Jetalom. Dvignil se je visoko pod oblajke in dosegel 7000 m. V tej višini si je kiekoliko zrahljal pas, s katerim je bil brivezan na sedež. To je storil zategaJdelj, da bi se lažje gibal. Nenadoma pa je potegnila burja. Aparat se je nagnil In izgubil ravnotežje. Pilot, ki je bil po srej čvrsto privezan na sedež, je zletel mesta. K sreči pa je imel za vsak slu5aj na hrbtu privezano padalo, ki se je Szvrstno obneslo. Odprlo se je samo in lA.llegret je polagoma srečno prijadral ba zemljo. Aparat, ki je bil brez vodnika, pa je iz velike višine treščil na zem Sjo in se razbil na kose. — VVilliam Logpvry, ognjegasec iz Parma, država Ohio Zedinjenih državah Severne Amerijce, je bil prav posebno spreten za skok i padalom iz aeroplana, ki se je že 280crat srečno spustil iz višine. To je vpricarjal le v zabavo radovednernu občinstvu. Pri zadnjem, to je 281. skoku, je pa usoda zaključila njegove drzne skoJce, ko je okrog njcgovega života odnefe__I J<_?B.___.» d& J« padalo odletelo od njega, sam pa je padel na zemljo in se ubil. Zadnja priča zagonetne smrti sina Franca Jožefa — Rudolfa umrla. Na Dunaju je umrl kanonik Grimmstein. Grimmstein je bil dvorni kaplan v gra du Mayerling, kjer je končal na še danes zagoneten način sin cesarja Franca Jožefa, Rudolf. Usodepolnega večera je bil Grimmstein v gradu in takorekoč prica očividec začetka žaloigre Habsburžanov. Mladi dvorni kaplan je postal pozneje precej bogat kanonik olomuškega kapitlja. Vse premoženje je dal v vojno posojilo in bil po vojni siromak. Iz Olomnca se je preselil na Du naj, kjer je te dni umrl. Po vojni so začeli razgrebati razne družinske skrivnosti Habsburžanov in pred vsem zagonetno smrt Rudolfa. Razni bogati Amerikanci so ponujali Grimmsteinu milijone, ako bi povedal istino o žaloigri v Maye_iingu, a nikdo ni zvedel o tem iz njegovih ust nikdar niti besede. Z Grimmsteinom je legla v grob zadnja priča krvavega dogodka v gradu Mayerling. Srečiu stari in prastari oče. Na Elzaškem v Marmontier pri Saverne živi 921etni bivši drvar Renne Schwaller. Bil je dvakrat poročen. Iz prvega zakona je zapustil 11 otrok, iz drugega tri. Njegovi potomci so se tekom let tako razmnožili, da je starček: 46krat stari oče in 30kratni prastari oče. Ko so ga uprašali, kaj je najboljše, da doseže moški visoko, krepko starost, je odgovoril: »Treba je piti, dobro pušiti in ve liko delati.« Na uprašanje, kaj je njegovo največje veselje, je rekel: »Ako me povabi včasih kdo na avtomobil in se kam peljem.« Ko so ga še uprašali, kaj je njegova želja, se je odrezal: »Na prsih vidno odlikovanje bi rad nosil, ker sem ga zaslužil.« Krst novo ocakri.ih pokrajin južnega tačaja. Kakor že znano, je odkril raziskovalec južnega tečaja Byrd neizmerne pokrajine. Novo odkrito ozemlje je dobilo po Byrdovi materi ime: MaryByrd-dežela. Velikansko premoženjs za bolnice. V Londonu je umrl te dni milijonar Al bert Levy. Zapustil _e 70 milijonov Din raznim bolnicam. Milijonska svota se bo izplačala zavodom tekom 25 let. Bcljševiška kor.ipcija. Po vseh obsežnih gubernijah boljševiške Rusije so začele prihajati na dan najtežje korupcijske afere. V razpaseno nepoštenost so prod vsern zapleteni najvišji boljševiški oblastniki ter uradniki. -Prodajo žita imajo v roki posebni žitni trusti, katere vodijo boljševiki. V moskovski centrali žitnih trustov »Sojus Chleb« je prilezla na svetlo poneverba najtežje vrste. Obdolženi so uganjanja korupcije boljševiški mogočnjaki, ki so nastavljali le svoje sorodnike in najboljše prijatelje. Teh tičev ni upal dolgo nikdo ovaditi, kcr se je vsak bal, da bi ga ti ne obdolžili rovarenja proti — boljševizmu in ga še pustili ustreliti. V Astrahanu se vrši obravnava proti 68 osebam, ki so uganjale korupcijo s pro dajo državnih rib iz Kasj)iškega morja. Med zatoženimi je 16 najvišjih boljševiškili uradnikov. Uboga Rusija. z iz-i trebljenjem vere so pokopali tudi pojgtenost! Sedem let v spanjn. V Moskvi je zaspala leta 1922 lOletna deklica. Koj, ko jo je napadla spalna bolezen, so jo prenesli v bolnico. Dekle je spalo 7 let, preživljali so jo umetno in je v spanju tudi rastla. Letos januarja je dala prva vidna znamenja, da je pri življenju. Pred kratkem se je čisto prebudila po hudem napadu mrzlice. Ko je odprla oči, so bile njene prve besede: »Dajta mi jesti krompirja!