вш ИдшшапкпБо^с Veriae wkI SohrKUeltung: Klageoturt, is, РоаКмћ 11» / Bexucaprato (kn топгаа жкШаг) monatUeb RM I.— frei Наш (eUjechlleaUoh RM, ОЛО flnat-ntlenhtthr AhbeetWhmgen dw Mr Лт mm#Mo%*ad«o Monet w«rd«B a»r MbitfUMi #nd iwr trie Ж, dM iMitodn Moneta аоевооаипш Кт. 27. Kralnbury, den 5. Aptfl 1M4. Anglo^ameriika |aTiioet o nžlnku ncuspehoT pri Casslnn In Biimil Vojaki in ne strofi odločajo yofno Izpraznitev samostanskega griča priznana - Ostra ameriltanska kritika zavezniškega voinega vodstva . BerHn, 4. aprila. RMkciJ* v Vzhodni A*i|l Ш v Evropi »o povzročile v britaniko-emert-1'зпвкет časopisju živahno razpravo o vzro-"h in upih sedanjih dogodkov. VojaSki kri-časopisa »New Herald Tribune« major Kiliol pravi, da >i mora amerikanski narod nememu sebi pripisati razočaranje, ker ti je o vojni napravil popolnoma napačno predstavo. Pričakoval je »vojno s stroji«, v kateri človek Bi tako važen. V tem se je bridko zmotil. Vojno so še vedno odločali vojaki. t-J '* *anio pomožno sredstvo. Vojaški kri-?ir ?,*1'"leeih držav odkrito prizna, da so široki krogi v Zedinjenih državah računali ?- u '..v* !*odo šli po kostanj v ogenj Angleži in boljševiki. Vendar je tudi to bila zmota, , »lede težke posledice. Cassino je od pri oči. Tam so Amerikanci doživeli drago in ob-čutno vzvratno učinkovanje. Se ostrejše sodi vojaški kritik časopisa »Nevr York Times« Baldwin. Govori o sla-amerikanskem vojaškem vodstvu, pri J J®™®*" *e v svoji kritiki ne omeji le na Južno eiljo. Brezobzirna izključitev nesposobnih }e nujno potrebna. način, ki je značilen za zavezniško ob- mečje, objavlja britanska agencija Exchange pomembne spremembe na cassinski fronti. Tam pravi: »O izpraznitvi prednjih zavezniških položajev na vzhodni pobočjih samostanskega griča Cassino pravijo tukaj, da se to premikanje vrši zato, ker so spoznali, da bo osvajanje Cassina trajalo delj, kakor pa so pričakovali." S to zamotano obliko da general Alexander svetovni javnosti vedeti, da se čuti premaganega. V poskusih, da bi ta preobrat bitke na kak način utemeljili, pravijo potem, da je nemško topništvo s svojim neprestano naraščajočim bombardiranjem onemogočilo vztrajanje na položajih. Podobnemu pritisku so izpostavljeni tudi položaji v dolini pod gričem. Nasprotni napadi anglo-amerikanskega topništva morejo le od časa do časa izboljšati položaj. Votline, ki so — kakor se izražajo — Nemcem na razpolago in »tajinstveni podzemski prostori«, prizadevajo posebno veliko akrbi sovražnim poročevalcem. »Exchange« že cel6 domneva, da tam ni nakupičena samo munici-ja, marveč da so tam urejeni cel6 najmodernejši obrati za popravila. Sedaj tudi anglo-amerlkanska poročila pri-xnajo za Britance tako neugoden razvoj bit- ke ▼ odseku Imphala na severnoburmanski fronti. Mountbattensov komunike sporoča, da so se britanske čete umaknile približno 25 km za indijsko mejo na nove položaje pred težkimi napadi japonskih vojnih sil, ki napredujejo od Sombraških gričev proti Im-phalu. Na žapadnih odrastkih sombraških gričev je v teku silna bitka, in sicer v bližini Ukhrula, kjer Japonci neprenehoma napredujejo. Britanci poizkušajo, kakor je razvidno iz nekega poročila dopisnika Zedinjenih držav v Indiji, preprečiti japonski prodor, čigar cilj se nahaja po opisu dopisnika, • v preseku ceste UkLrul — Imphal, približno 50 km jugozapadno od bojišča. Komunike iz Novega Delhija sporoča razen tega še tudi to, da napredujejo tudi višje na severu japonske skupine, ki verjetno skušajo doseči Kohimo, ki leži na zgornjem koncu ceste, ki vodi skozi Manipursko dolino. Iz teh poročil je razvidno, da se začno na britansko-amerikanski strani zavedati pomembnosti japonske ofenzive. To vprašanje stoji radi tega prav tako v ospredju javnega interesa kakor v vojski pri Cassinu in mostišču Nettuna. Briljanti za majorfa Radia dem FUhrerhnuptquartier, *. aprila. POhrer je podelil majorju Rudlu, Gruppen-*ommandeurja т nekem oddelku bojnih letal, kot desetemu vojaku v nemški vojski das Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten mtterkreur des eisernen Kreuzes (hra-list I meči in briljanti k viteškemu križcu ž^eznega križa.) Major Hans Uirich Rudel je bil rojen 2. ju-"la 1916. T Konradswaldal, Kreis Landshut, sin šlezijskega župnika, in j* bil po svo-' ^ hitro naraščajočih uspehih povsod ime-''ovan. Več kot 1800 krat je poletel proti so-^ražniku in sestrelil 202 oklopnjaka. Razen J®9e mu je uspelo uničiti sovjetsko vojno jadjo »Maraz« v padalnem napadu, potopil |в Veliko število prevoznih čolnov ob kubanskem mostišču in porušil mnogo mostov. Se-'e pred nekaj dnevi je pristal major Rudel za sovražno črto, kjer je hotel rešiti, nekaj tovarišev. Radi blata na tleh pa se nI mogel dvigniti. Kljub temu, da je bil ranjen, !• Po pustolovskem begu uspelo prebiti «• zopet k nemškim četam. Njegova odlična J^anredna dejanja je nagradil Fahrer s po-(lalitvijo najvišjega nemškega odlikovanja za Pogum. Nezlomllena požrtvovalna moč domovine Berlin, 4. aprila. Cestna zbirka, ki so jo izvedli SA in NSKK In NSFK znaša začasno 57,159.122,55 RM. Pri isti zbirki lanskega leta I* bilo zbranih 44.309.972.87 RM. Znesek J« (oral naraitel za 12,849.149,86 t. j. 29 odstotkov. 37 odstotkov dividend za City '^ockholm, 4. aprila. V nekem londonskem Poročilu v »Folkets Dagbladet" opozarjajo na Sestavek »Timesa« o dobičku In dividendah ^ekaterih britanskih delniških družb. Ta iz-^azuje, kake ogromne dobičke dosega angleško veliko denarništvo v oboroževalni industriji. Tvrdka Lake Wien and Star daje na Primer 70 odstotne dividende in še obžaluje, ®a radi vpoklicev ne more več dati. Londonski dopisnik »Folkets Dagbladeta« Označuje te ogromne vojne dobičke kot zanimiv svetlobni pramen na »demokratsko« Anglijo. Medtem ko mora velika množica Raroda nositi vedno večje in trše breme, bogatijo krogi v Cityju kar na veliko. Borba *a »človeške in demokratske pravice" pome-po Churchillu za večino naroda kri, pot in •olze. Višji sloji v Angliji pa skrbijo za to, ^a se spremene pot in solze v vedno boga- *l*e zlate reke, ki se iztekajo v njih žepe. Finski Tojni ujietnik poročaš BoljjšeTiški »delavski paradiž« 13 dO 14 urni delovni čas - Nezadostna prehrana težkih delavcev - črna borza Helsinki, 4. aprila 1944. Razmere v Sovjetski zvezi se zrcalijo v poročilu A. Kosevni-nova, ki je pred kratkim prišel v linsko ujetništvo. Dejal je, da je bil v sovjetski industriji uveden 12 urni delovnik. K temu pridejo še dodatne delovne ure, čigar skupi-ček se uporabi deloma za posebne izdatke, na pr. za otroke brezdomce, tako da se mora računati z 13 do 14 urnim delovnim časom. Enourni opoldanski odmor je skrajšan na pol ure. Dela prosti dnevi so odpravljeni. Storitev so dvignili na dvojno in trojno možnost. Višina akordne mezde pa je ostala ista kakor v miru. Kakor je pripovedoval ujetnik, dobe težki delavci, če dopušča razdelitev, dnevno 600 do 800 g rženega kruha, 100 g kaše, 40 g mesa aH ribe, 10 g margarine in 5 g živalske masti. Drugih živil ne dobe dodeljenih. Predmete za dnevno uporabo, kakor obleko, čevlje itd. sploh ne del*. Na deželi so vsi za orožje sposobni možje vpoklicani. Za poljedelsko gospodarstvo imajo na razpolago samo konje in govedo, ki jih je vojaška uprava spoznala kot neuporabne. Večji del traktorjev ]e zaplenjenih za vojsko, ostale pa ne morejo uporabiti za obdelovanje polja, ker jim primanjkuje nadomestnih delov in pogonskih sredstev. Kolektivna gospodarstva morajo dobivati pridelke iz substance in ne po letini. Namesto petroleja uporabljajo za razsvetljavo sončno olje. Nameščenci v gospodarstvu in uradniki iz večine oblastev so vpoklicani v vojno službo. Njihovo delo opravljajo izključno žen- sk«. Samo v strankinih uradih so ostali uradniki na svojih mestih. Nameščenci prejmejo v najboljšem primeru 50 odstotkov od te množine hrane, ki je predvidena za delavstvo, prav tako otroci vsake starosti. Otroci, katerih očetje so v vojni službi, dobe razen tega še mesečni dodatek 50 rublje v, s katerimi se more kupiti 200 g kruha ali 2 škat-Ijici šibic. Uradnike uprave in stranke oskrbujejo posebna mesta in prejmejo, po tem v kakršni politični stopnji stranke se pač nahajajo, dodelitve, ki zelo presegajo splošno mero. V Sovjetski zvezi je zelo razširjena črna bofza. Po stanju 28. januarja 1944. so plačevali naslednji cene: za en kilogram rženega kruha 180 do 200 rubljev, en liter mleka 80 do 100 rubljev, eno kilo surovega masla 1000 do 2000 rubljev, eno kilo mesa 500 do 600 rubljev, eno merco krompirja 400 do 450 rubljev, en zavojček cigaret 60 do 100 rubljev, eno škatlico vžigalic 20 do 25 rubljev, en liter žganja 1100 do 1200 rubljev, ena živilska karta 'za mesec dni 5000 do 8000 rubljev. V primerjavo pripominjamo, da znaša povprečen zaslužek sovjetskega industrijskega delavca 400 rubljev mesečno. Prodajalci na črni borzi so večinoma upravitelji skladišč sovjetske armade in državnih trgovskih združenj. Odjemalci so večinoma višji funkcionarji stranke. To suhoparno poročilo vojnega ujetnike govori zase in prikazuje boljševiški »delavski paradiž« v pravi luči. Zelo hude krvave zgube Sovjetov Trd! bo)! na jugovzhodni fronti - Odiičen uspeh med Dnjeprom in čavsijem »Največja tragedija človeštva* »ghmi, 4 aprila. Lakota v Indiji ]• ntj-»Sta* tragedija človeške zgodovine, piše "Times«. Angleški vladi pe be koto ; «1« bi odvalila odgovornost za la-Meg/koral dveh milijonov Indijcev tekom lani« J'^ka na po vojni povzročeno nedosta-5roni,» °^**"ih možnosti, dokler je dovolj вгвДж ! a tovore viskija, piva in luksuenih liu uv*.®* *• anglo-ameriške čete v ozem-le лг» ■ Te, kar te tačas dogaja v Indiji, _]^j^®'*li"an mnoštveni umor od strani an-®®getcev, U zahteva najstrožjo ka- Oberkommando der Wehrmacht je dne S. aprila objavilo: Zapadno od Očakova smO preprečili sovražnikove poskuse priti čez reko, zapadno od Berezovke pa odbili močnejše napade Sovjetov. V enem vdornem mestu so še v teku hudi boji. Med Dnjestrom in Prutom in v Prostoru pri Crnovicah, severno od Dnje-etra, še trajajo težki boji. Pri Stanislavu so ogrske čete vrgle z nasprotnim napadom sovražne sile nazaj. Tamopolska posadka je še nadalje vzdržala najhujše sovražnikove napade in uničila deset oklopnjakov. Pri tem se je s posebno hrabrostjo izkazal Leutnant Hoepfl, Batteriefahrer v neki brigadi jurii-nih topov. Ponovni napadi boljševikov na mesto Ko-vel so spodleteli ob odločnem odporu branilcev. V prostoru severno od mesta so zavzele naše čete več važnih višinskih položa jev. V bojih zadnjih dni se je tukaj posebno odlikoval -ObersturmfUhrer Nikolussilek. vodja stotntje v nekem polku oklopnjakov. in Obergeireiter Pollack v štabu nekega gre nadirskega polka. Med Dnjeprom in Čavsijem so čete, ki jim poveljujeta General der Infanterie pl. Tippels- kirch in General der Artilerie Martinek, v sedemdnevnih hudih bojih preprečile prodorne poskuse 17 sovražnih strelskih divizij, ene motorizirane in .dveh oklopnjaških brigad in s tem izvojevale odličen obrambni uspeh. Sovjeti so imeli najhujše krvave zgu-be. V teh bojih se je posebno skazala šle-zijska 18. divizija oklopnjaških grenadirjev pod vodstvom Generalmajorja Zutaverna. Južno od Pskova so boljševiki znova napadli z na novo pripeljanimi divizijami, ki so jih podpirali številni oklopnjaki in bojni letalci. Zavrnili smo jih z visokimi krvavimi zguba-mi sovražnika, ki je zgubil 57 oklopnjakov. Bojni letalci in bombniki so s posebnim u-"pehom podpirali obrambne boje vojske. Samo v tem prostoru smo uničili 32 sovražnih letal v zračnih bojih, dva druga pa v protiletalskem topništvu. Stražna letala vojne mornarice so v Finskem morskem zalivu zopet sestrelila šest sovjetskih bombnikov. V Italiji se tudi včeraj niso vršila nobena posebna bojna dejanja. Pri napadu severnoameriških bombnikov na kraje v Jugovzhodni Nemčiji smo v silnih zračnih bojih uničili 54 sovražnih letal, med njimi 50 štirimotornih bombnikov. V Steyr so nastale škode. -__4. Jahri^i^. Od Balkana do Jugovzhodne Evrope Jugovzhod po 3 leUh / Spisal Fr. Horetmanai »Balkan« kot političen pojem nd na do« brem glasu. Z njim je zvezan navadno po< jem trajnega ognjišča nemira v Evropi, ene" ga izmed tistih hudournikov politike, ki #<% povzročili krvave vojne in ki se zde, da м)> določeni za to, da drže narode sveta v trajni napetosti. Ce so že boji za svobodo Еош»-nov in Srbov, Albancev in Bolgarov In a# nazadnje Grkov često povzročili, da so po« segle vmes velesile, za čimer so se že za« čele zarisati poznejše komplikacije, ko se niso mogli zediniti o teritorialni dediščini »bolnega moža ob Bosporu' je zlasti peklen« ska igra Rusije s svojo »mlajšo sestro« Sfw bijo povzročila prvo svetovno vojno, in voJ» ni pohod na Balkanu iz leta 1941. je zopet povzročila kaotična politika Moskve, Lon* dona in Washingtona. Prišlo je drugače, kakor so si to misllU kabineti naših nasprotnikov: ni bila Nemčija tista, ki bi se s postavitvijo fronte na Jugovzhodu vojaško in gospodarsko zlomila, ampak naši sovražniki so bili končnoveljavne pregnani iz držav, ki so jih oni pognali ▼ vojno. Nad Kalemegdanom v Belgradu in nad Akropolis je bila razvita nemška zastava kakor nekaj let preje na Hradžanih v Pragi. Kakor je imela sedaj že petletna pripadnost k Reichu v deželah Češki in Moravski za posledico neizmeren gospodarski podvig in odvrnitev širokih plasti naroda od Beneša in Hodže, tako se je tudi v nekoč Reichom sov* ražnih državah Balkana začela zarisati nova politična, Reichu naklonjena linija. S tem s« vrši tista sprememba, ki se odraža v označbi »Jugovzhod«: Ce je bil »Balkan« večno o-gnjišče nemira evropskega kontinenta, če eo bili narodi tega prostora žoga neodgovornih politikov velesil, če so se dale njihove vlad* kupiti, če je politični čvekač in spletkar veljal več ko preudarni in odgovornosti si svesti diplomat, če je četnik, bandit, imel več ugleda od poštenega vojaka, je pa danes položen temeljni kamen za popolno odvrnitev političnega, gospodarskega in vojaškega mišljenja. To bi se mogoče zdela smela trditev površnemu opazovalcu v dobi, ko stoje nemške čete v srditem boju proti boljševl-škim tolpam. Slišimo pa vedno znova o н-spešni uporabi odredov domačinov, ki lahko smatrajo za avantgardo novega reda na Jugovzhodu. Niso se 11 tudi v Nemčiji ▼ 1932. letu naši rjavi bataljoni morali boriti v končnem boju za moč v Reichu z našču-vanimi množicami komunistične stranke v času, ko v inozemstvu, da včasih niti v lastni očetnjavi niso verovali v obnovo Rell cha? V zadnjem stadiju boja nastopajo vedno še enkrat najfanatičnejši bojevniki obeh idej. To je stari zakon zgodovine. Cim večja je naloga, tem trša je borba, ki povede dđ tega cilja. Boljševiško banditstvo na Balkanu je izraz v smrtnem boju obupno branečega se starega sveta. V svojem načinu boja u-streza anglo-ameriškim zračnim gangsterjem, ki jim pride pač vsako sredstvo prav, da ohranijo svoj plutokratsko-kapitalistični sistem. Toda kakor se danes bivši komunisti v Nemčiji iz notranjega prepričanja bojujejo tesno ob strani s starimi nacionalsoclalisti proti boljševiškemu človeku množic, bodo tudi nekoč tačasni pomagači boljševizma na Balkanu spoznali nesmiselnost svojega ravnanja. Spoznali bodo, da so vendar samo ▼ rokah drugih orodje brez volje, ki bi M edini okoristili z boljševizacijo Balkana. Odkar je Peter Veliki, da zastre svoje prave namene na Balkanu, pozval narode na verski boj proti Turčiji, ki mu je zapirala pot do Dardanelov, ni Moskva zamudila no« bene prilike, da se ne bi »zavzela* za za№ rane narode na Balkanu. Podpirala je Srba, ko je »Črni Jurij« začel vstajo proti Osm&» nom, pomagala je Romunom, ki so smeli to pomoč plačati z vedno novimi odstopi ozemelj Rusiji, dobavljala je orožje in denar Črnogorcem, in »osvobodila« končno Bolgare, ki pa niso morali samo v gotovini pl&< čatl stroškov zasedbe — Anglija je preduj« mila glavnico, da je lahko prišla v trgovska zveze z malo državo — ampak dopustiti tudt posege v notranjo politiko, ki bi bili, kakor so to pač tudi že včgsih nameravali, napr*. vili Bolgarijo v Kremlju za ruski gouveme« ment, da niso že Battenbergerji uganjali nacionalne bolgarske politike. Z zarotami ia umori naj bi se doseglo to, kar se ni hotelo posrečiti po zakoniti poti; battenberSkeg# kneza Aleksandra, prvega bolgarskega vle« darja je pri zaroti častnikov č^vedel rušo« filski general Dimitrijev v Rusijo, komunist*« čen atentat na kralja Borisa se je ponesreči Mihael in Aleksander Obrenovič v Srbiji sta bila (1886. in 1903.. leta) umorjena т sporin zumu s podporo Rusije, dokler ni končnO zarota z dne 27. marca 1941. leta odstranila tudi državnike, ki so hoteli včlenltl blvfo Jugoslavijo v Evropo. Mali kralj Peter je do* bil zuhvalo svojih anglo-ameriške boijievV ških prijateljev: Simovič, glavni akter iz 1941, leta, je prešel k boljlevikem, drugi njegov* zvesti so ga zapustili, Josei Broz — Tito odklanja, da bi ga priznal и sakonitega vladarja, Churchill In Roosev^t, ki sta ga Stre« J. — gtev. M. KARAWANKKM BOTE Sreda, 5. aprila 1944. naščuvala v vojno, sta popolnoma br« moči, da bi se protivlla Stalinovim teritorialnim zahtevam. Dinastija