« Strogost boijševiških zakonov. V F.asiji v mestu Barbinsk sta bila te dni obsojena na ustrelitev dva delr/vca, ker sta štrajkala in iz jeze pognala v pogon šest zakurjenih lokomriv, od katerill se je ena prevrnila in poškodovala trl tovorne vozove. Tovarna za gnml zletela v zrak. V O« desi je zletela v zrak tovarna za guml, ki je bila last ruskega Rdečega križa. Smrtno je ponesrečilo 11 delavcev. Šola za zločinco. V severoameriškl državi Pennsylvanija v mestu Charleroi so prijell pri vlomu dva nevarna tička: Spindlerja In Vil^etna Frienda, Spindler je visok 1.85 m ln tako močan da lahko zvija prav debelo železo. Prvotno je bil policist In sedaj je izrabljal več let poli_.ijske zmožnosti za vlome in najbolj drzne tatvine. Friend j« izpovedal po aretaciii, da obstojajo po raznih mestih Zdruzenlh držav šole, na katerih se predava zločincem, kakd in s čim se lahko izvršujejo vlomi, tatvine in sploh zločinl. Friend obljublja v tem oziru zanimiva in doslej popolnoma nova, ter oblastim neznana raz* kritja. V motornem čolnu iz Amerike v Evropo. 231etni Norvežan David Turner se je odpravil na prevoz Oceana v motornem čolnu. Potovanje je začel is ameriškega mesta Boston, bo vozil pre ko Neufundlandije, kjer se bo presKrbel z bencinom in upa doseči cilj Havr» v dveh.mesecih. Lopovščifio niso dobičkanosne. Ravnatelj njujorSke jetnišnice, imenovane »Sing-Sing«, je dal na uprašanje o dobičkanosnosti lopovščin ta-le odgovor: V njujorški jetnišnici je 900 arestantov. Vsi skupaj imajo na vesti: goljuflj, tatvin in ropov za 360.000 dola_*jev. Na enega pride kakih 400 dolarjev. V splonem pa lahko rečem, da je bilo pri 900 zaprtih izjalovljenih in brez koristl: 57^ ropov, 39% tatvin, 71 odst. vlomov in 18 odstotkov potvorbe dokumentov. Nekak mednarodni oče lopovov 701ctni Eddi Guerin je trdil isto, da je nepoštenost na ta ali oni način. brez dobička in trajne koristi. Guerin je uganjal razna lopovščfne od 15. do 60. leta in je presedel 30 let po raznih ječah ler zaporih. Nečloveška žena. V Newyorku je blla znana plesalka nočnih lokalov lepa Lavra Weaver. Iz Newyorka se je preselila v južno Ameriko in je poročila v Buenos-Aires bogatega Italijana. Italljan je izginil neznano kam in vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Lavra se je pojavila zop^ v New yorku, kjer je poročila v drugič bogatcga trgovca Wilmerja Kitselman. Radi upraviCene moževe ljubosuranosti je prislo med obema večkrat do ostrih na Btopov. Pred dnevl je lahkomiselna žena trgovca moža ustrelila, polila truplo 2 bencinom in ga skurila do malen •tostnih ostankov. Ker ni bila sama v hiši, je prišla zadeva na ušesa policiji, kl Je dognala nečloveško dejanje. Najj>rž je lzginil v plamenih tudi Italljan na Isti način kakor Njujorčan. Gela vas zdrknila v morje. Na Japonikem so imell v zadnjem času močne 'deževne nalive. Iis Tokija Javljajo, da je odnesel plaz v morje vas Kogošima V noči, ko so bili nje preblvalci v trdem lpanju. Izginilo je v morje 30 oseb. Izbruh malo znanega ognjenika. Se- »erna Amerika ima polotok, ki ae imeIiuje Alaska. V bližini Alaske so številfii manjši otoki Aleuti. Aleutsko otočje je vulkanskega izvora In najbolj tnan Cgnjenik je Katmai. Okolica ogonj bru hajočega Katmai je doživela dne 4. JuHija 1912 strahovito nesrečo. Na nezgo- do so postali pozorni, ko je deževal pepel po celi severni Amerikl in je radi izbruha hudo trpelo mesto Kudiak, ki je oddaljeno od vulkana 170 km. Odposlanci vseučiliščsi v Washingtonu so raziskovali od leta 1915 in. 1919 ognjenik, njegovo delovanje ter okolico. Ta ekspedicija je ugotovila, ako bl se bil zgodil izbruh Katmai junija 1912 kje v Berlinu, bi bili videli steber pare po celi Nemčiji in potres bi bili čutili do Rima. V Leipzigu bi še bilo pepela 30 cm na debelo in mesto samo bi bilo 60 ur popolnoma za.emnjeno. Že v okolici Berlina bi bilo uničeno vsako Življenje in cele mesece bi ne upal nikdo na kraj nezgode. Pokrajina krog Katmai nudi še danes veliko zanimivosti in jo je pro glasil rajni predsednik Združenih držav Wilson za naravni park, ki je pod državno zaščito. Sedaj gradijo posebno luko, ki bo nekak uhod v naravne posebnosti vulkanskih krajev.