Karadjordjevlčev je Izbrisana. Snom o srbski velesili stoji kot realno dejstvo nasproti nova ureditev Jugovzhoda. Možje, kakor sedanji srbski ministrski predsednik MIlan Nedič, so začeli z obnovo svoje očetnjave In s tem, da jo smiselno včlenijo v evropski blok. Kmetstvo se ojačuje in dobi v Izgradnji na starih tradicijah temelječega zadružništva svojo organi-zatorlčno hrbtenico. Delavstvo se je organiziralo v »srbskem delovnem občestvu«, da »v koristni obliki doseže izenačenje in sodelovanje med delodajalcem in delojemalcem, da na vprav socialen način reši probleme dela, da reši delavca iz krempljev po-gubonosnega komunizma in ustvari veliko občestvo vseh tvornih," kakor je pred nedavnim rekel general Nedič, pokrovitelj te organizacije, ki je podobna ustanovi Deutsche Arbeitsfront. Hrvatska se je začela polagoma koneoll-dlratl, čeprav je italijansko izdajstvo zapustilo tudi boleče sledove in čeprav je uspelo tolpam v gorah mlade države, da so napravile zmedo in zavrle obnovo. Po včlenitvl dalmatinskega obrežja je dobila hrvatska država svoje zaokroženje na zunaj In izpolnitev hrvaških želja. Spodnještajerska, Mežiška dolina in Gorenjska so zopet priključene k nemškemu Reichu. Tudi v Cml gori so se našli pogumni možje, ki hočejo rešiti malo deželo pred boljševiško zmedo. Tukaj se je nadejal Viktor Emanuel, da bo dobil vpliv zgolj zaradi okolnosti, ker je italijanska kraljica hčerka prvega in edinega črnogorskega kralja Niklte. Ravno tako se najdejo v Albaniji in v Grčiji kljub spletkam boljševiških tolp začetki nove ureditve notranjih razmer. Bolgarija je od vseh jugoslovanskih držav pridobila največ ozemlja. Predvsem je pridobila Macedonijo in dobila nazaj Egejsko obalo, ozemlja, ki jih Je Bolgarija že od nekdaj zahtevala. Povečana Bolgarija se je lotila tega, da prestopi stara in nova ozemlja tudi v notranjo enoto. Romunija je našla v maršalu Antonescu državnega vodjo, takega, ki si Je v s vesti svoje visoke odgovornosti in ki Je rešil svoj narod uničujočih zunanjih vplivov, da mu da trajen red v okviru nove Evrope. Najnovejši dogodki na Ogrskem to pokazali, da se je tudi karpatskl prostor u-branil sovražnih prišepetavanj. Država, ki Jo je že enkrat krvavo gospostvo Bela Kuna pognalo na rob prepada, se bo bojevala ob strani Nemčije naprej, dokler ne bo Izbojevana zmaga mladih evropskih narodov. Ko se Je pred tremi leti začela vojna na Balkanu, nemški narod Se ni poznal nadaljnjih zvez tega poskusa naših sovražnikov, naj bi Jugovzhodna Evropa zažarela v plamenih. Malo mesecev pozneje se je pričela gigantska borba na Vzhodu. Nameravali so tudi z dolgo vojno vezati močne nemške sile m Balkanu, da omogočijo sovjetskim masam lažji poseg na Vzhodu. Kakor povsod, so se tudi tukaj naši nasprotniki ušteli. Danes je Jugovzhod del močnega evropskega obrambnega bloka, nadaljnje' predpolje Relcha, ki mu povrh zaradi svoje kmečke strukture tudi daje ne brezpomembne gospodarske koristi. Pokret tolp v Reichu resno ne more škodovati. Tolpe Se niso nikdar odločile kakšne vojne. Prebivalstvo prizadetih ozemelj, zlasti v Bosni In Hercegovini, Je med tem skusilo, da se lahko nadeja od svojih »osvoboditeljev« v gozdovih samo boli in groze. Jugovzhod Je danes del kontinenta. V okviru velikega obnovnega načrta zavzemajo države tega prostora pomembno mesto. One so naravna dopolnitev industrijskih držav na celini. V bodoče ne bodo več žoga v rokah velesil, ampak ravnopravni In enakove-Ijavni člani velikega evropskega občestva pod vodstvom VelIkonemSkega Relcha. Daleč je pot tja, od Balkana do Jugovzhoda, in veliko krvi bo Se moralo teči, preden bomo ]Va|hugši britanski poraz ,črni marec" za sovražnikove teroristične upe - London že prizna 36 zgub B«rUn, 4. aprila. V celi vrsti dramatliirih zračnih bojtv lo zlomil* sila nemška zračna obramb* v noči na petek enoten učinek britanskega zastrahovalnega napada In, loč no iest dni po britanski katastroU nad Berlinom, izvojevale doslej najnedvoumnefio In na)popoIne|So zmago nad skupinami bombnikov. 132 nepobitno ugotovljenih razbitih letal je v petek zjutraj naznačUo letalsko pot britanskih bombnikov od belgijske obale tja do Frankov, ki je postala pravi pekel, ker je nemška obramba priredila britanskim bombnikom grozen tek skozi šibe po bojiščih nočnega neba. Najnovejši rekordni uspeh nad Berlinom, ki si ga je uradni London prav malo prepričevalno razlagal kot enkraten In najskrajnejši napor sil nemške zračne obrambe, Je dobil s tem izredno poučno In poudarjeno potrdilo, v katerem se občutno zrcali Se vedno naraščajoča udarnost naše obrambe. Vtis zaradi te ponovne katastrofe Je moral biti preko Rokavskega preliva tako porazen, da se Je britansko zračno ministrstvo tokrat ce-16 odpovedalo svoji običajni akrobatiki številk in Izračunanju odstotkov in že v prvem komunikeju priznajo zgubo 96 štirimo-tornih bombnikov. CrnI marec« 194%. leta Ravnokar minuli mesec marac bo s t*m menda zapisan kot »črni marac 19%%. leta' v zgodovini tega zračnaga boja. Zaključil {* za naše brltansko-ameriške nasprotnike z ogromno celotno zgubo približno 1150 letal (pri 16 podnevnlh In osem nočnih napadih), k čemer |e treba prlračunatl š* n*kaj sto »tihih zgub«. - Hrabra obramba Tarnopoia in Kovia Oberkommando der Wehrmacht Je dne 2. aprila objavilo: Med spodnjeukrajlnsklm Bugom In Dnje-strom so Sovjetl z močnimi silami pehote in oklopnjakov napadli severozahodno od Berezovke. V srditih bojih smo Jih zavrnili In odstrelili 71 oklopnjakov. Med Dnjeatrom In Prutom so nemške in romunske čete zavrnile prodrle sovražne bojne čete. Preprečen Je bil sovražnikov poskus, da bi si s ponovnimi nočnimi napadi utrl pot proti Jassy. Sovražne sile, ki so poskušale prekoračiti odsek pri Juliaju smo odbili z nasprotnim napadom. Jugozapadno od Proskurova In v prostoru pri Stanislavu smo z lastnimi napadi pridobili sveta. Močne sovražne nasprotne napade smo zavrnili. Pri tem se Je posebno odlikoval 504. grenadirski polk, ki ga vodi Oberst B6h-ler. Hrabra posadka Tarnopoia pod vodstvom Generalmajorja pl. Nelndorfa se Je tudi včeraj ubranila številnih napadov. Branilci Kovla so držali mesto proti ponovnim močnim sovražnim napadom. Severno od Kovla so spodleteli silni napadi Sovjetov. Južno od Pskova je sovražnik s podporo oklopnjakov in bojnih letal Se dalje napadal. V obeh zadnjih dneh smo odstrelili tukaj 90 sovražnih oklopnjakov. Iz Italije ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih. Nemška bojna In torpedna letala so na morju pred sevemoafrikansko obalo napadla v noči na 1. april močno zavarovan sovražni oskrbovalni konvoj. Dve tovorni ladji s 18.000 brt sta bili potopljeni, deset drugih trgovskih ladij s 63.000 brt ter en ru-šilec so bili deloma tako težko zadeti, da se lahko računa z zgubo več teh ladij. Dne 1. aprila opoldne Je priletela skupina severnoameriških bombnikov z lovsko zaščito v Jugozapadno Nemčijo. Prt večinoma strnjeni plasti oblakov Je odvrgel sovražnik na raznih mestih tja v en dan bombe, ki so povzročile majhne škode in zgube med prebivalstvom. En del bomb Je padel na švicarsko ozemlje. Odstreljenih Je bilo 21 severnoameriških letal, večinoma Stlrlmotomlh bombnikov. Cilj vznemlrjevalnlh poletov posameznih britanskih letal Je bil v pretekli noči Zapadna In Srednja Nemčija. Srdita obrambna bitka na Vzhodu Preprečeni prodorni poskusi pri Pskovn - Uspešni nasprotni napadi pri Kovla Oberkommando der Wehrmacht j« dne 1. aprila objavilo: Obrambna bitka na jugovzhodni fronti med spodnjeukrajinskim Bugom in Prutom, jugozapadno od Proskurova, pri Stanislavu, okrog Tarnopoia In v prostoru pri Brodih ie traja v hudih premenljlvih bojih. Boljše-viki so znova utrpeli visoke zgube in zgubili 39 oklopnjakov ter 20 topov. V bojih »ta se odlično skazala 384. pehotna divizija Iz Slezije, Saksonske In Ostmarke, ki jo vodi Generalleutnant de Selengre-Drabbe, In T7a, brigada jurlšnih topov. S posebno hrabrostjo se Je odlikoval poveljnik nekega grenadlr-skega polka Oberst Philippi. Pri Kovlu In severno od nJega so se izjalovili silni sovražni napadi. Nasprotni napadi naših čet so kljub naraščajočemu sovražnemu odporu pridobili sveta. Med Dnjeprom in Cavsijem smo se ubranili močnih krajevnih sovjetskih napadov In po silnih bojih odpravili z nasprotnim napadom neko vdorno mesto. Južno od Pskova so Sovjetl z močno podporo oklopnjakov in bojnih letalcev prešli v napad. Njihove prodorne poskuse smo prepre- popolnoma dosegli ta cilj. Kar pa se poraja v bolečinah grozne vojne, bo tem trajnejše in tem sljajnejše svetilo v bodočnosti. čili v srditih bojih, uničili 18 sovražnih oklopnjakov In zajezili krajevne vdore. V Italjl Je spodletelo več sovražnih sunkov proti vzhodnemu delu Cassina. Udarne čete so razgnale sovražnikova odporna gnezda In bojne postojanke. Naše topništvo Je z obstreljevanjem zažgalo munlcljska skladišča. Nekaj sovražnih vznemlrjevalnlh letal je v poznih večernih urah 31. marca preletelo Zapadno Nemčijo. Zaščitna vozila vojne mornarice so a« v minuli noči pred Torielingom ubranila napa đđv britanskih brzih čolnov na nek nemški konvoj In pri tem težko poškodovala tri Izmed napadajočih čolnov. Druga zaščitna vozila so pred Izlivom Somme z obstreljevanjem zažgala dva sovražna brza čolna. V boju proti brltansko-severnoameriškem oskrbovalnem brodovju sta vojna mornarica in zračno orožje potopila meseca marca 29 trgovskih ladij s 156.000 brt., 31 nadaljnih ladij s 176.000 brt J« bilo pogodenlh In poškodovanih po bombah in torpedih. Računati se mora s tem, da se Je veliko teh ladij potopilo. Izmed sovražnih vojnih ladij Je bilo potopljeno 22 rušllcev In spremnih vozli, dve podmornici In 12 brzlh čolnov. Pet rušllcev In 15 brzlh čolnov Je bilo deloma tako težko poškodovanih, da se tudi te lahko šteje med zgubljene. ( ZIRCALO ČASA ) ladja ivedikega Rdečega križa Allareo, katero so napadli anglo-amerikanski zračni gusarji, je sedaj pristala v beneškem pristanišču. Zdravniki In častniki so izjavili, da to severnoameriška letala napadla ladjo med vožnjo skozi Adrijo sedemkrat s strojnicami. Britanskega letalskega ministra Slnclalrja ■o v Spodnji zbornici vprašali, če mbre dati kake Izjave o obsegu odpora nemških lovskih letalcev med nočnimi in dnevnimi napadi na nemško ozemlje. Sinclair je odgovoril; »Lovska obramba, s katero razpolaga sovražnik v Zapadnl Evropi je ogromna, Nedvomno leži pred nami še marsikatera težka borba.« Švedska trgovska mornarica Je zgubila od kar se Je začela vojna 218 ladij s 875.305 brt, pri čemer Je Izgubilo 1183 Švedov življenje. Brodolomi radi trčenja in zaplembe so z v*, šald švedsko zgubo tonaže na skupno 254 ladij z 972,394 brt In 1230 oseb. Približno 60 odistotkov britansko indijske 17. divizije je bilo že uničenih v borbah na Indijsko burmanskem obmejnem ozemlju, so javila v četrtek poročila s fronte v Tokiu. Po nekem londonskem poročilu v >Nya Dagllgt Allehanda« namerava vlada odločno nastopiti proti 20.000 stavkajočim ključav* nlčarskim in ladjedelsklm vajencem v pokrajinah Tyne, Clyde In Yorkshire. Vse vajenca, ki so opustili delo, so dali zdravniško preiskati ter Jih bodo vpoklicali k vojaštvu alt pa v premogovnike. Madtam ko valijo ▼ Londona krivdo aa-• uspeha v Južni Italiji na napačno vojno tehniko Amerikancev in precenjevanje materiala, Amerikancl slino kritizirajo angleško vrhovno poveljstvo. Nad 200 Židov iz »Poljske armada« т Angliji Je prebegnilo Iz protesta proti antiie-mitičnim tedencam v tel armadi k angleški armadi. Pritožujejo se, da se veliko število njihovih poljskih častnikov ne ozira na prepoved antisemitizma. Po neki odredbi madžarska vlade morajo nositi vsi židje od 6. leta dalje Izven hiše na levi prsni strani obleke rumeno zvezdo na Sest rogljev Iz blaga v velikosti 10 cm. Odredba stopa v veljajo z dne 5. aprila. Dela na dvignjeni »Normandie« so ustavljena, poroča newyorSkI dopisnik »Dally-Еж-pressa«. Mornarske oblasti niso objavile vzroka. V zadnjem čaan je bilo zopet 5000 žldov Izključenih iz slovaškega gospodarskega življenja. Te Žide bodo naselili v postnih židovskih taboriščih. Kakor poročajo s severnega odseka vzhodne fronte, so se vršili v nedeljo nad fronto Jugovzhodno od Pskova silni zračni boji. Nemški lovci so odstrelili 28 sovjetskih letal, sami pa so zgubili samo eno. V sobotnih poročilih angleških časopisov iz Južne Itallie, priznalo po neki londonski vesti v »AftonblBeu",- ви MU Itemm yn ca:«--sinu osvojili zopet večino vrhov. »News Chronicle" je z anketo ugotovil, katera živila trenutno v Angliji najbolj pogrešajo. Po tej najbolj primanjkuje masti, mesa In sladkorja. Stavka učencev v angleSkih ladjedelnicah In tovarnah za stroje se j* zelo razširila, poroča »Dally Telegraph*. Celokupno Je 26.000 stavkujočih. O stavkah v premogovnikih v Južnem in Zapadnem Yorkshire poroča list, da ne obratuje 75 odstotkov Jam. 95.000 mož Je opustilo delo. VerUc and Driick- NB.-Oanvarltir and Dracker«! KSmten OmhH. Klasenfurt. — Verlanl«it*r: Dr. Krnil Huitinn — HMiiptnchrlftleiter: triedrlch HorstMinnn 75пг7.р'* Vr 1 pfllHg, 14 H A NN E S PETER STOLP, SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar RecMiehutii МШ«1<1*иНвК* Roman-KorfMpondani, Lelpiig C t >000000000000000 Vsi razgovori lO utihnili Inmost]# lo posvetili svojo pozornost grofu lCutlfalvl)u. »Dragi mo)i otroci«, prične In se z očetovskim spehl|a)em ozre po novoporočencih, »gospod škof. Visokost in spoštovani gostffi kakor je običaj, želimo novoporočencema srečo in blagoslov in dvlgnlmo kozarec na njuno zdravje in... moj Bog, kaj pa je to?« Vsi navzoči so so prestrašeno zdrznili, ko je neka) zaropotalo. Vsi se ozrejo т smer, od koder )e prišel ropot In ugledajo na tleh sliko z razbitim okvirjem, ki je padla s stene. In preden )e mogel kdo spregovoriti, je ie zazvenel po dvorani glas grofice Korvay: »Kako slabo znamenjel Prav pri napitnici novoporočencema mora pasti slika s stene. In to cel6 slika drugega grofa Kutifalvlja, soproga Donne Diane. Kar groza me obhajal« Rudolf pogleda na svojo ženo, ki je vsa pobledela. »Vrag naj vzame to staro copr-nlco Sabino«, jezno zaslka. 'Ah, Rudolf«, šepeče Fani, »tako zelo sem se pi-estrašila besed tete Sabine. Tega ne bi smela reči « »Stara coprnlca je«, se razburja Rudolf, medtem pa nastane med gosti začudeno mrmranje. Skof se oglasi in glasno zahteva; »Dragi moji, nikar se ne dajte ostrašitl po tem dogodku.« »Čudno naključjel« slišno pripomni vojvo dinja. »Čudno, prečudnol« mrmra grof Kutlfalvi z bledim obrazom. »Toda cenjena gospoda«, zakllče Peter v smehu »če že pade slika s stene, pač padr Iz te vsakdanjosti vendar ne bomo naredil; mistične prigode, bodimo raje veseli, dt ni padla slika nikomw aa glavo.# »Nekoč se je vsedel roj čebel na sliko mojega starega očeta«, pripoveduj* grof Kis, »In ko smo hoteli roj zajeti, j* padla slika s sten*. Meni je to prineslo srečo; osem dni pozneje sem dobil prvo nagrado čebelarskega društva!« »Smešno«, reče Flora jezno, »kako neki more govoriti teta Sabina o slabem znamenju!« »Flora«, vzklikne strogo grofica Korvay, »ne dovolim, da bi II kritizirala moj* b*s*-del« »Toda moja draga grofica Korvay«, sačn* kapitan Ratk*, to...« »Jaz«, ga razburjeno prekine grofica, »nisem vaša draga gfofica Korvay, kapitan Ratkel« »Vsak naj bi sedaj zagrabil sa stol In nastal bi splošen pretepi« godrnja Peter. »Martin, odstranite sHIcol« ukaže grofica služabniku. Sliko so odnesli, godba je začela znova igrati in razgovor j* zop*t ožlv*l. * Nekoliko pozneje j* spregovoril grof Kutlfalvi zdravlco in vsi prisotni so nazdravljali mladoporočencema. Potem so se gostje razpršili po prostorih godba je spremenila svoj spored In vesela plesna glasba je zazvenela v dvorani. Samo dvakrat j* Petru uspelo pUsatl s Flo ro. S prekanjenim smehljajem j* Flora povedala P*tru, da j* skoraj vsakamu od navzočih gospodov obljubila *n pl*s. To ob ljubo mora sedaj Izpolniti. Pozneje bi ž* š< prišla po Petra. Končno je le priporočala Petru, naj več krat zaprosi grofico Korvay za ples, ja kar # I# odgovoru • tem. da J* dMoonatratlviio odkorakal v kot, kjer sta dva služabnika točila sekt. Toda Peter nI bil niti malo slabe volj*. Opazil je, da ga Flora večkrat skrivaj s strani ogleduj*. In enkrat je opazoval Florin obraz v ogledalu; imela je vprašujoč, zamišljen Izraz in temne oči dekleta so se čudno lesketale. In sedaj je sedel Peter s kapitanom Rat-кејеш dobre volje ob Izviru sekta in praznil z njim kozarec za kozarcem. Nekoliko dalje vstran sta sedela grof Kis In škof. Ta visoki gospod, ki je bil še pred pičlo uro kot cvetoče zdravje, je bil sedaj podoben mučencu. 2e eno uro Je govoril grof Kis neprestano v škofa. V prvi četrt url je kazal prečastitl resnično prisrčno zanimanje za čebele. V teku druge četrt ure je pa svoje mnenje o čebelah temeljito spremenil. V tretji četrt url je že čebele prav Iz dna srca sovražil. In ko mali grof Kis tudi v četrti četrtini ur* nI nehal s svojimi čebelami, je zapustil mučeni duhovni gospod tla krščanske vere, ki uči med drugim tudi ponižno strpnost In toplo razumevanj* človeških slabosti. Malega grofa Kisa Je opazoval s tako divjim pogledom, da je ta prestrašen zajezil ploho besedi. »Ali vam Je s|abo, gospod škof*« vprašuje. »Grof Kis«, mu odgovori, »moj stan ml zapoveduje verovati v pekel In tako se mi zdi, da ni pekel samo v onostranstvu, marveč ž* tukaj. Več vam ne bi hotel reči.« Skof se dvigne In odide z zmučenim Izrazom v obrazu k vojvodinji. »Ali Je bila to prispodoba«, premišljuj* mali grof, »v katerih tako radi govor* duhovni gospodje?« Grof Ttls dvigne glavo. Ves zažari, ko opa-'I Petra In kapitana. »Ah moj dragi, mladi prijatelj č*b*ll« za dovoljno vsUlkn*. Petru, čegar duh je bil že malo v rožcah, Sine nenadoma v glavo domlslek. »Gospod grof«, zakllče nazaj, »pravkar sem ie spomnil, da vas |e Iskala grofica Korvay. Nujno potrebuje val nasvet. Gre za neko strd. Nekdo jI je dejal, da sta se vi, gospod grof. izrazili, da se morajo čebele opiti z dobrim starim viskijem. Potem dajejo najboljSo strd.« »Za božjo voljo!« se zgrozi grof. »To Je blaznosti Viski! Kdo je že kaj takega slišali Takoj moram govoriti z grofico Korvay I In grof Kis razburjen odhiti. Peter In kapitan Ratke zreta z zadovoljnim smehom za njim. »Tega sva se otresla«, dobrodušno pripomni Peter. Na zdravje, kapitani« »Na zdravje, dečko moj!« Ratke se je nekaj časa hehetal v svoj kozarec, preden je pil. >Kje neki«, vpraša Peter nato tako veselo In vznešeno. kakor more to le mlad mož, ki je spil sedem kozarcev sekta In tri kozarce tokajca, »kje, kapitan, tlčlta naša draga no-voporočenca? Oba bi vendar lahko spila z nama kakšen kozarček.« »Fanl' In Rudolfa*, Izdaja muzeje se kapitan, »sem videl pred pol ure, ko sta se tiho in skrivaj Izmuznila.« »Ahal« se smeje Peter. »Postelj Donne Dl-anel In na to, kapitan se pije. Sedaj je prišel čas, ki zahteva, da se ne pije več brez vzroka. Pitje brez vzroka stori človeka neumnega in zabitega. Med tem si pač lahko Izmislite že prihodnji vzrok ta pitje. Zaenkrat Imamo enegai posteljo Donne Dlane.« Toda preden sta mogla gospoda izpiti kozarec na zdravje postelje Donne Diane, j* ogovoril Petra služabnik. »Gospod, nujno žele z vami govoriti ta vas prosijo, če bi prišli v malo bibllotekol« »Dobro«, reče Peter. Dvigne ae In zašepeta v veselem upanju kapitanu na uhoi »Pazite, kapitan. Flora me kliče. Draga Flora, ki hoče skleniti z dobrim starim Petrom Bautzom premirje.« #)al)* prlhodBjte) »nttwoch, S. April 1944. KABAWANREK B O T 18 Se«« S. — Nr. «7. USA-Bomben auf die Schweiz Schwere Schaden in Schaflhausen - Bereils SO Tote - Empo-ning nnd Trmier im ganzen Land - Protest in Washington oech. Bern, 4. April. (Eigenbcridit.) Die Bombar dierung der schweizcrisdhen Rheinstadt Sdtaffhausen durch die USA-Luftwaffe hat die hiesige Offentlichkeit tief entrustet. Schaffbausen iiberbiete be! weitcm alle Verletzungen der Luftneutralitat, uber die die Scliweiz bisher 7,u klagen jehabt habe, schreibt „Tribune de Lausanne" und erklart, es handle sich urn „das schwerste Attentat", dessen Opfer die Schweiz seit Krieesbeginn geworden sei. Des genze Laađ sei iiber dag Vorgehen der ameri-kaaiedien Flieger auf das ticfste eniport. stellt das "Berner Tagblatt" fcsL Auch die ..BasJer Nachriditen" ј!Леп ihrer Emporung „iiber die bisber scbwerste Ver-letztmj! schweizerischen Luftraumes nnd Bodens" Aus-drndt. Die Nadiridit von Sdiaffiiausen habe iiberall Gcfiihle der EntriisUmj ausgelost, schreibt ..La Suisse". ..Wii sind iiberzeugt. dafi der Bundcsrat die eich ftufdrangcnden Mafinahmcn ergreifen wird". erklart das Bktt. Die Zahl der Todesopfer betriigt bis jctzt 50. Unter ihnen befindet sich auch dae Mitglied der Sdiaff-hauser Kantons-Regiening. Dr. Sdioch. Neben zahl-reichen Wohnhausem, vor allem im Zentrum der Stadt, nnd drei Unternehmen der Toch- und Leder-warenindnstrie and eioer Schmuckwarenfabrik wurden dae gjte Rathaus. die Kirche. das alte Stadttbeater. ■ das katiioliscbe Vertioshaus. das Museum ..Alle^ heiligen" auF das schwerst« beschadigt oder ganzIiA zerstort. Dabei ging wie ..Der Band" meldet. die Samlnltmg der "Werke des Vedeutenden Schaffhanser Malem der Spatrcnaissance Tobias verloren. Die ansgebrochenea GroBbrande hatten die ort-lichen Feucrwehrcn drw Stnnden nach dem araerikani-schen tfterfall unter Jhre Kontroli« gebracht, so dafi einige Stunden spater die aus der Umgebung und audi aus Ziirieh zur Hilfe geeilten Feuerwehren гшп Teil ■wieder eotlflseen werden konnten. Der Chef des schweizerisdien MilitardepartenKnts. Bundesrat Dok-Kobdt, hat sich pers&iliA nach Sdiaffhausen be-S^en, nm sich iiber die naheren Umstande des ame-rikanisdien Borabenangriffcs zu orientieren. Der echweizerisdie Bundesrat hat in Washington 'wverznxlidi Protest eingdegt gegen dieee neue Nen- tralitatsverlctzunj der Sdiwciz und Ersatz der an-gerichtetcn Schadcn verlangt. Fiir die Opfer ist aiif Dienstag eine gemeinsame feierliche Bestattung an-gesetzt. In dem amtlichen Bericht des Oberbcfehlshabers der sogenannten strategischen USA-Luftstreitkrafte in Europa muB heme zugegeben werden, dafi auf schw.ei-zerischcs Gebict einige Bomben abgeworfen worden sei en. und zwar wegeii schlediter Wetterbedingungen. Diese Behaiiptnng bildet einen neuen Beweis fur die Art del USA-Luftgangster, da. wie aus Augenzeugcn-bericbten bervorgeht iiber Schaffbausen und der ganzen Nordschweiz Samstag vormiltag vollkommcn klares Wetter herrsdite. Weder die USA- nod die britischen Luftmorder baken sidi an trgendein gesetzliches oder menech-liAes Recbt. Sie sind vielmebr willens. ihre Sdiand-taten audi in Zukueft in niedertraditigster Weise zu steigern. So sdireibt die englisdie WodienzeitsdirWt ..Time and Tide" iiber die Luftkriegfiihrung wortlicb folgeo-des: „Die Sixtinisdie Kapelle wird ebenso wahrsdiein-lidi zerstort werden wie die italienisdien Wohnungen. Nidits wird davon ausgenommen, weder lieblidie Unschuld, nodi die Sdionheit der Jugend, nodi ge-sdiiditliche Werte bergende Bibliotheken. nidits bleibt versdiont, was einst da? mensdilidie Leben redit-fertigte. Das Mensdienleben selbst ist jetzt so billig wie StraBendredi. Wir miissen die Dinge neu be-werten." Diese Ausdriidce tiefgter Verworfenheit spredien obne Kommentar in der Tat fiir sid) selbst. natkmalcn Bestand. je soger die Eh re des Unjartum* aufs Spiel Hatten ihre Bcstrebungen Erfolg jehabt, so wii rde die Nation dem endjiiJtijjen Untcr^eng za-sedrangt worden sein, aus dem es kein Auferstehen Xibt. Gegen dieses Verhaken und diese Bestrehungen nimmt die neue Regiening den Kampf auf, um unter Vernichtunjj aller Kcime der Zersetzung dae Seftst-vcrtrauen der Nation wachzuerhalten ihre moralisdieo und materiellcD Krafte zn organisleren and, die ek-hergebrachten militarisdien nnd mannlichen TufetKlen des Ungartums zur Geltunj bringend. den Gelst dee SelbstverteidigTingskampfes auf das HochsttnaB zu steigern. Der in diesen sdiweren geschichtlichen Stunden ge-fa&te Entschkfi der ungariechen Regierung madit et zum unerbittlidiec Gebot. dafi eamtlich« gasumdeo Krafte der Nation h inter ihr an tret en. Es bedarf 4«e Eineatzts aUes Wollene aJlee Vertrafflens und al.ler Emscblosscnbeit. damit die Fuhrer des Landes dea F.rfolg des Selbstverteidigmisskamp'es der Nation sichern konnen. Dies ist der Wille des ersten Ungam, des Reichsverwesers des Konijreidies Ungam. Im Besitz dieses Glaobaos, dieser Entschlossenbeit und dieses Vertreuens wird die Regie rung ihre Pfiicht erfullen. sowoW im Interesse der erfolgreichen Durch-fuhrjjng des Selbatverteidigun^kampfes wie der dazu unerlaBlidien S&affung ausgegllchener, gesunJer und gerediter innerer Verhaltnisse. Sie wird die Ordnung, die Ruhe, den inneren Frieden und alle Vorbedingun-gen angespannter Arbeit siAera. Sie wiinscht gerechte soziale Verhaltnisse zu schaffen auf alien Linien des gosellschaftlichen und wirtschaftlidien Lebens und will die nnumgai^lichen Lasteu des Krieges im Geiste der ausgleichendea Gereditigkeit verteilen. USA-Terrorpiloten zielen nicht auf Fabriken Haligepeitsilite Kriegfiibrong - Bekenntnisse eioer liidlsA-amerikanisdien Seele w8. Lissabon, 4. Aptil. (Eigenbericht.) Die Tat-sache. da6 es sich bei den Bombardiernngen der deut-schen Stadte md Zivilbevolkening um eine bewuBte Terroroiafinahme der Roosevelt-Armeen handelt. wird jetzt dnrch den „Phikdelphia Record", die ak be-sonderes Sprachrohr des USA-Prasidenten bekannte jiidische New-Deal-Zeitnng. in unverschamter Weise abermls bestatigt. „Wir trachten danadi". so erklart das Roosevelt-Blatt. ..die Verluste der amerikanischen Armee so gering wie moglich zu helten imd atvs die-sem Grunde wollen wir die deutsdien Stadte durdi unsere Bombenangriffe zeretoren. Der deutsdie Ar-bciter in der dentschen Industrie ist fur uns ebenso ein Feind wie der deutsche Soldat. der die Erzeug-niase der deutschen Industrie als Waffen benutzt, Um V den Kritg mit den fur uns moglidist geringen Kostem zu fiihren, iet es zweckmafiig, die deutschen S tad tč zu zertriimmem. Uneere Flugzeugpiloten кбплеп mit ihren Bomben niđit ..Wilhelm TWl" spielen und eidi nun ausgeredinet eine Fabrik anssnchen. sondem wir miissen riicksichtslos vorgehen und-aufhoren, Deutsch-knd gegenuber irgendwelch« Sentimentalitaten za empfinden." Diese Ausfiibrnngen lassen iiber die ajnerikflnischen Absiditen k einen Zweifel and belegen einwandfrei. dafi die Kreise um Roosevelt bewufit darauf aus sind. nicht einen offwien. ehrlichen Krieg zu fiihren. sondem voa Ha6 gepeitscbt ein Volk ver-nichten wollen, weil es auf aadere als die amerika-n is die Art Id) en und wachsen mocbte. Venat in Ungarn rechtzeitig verhindert Englisdier VersaA, Sabotageakte zu organisieren - Marxisten als Anfiihrer Ungonis neue Regienmg nimmt den Kampf auf RejiernngserlilSnmg fordert die MoftUmadinng aller Krafte des landes ^ Badapeet, 4. April. Die nngarisclie Regierong *er-offentliditc folgendt Regierungserklarung; Auf dem ostlichen KriegssdiaupUiB werden ejit-»chridende Kampfe gefiihrt. deren Aosgang dae SchiAsel Europe: und daroit Ungams auf Јаћгћш-dcrt« Wtiimnen wild. Es ist ein^Lebe^tiUr^se der "ngerischen Nation. daB dieeer Kampf eicgua* des Beiscliewismus en d ct. well sonat unser aati^lee D^cin in aiilierstc Gefahr geratcn wurde. Dieser tSdlichen Gefahr gegenuber kann die im-garlsdie Nation allein aue eigenen Kraften nicht Bteaflialten. selbst dann nidit, wenn sie den letzten Tropfen ihret Kraft in diesem gigantischen Ring en e»fo(rfert. Den Bolsdwwismus nicderzuwcrfen nnd damit den endgiilt'gen Urlergeag von Europa nnd nnserea eigcnen Haupte abzuwenden. iet allein nnser Kadi tiger Verbundeter, der Fiihrer des GroBdeutschen Reidias, Adolf Hitler, imstande. dessen Неет audi Im Verlanf der bisherigeo fiiaf Jahre des Krieges dee Beweis erbradit hat. iibermcnschlidie und in der Ck-ediidite mcimai« gekaant« Leistiingen vollbringen %u konnen. Uttser Lend iteht mit dem GroBdcutsdien Rcidi In trenem Bundes- und hergebradit freundsdiaft-lidiem Veriialtnie; mit seinen heldemnutigeo Soldaten eber kWpft es in dem uns aufgezwungenen Sdiidc-•alakajjjpf audi heute Schulter an Schulter j,n alter Jaffonbrildersdiaft gegen den gemeiMemen Feind. Der Epfoig der gemeinsemen Sadie nnd d« ^mein-««П1% Kamnfee erfordert es unbedingt. daB die un-Wri.4die Notion an der Seite ihres Verbiindeten mit Anepannung aller Krafte teilnehme ал điesem auA unser Sđiidts«! bestimmenđen Kampf aof Leben und Tod. Auf Grund einer Ver«rf>arung, di« im Geiste der Unjara und des GroBdeutschen Reiches verbfndenden SchiAsaJsgemeinJchaft zustande gekommen ist, be-teiliijen sich deutsche Truppen an der Verteidigung des l^ndes. wie dies auch in Finnland uiid anderen Landern der Fall war. damit wir unsere Grenzcn. Europa und die Kulturmcnschheit den gemeinsamen Interessen entsprcchend gemeinschaftlidi beschirmcn. In diesem geschichtlichen Kampf miissen alle Krafte des Landes mobil gemacht werden, auch hineichtlich der inneren From Uber die Festigkeit und Unerschiit-terlichkeit der inntren Front in diescn kritiecbea Zeitcn zu wachen. ist national« Pfiicht crstcn Ranges, um so mehr. als 1 eider in den jiingstcn Zeiten sidi im Innem auch eolche Manner fan d en wcnn auch nicht ia iibermaBiger Anzahl, allein mit kraftvollcr Aktivitfit, die das fiirchterliche Gewicht und die Nahe der Gefahr nicht fasten konnten oder wollten und gcrade die gegenwartigen kritischen Zeitcn als gcei;-net erechtetcn, die innere Widerstandskraft des Landes zu unterjtraben und die seelischc Einhcit der Nation zu storen. Sie verbrcitetcn den Glauben, wir konnten auBerhalb dieses Kanipfes bleiben, der auch unsere Zukunft entscheiden wird. ja, es meldeten si* sogar Bcstrcbungen die bereits absiditlidi die Ab-wchrkrafte der Nation zu lahmen trachteten. Mit ihrem Verhalten sdiwachten sie nicht nur die Widerstandskraft der Nation, sondem sctzten auch den tđ, PreBburg, 4. April. (Eigenbcricht.) Nachdcm die aeae ungarisch« Regierung im Lande Ruhe und Ordnuttg gesidiert hat, wird bekannt, dafi seit lingerer Zeit von gewissen Elementen Sabotage und Verrat em ungarkdien Volk geplant waren. Als vor vier Monateo den sozialdemokratischen Abgeoidneten Feyer lind Kethly im Abgeordnetenhaus zur Strai-verfolgong die Inunenitat abgesprochen wurde, hette die Offentlichkeit nicht erfahren, welche Griinde diese sdiwerwiegsnde Mafinehime veranlaBten, Nadi einer Eineidit in dae Akteo der daranffolgenden Geridits-verhandluttgen berichtet nun ..Hagyarorszag", daB die genaifflten sozialdemokratisdien Abgeordneten des Hodi- nnd Lendesverrates beschuldigt wurden. Sie hattfO ein Schreiben des englisAen Journalisten Davisson, eincs Agenton des Secret Service im Mai J942 durch Vcrmittlung der Diplomatengattin Ba-ronin Miske-Geretenberger empfaagen mid weiter- geleitet. Fiihrende sozialdemokratbche Parteimitglieder und Imksgerichtete Journalisten werden darin auf-gcfordert, den pa&sivcn Widerstand des ungarisAen Volkes und _ Sabotageakte zu organisieren, Woiter wurde bei den Sozialdemokraten eine Liste gefunden mit Namen von Peieonen deren HinriAtung be-sAlossen war, Der stellvertretende Parte!f'ubrer der nationelsorie-lifitisAen Partei Urtgams, Koloman Hubay nannte diesen vorbereiteten Verrat einen VersuA der Wieder-holnng des Badoglio-PutsAes, der zmn Wohle dee ungarisden Volkes dank reAtzeitiger Initiative verhindert werden konnte, Der Staatesekietar im Innen-ministerium Lediskus Baky, hat die sofortige Ent-lassung der nationalsorialistisAen Fuhrer aus der Intcrnierung und die Aufbebung der iiber sie verhang-ten PolizeiaufeiAt angeordnet. Moskau diktiert Badoglio Dr. V. L. Rom, 4. April. (Eigenbcricht.) Di« von Mgskau neuerdings angeordnete Bolschewi-sierung Siiditaliens auf kaltem Wege verzcichnete ihre Anfangsetappe in einer iiber eine Stunde dauernden Aussprache zwischen Badoglio und dem Beauftragten Moskaus fiir Stiditalien, Ta-gliatti. in Brindisi. Im I.aufe der Unterredung «rklarte entsprechend seinen Instruktionen aus Moskau der Kommunistenchef die Mitarbeit der siiditalienischen Kommunisten fiir die Regierung Badoglio und die Einstellung ihrer bisher gegen Badoglio gerichteten propagandistischen Aktivi-tiit. Das Angebot der kommunistischen Mitarbeit wurde von Tagliatti zeitlich befristet. Badoglio bo t daraufhin die Anderung seiner gegen-wartigen Regierung durch Aufnahme mehrerer von Tagliatti bestimmter Kommunisten als Mi- Ur. |i\ J. L.iikae Dentsch furTorigeschriltene 8. Stunde, Ausdrttcke hn Oaethof Kellner, der — natakar Gast, der — goet Speieekarte, die — jedilni Het Kleiderrecheo, der — obešalnik Schirmettlnder, der — etojalo za dežnike Tlschtuch, das — namizni prt Gedeck, dae — pribor Teller, der — krožnik Me#8er, dam — mož Gabel, die — у1Исв LOffel, der — žlica Serviette, die — eervieta., prtič Aschenbecber, der — pepelnik Keslg, der — kia Oel, da# — olje Pfeffer. der — po^r Senf, der — gorčica Flasche, die — steklenica Glae, das — kozarec Korkeieher, der — zatičnlk, odCepnlk Brot, dae — kruh Bemmel, die — žentilje Cigarette, die — cigareta ^igarre, die — cigara ®ti-elchh61zer, die — viigallcc M( Fisch, der — riba Schellfisch, der — vahuja Hecht, der — ščuka Karpfen, der — ka^ Porelle, die — postrv Rollmopg, der — vloženi elanik v zvitkih Ruesen, die — ruel Sardinein, die — sardine Eier, die — jajca Spiegelel, das — posajeno jajcc Kabeljau, der— polemovka Butter, die — surovo maelo Salat, der — salata Bohnen, die — fižol Torte, die — torta FrtihetUck, dae — zajtrk Mlttagessen dae — kosilo Abendessen, das — večerja Jause, die — malica, mala južlna GabelfrilhetUck, daa — predjužnlk gebraten— pečeno gekocht — kuhano gesotten — vreti, zavreti kaj gerostet — praženo 1. Ich mochte zahlen. — Plačati želim. 2. Bringen Sle mir ... — Prinesite ml... 3. Wae gli)t es heute ии eesen? — KakAna jedila so danes? 4. Ich mOchte lieber ... — Raje M ... 5. Bute die Spclsekarte! — Prosim za jedilni Ust! 10 Wttrter, die Ste lemen eoDen. Naučite se teh 10 besed. 1. Perlmutter, die — biserovina 2. permanent — »talen, neprestan 3. Ретвот, die — oseba 4. Personal, dae — osobje 5. Personalien, die — osebni podatki 6. Personenzug, der — oeebni vlak 7. personlich — osebno 8. Peet, die — kuga 9. Petersllle, die — peteršllj 10. Pfad, der — steza, pot Und die SStse dazu: 1. Dieses Meseer hat einen Perlmuttergrlff Ta nož ima ročaj iz biserovine. ■епи, das — kosilo ^Uppe, etMv 4u r- mo#B#W ЏА 2. Dieser Meusch 1st permanent betrunken 3. Ich fUr melne Person habe davon genug 4. Haben Sle In Ihrem Betriebe vlel Personal beechaitlgt? 5. Stellen Sle die Personalien dieses Herm feet e,, Nebmen wir den Schnellzug oder fahren wir mit dem Personenzug? T. EJs wUrde mlch freuen, Sle bald personlich kPnnenzulernen. 8. In Indlen sterben noch viel Alenschen an der Pest 9. Haben Sle auch PeterslUen angebaut? 30. Durch dlesen Wald fUhrt nur ein sctana- ler Pfad Man sagt: k Me gemebM Ремоп! Ta človek je stalno opit. Dovolj ml je tega. Ali Imate v svojem podjetju zaposlenega veliko osobja? Ugotovite osebne podatke tega gospode. AH se peljemo z brzlm aH osebnim vlakom? Zelo bi me veselilo, če bi se mogel z vami osebno seznaniti V Indiji umira Se vedno mnogo ljudi za kugo. Ali ste vsej ali tudi peteršllj ? Skozi ta gozd vodi mam* ozka «tez&. Rečemo: ^ ato ргоКаШ 61омМ nister an. Ег ersuchte Tagliatti, selbst in die Regierung als Ressortminister einzutreten, wah-rend weitcre Kommunisten als Minister ohne Gesdiaftsbereich tatig seln sollen. Es echeint, daB die Obernahme dee Innenministeriums durch Kommunisten besprochen wurde. Von kommuitistiscfier Seite wurde die Ent-scheidung auf das Badoglio-Angebot hinaue-gezogert, bis Tagliatti im Besitze der Antwort IMoskaus auf dieses Angebot ist. Der eiidita-lienisdien Presse wurde untersagt, auf die Unterredung Tagliatti-Badoglio naher einzugehen. Unter den zwdlf neuerriannten auBerordentlichen Kommissaren der Regierung Badoglios fiir ver-schiedene Verwaltungszweige und Institute be-finden sich elf Freimaurer und drei Juden. Webrsdiieflen 1944 All« deutschen Manner sind aufgerufen Berlin, 4. April. Im April fiihrt die SA in alien Gauen Grofideutschlands das „Wehrschi^fSen" durdi. Es werden hierzu alle deutsdien Manner aufgerufen. Nach dem Willen des Fiihrers soil die Schiefiausbildung besonders gefordert werden. Darum wird uberall Gelegenheit zur Beteiligung am Wehrsdiiefien geboten sein. Jeder wehrbereite Deutsche hat heute den Vunsch zu beweisen, daS er die Waffe zu fiihren vermag. Das Wehr-sdiieCen soil fernerhm onspornen, die Leisrangen zu verbessern. Die besten SAutzen werden mit einer Urkunde des Stabsdiefs ausgezeichnet. Durdi die zu erwartende Massenbeteiligung der deutschen Manner in der Heimat wird das „WehrsdiieCen" iiber seinen eigentlichen Zweck hinaus eine maditvolle Kundgebung des Sieg-glaubens und der Kampfentsdilossenheit des deutsdien Volkes im Kriegsjahr sein. Der beweglidie Sdiotzwall tc. Stockholm, 4. April. Der diplomatische Beriditerstatter des „Daily Telegraph" schreibt, der Schutzwall aus Soldaten sei der etarkste Teil der deutschen Festung. Er sei beweglidi und konne noch enger gezogen werden, ohne dafi man dag deutsche Herz dera Zugriff des Feindee aussetze. Der Schutzwall werde sogar dadurch, dafi er enger um die Festung gezogen werde, zu einem starkeren Hindernis. Britisdier Eoblenstreik nldit beigelegt rd. Stockholm, 4. April. (Eigenbericht.) Die Unzu-friedenbeit der englischen Grubeoarbeiter mit đes eoziolen Mifietanden im britiedieii Pintokrateneuat lafit eich ansdieioend nicht so leicht eindammen, wie es von Regierungssseite i^chofift wi'jdc. Heute mufi Rcuter aus London eine weitere Verschledvterung der Streiklage melden. In den Kohlengruben im Yorkhir# habea gestero weitere 10.000 Mann die Arbeit nieder« gelegt eo doS aids doit ,»on in«wieeamt 50.000 Ar» bedter iim Strdk befinden. In Sdiottkod erfafit* der Streik 2500 Grubenarbeiter, im dydegebiet haben 20.000 Mann einen Sympethieetreik zugunsten von $000 GruibemaiWtim h HuddeisfdeU, die b«r«tt Mbtt in Stfeik «Mio. kgMom, 'ran i. — KARAWANKKW ВOTK 5. лрИТд 1944. Shilmiost zcL zLaiutii tckidlimiii 2 PO RESNIČNIH DOGODKIH POSNETO POROČILO - SPISAL JORG REHOFF Posestnik hišnega čolna Je gledal za obema, potem pa jezno vrgel karte za poker v reko. Medtem sta Sla oba angleška uradnika po-Casl nazaj do rezidentove palače. Mr. Wat-house niti enkrat ni pogledal krasne scene-rlje tega 1800 metrov visoko ležečega mesta, tegar hiše so bile često zidane naravnost v leko Ihelum in dale opremljene s starimi le-6 enimi rezbaml, celoti lahen benečanski značaj. Niti enega pogleda mr. Wathouse tudi i!i privoščil v daljavi molečemu skalnatemu velikanu Himalaji, ki je dal nepopisno krasno obeležje tej mesečni noči. Jipp pa je pobožno poslušal, kar mu je rezldent sedaj na kratko poročal. Seveda je \ edel, da je maharadža v Jammu šele leta 1846. dobil Kašmir kot darilo za svojo pomoč v boju Anglije proti Slkhom — in da se je minister za Indijo jezil zaradi te radodarnosti, ko so šele pozneje nekoč zvedeli, koliko bogatih zakladov, zlasti bakra in srebra, je skritih v tej deželi. Cesar pa Jipp ni mogel vedeti, je bil komplot med angleškim ministrskim predsednikom in patialskim maharadžo, ki sta ga 'oila s pomočjo earla Peela skovala preteklo leto v Londonu. Stvar je bila navsezadnje prav enostavna: Obstajala je nevarnost, da bo sedanji knez v Jammu in Kašmlrju (takšen je bil njegov službeni naslov) umrl brez otrok; ; ato naj bi eni izmed njegovih žen podtaknili otroka. Ko bi ta dorasel, bi London 'z lahkoto dokazal njegovo nelegitimnost, in prestolona-Kledstvo bi s tem prenehalo — in Kašmir bi zopet spadal direktno pod angleško krono, ki je sedaj Se bila prisiljena, opravljati svojo politiko v tej Indijski kneževini z dragim uradniškim aparatom. Toda najljubša žena je uničila vse te upe. Ona je sama porodila prestolonaslednika. >To mi je pa zelo žal, sir!« je menil Jipp boječe. Mr. Wathouse ga je besno pogledal s svojega rdečega obraza: »Zakaj ? Mar ste vi zakrivili tega otročaja?« — Toda nato je poslal po kablu dolgo šifrirano brzojavko v London. Naj se tam tudi jezijo! Вгхојал-ћа Iz Londona Tudi če bi se bil stotnik oeebne straže upal, vprašati svojega gospodarja po vzroku njegove sla>-e volje — gospodar mu ne bi mogel dati odgovora. Njegova Visokost maharadža rir Harisingh Bahadur, Indar Mahindar, Bahadur Sipar-i-Saltnat v Jammu in Kaš-piirju, gospodar nad tremi milijoni zelo mešanih kaimirskih duž, je imel pač svoje muhe. Slnba volja se je začela že, ko je sprejel nenadno povabilo patialskega maharadže — ! ako more vendar človek koncem marca iti v j'at.alo na lov na tigre! — in se je stopnjevala, ko je prestopil meje svojega tovariša kneza. 1 )asi mu niso bili kratiU častnega pozdrava z n topovskimi streli," daeiravno je bilo pripravljenih osem belih državnih slonov zanj In za nekatere Izmed njegovih postranskih žen — in čeprav je bil ta večer v džungli čaroben. Patialskl vladar je storil vse, da bi spravil Evojosa prevzvišenega gosta in njegovo spremstvo v sto šotorih pod udobno streho. Prijazno re jc svetila električna luč iz prevozne svetlobne naprave na arečonosni barvi roza in zlato, v katerih so bili napravljeni šotori. CeI6 vpitje opic, ki so se čudile nenavadni svetlobi, je bilo znosno. In končno je bil on, jammuSki :n kašmirski maharadža, ki je bil obče znan .slab strelec, ustrelil tri izbrano lepe tigre. (Se-\ eda ni nihče izdal, da je dal njegov gostitelj omHmitl te tigre, na pol ukročene živali Iz svoje slavne menažerije, in jih šele potem gnati picd puško svojega gosta.) Bilo je kakor začarano! Niti izbrano kosilo v velikem šotoru, pri katerem so v obilici servlrali na ledu ohlajenega pomerlja, ostrig in pegatk v aspiku — specialnost francoskega načelnika kuhinje —, ga danes ni mogla zadovoljiti! Zato pa je bil Nj. Sv. patialski maharadža tem boljše volje, če je bilo vse šlo po želji, je morsi sedaj biti dovršen njegov modro zasnovani načrt. Ce se je kašmirski knez mudil izven svoje dežele, je bilo na njegovem dvoru navadno vse vprek; kako lahko je bilo takrat, prezentirati dediča prestola! Z zadovoljnim smehljajem je ležal na svoji svileni, s puhom podloženi plahti v svojem spalnem šotoru. Bilo je pozno ponoči. Mesto šotorov na iztrebljeni jasi v džungli je spalo. Samo ob robu jase so plamteli ognji, da bi preplašili roparske živali, so se bliščali toki pušk nočnih straž, ki so patruljirali ob džungli in dali ognju vedno nove hrane. Minila je morda kakšna ura, ko je čuvaj ob robu jase zaslišal šum. Nekaj minut pozneje je dirjal brzi sel na prepotenem konju na plan. Njegovo oblačilo je bilo strgano, na pol raz-puščen je vihral turban okrog njegove z dolgimi lasmi pokrite glave. Z zadnjim naporom moči je razjahal svojo žival pred sijajnim šotorom patialskega maharadže in zbudil oba služabnika, ki sta bila zaspala pri steklenici piva. Brzi sel ni več slišal ko je naenkrat za-donel mrzli gospodujoči glM maharadže, ni več videl, kako je rrplamtela W. Težko se Jc zgrudil na tla In takoj globoko zaspal. Zato pa Je tem bolj bdel maharadža. Šifrirani telegram Iz Londona, ki je bil naslovljen na poštno, od džungle približno 30 km oddaljeno agencijo v Patiali, se je glasilo v prestavi: Legitimni dedič prestola se je rodil. Odpovejte lov, Imamo posebne načrte. Peel.« Tako je prišlo, da so znenada odtrobill lov na tigre, o katerem so se bili amerikaiiski časopisi v svojem stremljenju po eksotičnih rečeh že razpisah v dolgoveznih poročilih. Prihodnje Jutro je bil kašmirski maharadža kakor izmenjan. Tudi on je bil med tem dobil brzojavko, ki mu je javila rojstvo prestolonaslednika. Njegov gostitelj mu je čestital s prijaznimi besedami. Nato mu je rekel, kakor mimogrede s poudarkom: »Včeraj se Je mojemu načelniku kuhinje žal pripetila mala nezgoda, ljubi prijatelj. Vaše pegatke ni bil ubil eden izmed naših kuharjev, ampak na žalost beli pomagač mojega francoskega načelnika kuhinje. Prosim, da mi odpustite!« Znenada mrtvaško bled se Je drugi obrnil in zginil za najbližji šotor. Zadovoljen Je knez gledal za njim. To je bila njegova osveta. Dobro Je učinkovala! V deželi, v kateri so se nahajale cel6 na kolodvorih razne školjke za pripadnike raznih ver, kjer je nad 30 verskih sekt lahko postalo za večno »nečistih« samo z dotikom človeka nižje kaste, Je bila »mala nezgoda« naravnost katastrofa! Trajalo bo tedne in tedne, preden se z združenim naporom kašmirskih duhovnikov posreči doseči s svojimi molitvami, da bo njihov gospodar zopet »nedotaknjen«. Dva pblka prikorakata Dan po vrnitvi kšmirskega maharadže so že zažgali »veliki državni umetni ogenj«. Dva dni pozneje sta bila objavljena dva posebna po-milostitvena ukaza, s katerimi je vladar izrazil svoje veselje zaradi rojstva; prestolonasled-nikova mati Je bila službeno imenovana za »prvo ženo«. Vsi ostanki zemljarine iz 1918. leta so bili odpuščeni. Vse deklice naj bi bile deležne svobodne vzgoje v šoli, ki je bila doslej posebna pravica dečkov, ki so Jim pripisovali večjo vrednost. Ukinjena Je bila prepoved, 4a se vdove ne smejo več poročiti. Za nadarjene dečke, sirote Je bilo ustanovljenih 500 vseučiliščnih štipendij. Cea en dan Je dospela dolga brzojavka iz Londona: vlada Njegovega Veličanstva se čudi lahkomiselnim naredbam Njegove Visokosti. Osnovni pogoj nemotenega regentstva Je vzdrževanje nepismenosti na široki podlagi. Zemljarine so koristne in jih je Bog hotel. Odpustitev dolgov pa Je kazniva lahkomiselnost. Ali se Njegova Visokost ne spominja, da Je že enkrat stal pod angleškim varuStvom? Ali Njegova Visokost ne smatra za umestno, da sedaj, ko je njegova provinca z rojstvom prestolonaslednika zavarovana pred upravičenimi angleikiml zahtevami, dati e veselim očetovskim srcem britanski kroni dotacijo? Morda 250.000 funtšterlingov ? Vlada Njegovega Veličanstva ima vsekakor povod, da odpošljfe takoj dva polka Ghurkazov iz Amritsarja proti kašmirski meji da zaščiti Njegovo Visokost proti nevoljl njegovih podložnikov, ki se bo bržkone pojavila. Brzojavka Je bila še daljša. Maharadža je premišljeval. Ni še bilo minilo 12 ur, ko so mu javili, da so neznani storilci poskušali ugrabiti dojenčka iz palače njegove žene. Pol ure je prišlo novo poročilo: polki Ghurkazov imajo tudi vojno topništvo e seboj. Kakor mora se Je pred knezom pojavila slika, na katero je že bil na pol pozabil: kako Je pred leti sedel v nekem nedostopnem samoetanu v skalah himalajskega gorovja kot ujetnik Angležev. Prihodnji dan je javil guverner ajigleike 5 banke, sir Montague Norman, zakladnemu | kancelarju, da je iz Shrinagarja prejel 250.000 | funtšterlingov. Dan pozneje so potem Ghur- = kazi zopet korakali nazaj. = In zopet dva dni pozneje je kašmirski maha- = radža dobil brzojavno obvestilo, da mu je pri- = znan red vrhovnega poveljstva. »Indian = empire«. | Sumi nofl v džungli. = Pravzaprav bi bil moral Raj Mohindar i stričnlk athgarskega radže, opaziti že v pa- i lači bengalskega guvernerja, da nekaj ni v = redu. Lord Braoburne ga niti sprejel ni, am- i pak ga dal odpraviti po enem izmed svojih = vojaških atašejev. Pri tem je bil Mohinder = žele pred enim mesecem prejel uradno angle- = Sko obvestilo, da bo njegov stričnik princ v = najkrajšem času postavljen pod angleško skrb- § stvo, in da bo on. Raj Mohindar, sledil na pre- = stolu male »neodvisne« kneževine v bengalski = delti Mahanadi. Seveda so Imeli Angleži prav, = fie so obsojali mnogoštevilne grehe radže. 2e = dve leti v Athgaru niti niso blU več opravili = vsakoletnih sodnih razprav, ki jih je moral i voditi vladar. V zadnjih mesecih athgrarekl I radža sploh ni bil več zapuatil mvojega ha- = 5 >2ene in opij so ga upropastili«, je pomišljal | Raj Mohinder žalostno, vtem ko je s svojim i odprtim dirkalnim avtomobilom sam krmaril i po gosti niža vi džungle. = Med tem se je zvečerilo. Na srečo se je že i nahajal na edini uporabni betoni rani avtomo- i bliski cesti v Athgarju, ki' je vodila sredi | džungle. Več metrov za cestnim jarkom se je i ob obeh stjaneh začel nepregledni, dišeči, ta- i jinstveni zid razkošne tropske vegetacije. = Težke orhideje so liki bizarne svetilke visele | v temnozeleno zaduhlo luknjo džungle. Lijane | so se z čudnimi vozli In zankami vile od de- | bla do debla, nevidne živali so z vpitjem izra- | Žale svoje tožbe in veselja iz zmede listja. | (Dalje prihodnjič.) = Gorpnj\ho po Ireh lelih če opazujemo razvoj zadnjih treh let na Gorenjskem, vidimo na eni strani živahno obnovo po nemških oblasteh, na drugi strani pa destruktivno udejstvova-nje banditstva. Prvi meseci po zasedbi bivše Jugoslavije so potekli brez posebnih motenj. Kmalu pa se je opazilo podtalno rovarenje komunističnih krogov, ki so pod pretvezo osvobodilnega po-kreta gorenjskega prebivalstva poskušali, kakor v drugih pokrajinah bivšega državnega ozemlja, hujskati proti nemškemu orožju. Ko je bil začasno pobit pokret tolp, je objavil Gauleiter dr. Rai-ner dne 27. septembra 1942. leta v Krain-burgu v svoji proklamaciji, da je kot znak svojega posebnega zaupanja priznal vsem članom Karntner Volksbunda preklicljivo .nemško državljanstvo. Opozoril je pa gorenjske prebivalce na njihove dolžnosti, ki so jih prevzeli kot nemški državljani in ki so poleg drugih vsebovale tudi podporo nemških ukrepov proti delovanju tolp. Nadaljnji velik dogodek je bil objava velikopoteznega socialnega programa, ki ga je Gauleiter objavil nekaj tednov pozneje v ABIingu. Razen tega je bilo nešteto primerov nemške marljivosti pri obnovi, in vaak Gorenjec je že v tej ali oni obliki občutil blagodati tega učinkovanja. Gotovo ni krivda nemškega Reicha, da so se zlasti v zadnjih mesecih morali izdati ukrepi, ki niso bili povzročeni zaradi prestiža, ampak izvirali edino iz zelje, da bi se pa Gorenjskem vzpostavile zopet urejene razmere. Nihče, ki brez predsodkov opazuje razvoj, danes ne more več dvomiti, da tolpe v gorah niso nič drugega ko navadni zločinci, boljševiški morilci, ki smatrajo, da je sedaj prišel čas za nje, da se lahko sprostijo svojih krvavih nagonov. Zato je nekaj samo ob sebi razumljivega, da uničimo vse, ki simpatizirajo z našimi boljševiškimi nasprotniki na Vzhodu, ravno tako, kakor boljševike na fronti. Sicer se pa metode, ki jih uporabljajo banditi v ničemer ne razlikujejo od onih boljševikov v Sovjetski zvezi, tako da se poda že zaradi tega enakost obeh. Mi ne vzamemo banditov niti na Gorenjskem niti v drugih delih bivše Jugoslavije tako zares, kakor bi to oni radi imeli. To ozemlje je podrejenega pomena. Odločbe padejo na irontah, nikoli pa ne v zaledju, v e* činska sodrga, da bi se vojskovala za hrbtom vojaka. Kdor se jim pa pridruži, mora računati s tem, da se bo postopalo z njim tako, kakor se navadno postopa z zločinci. Vojna je stopila v svoj odločilni stadij. Mi Nemci smo prepričani o tem, da je ne bomo nikoli zgubili. Kdor stoji zvesto in svest si dolžnosti v vojni na naši strani, bo v času miru z nami užival sadove zmage. Kdor stoji danes ob strani, se jutri ne bo mogel pritoževati, če nov red v Evropi ne upošteva njegovih želj in stori preko njega odločitve za bodoča stoletja. Ehelorderung iiuhei und heute / Ein kulturhistoiischst Sbeilzug Die deutsche Bevdlkerungspolitik sieht In der Ffirderung der Ehe und der kinderrei-chen Famille Ihre vornehmste Auigabe. Nlcht nur 'durch positive MaBnahmen aller Art dient lie ihr; sle triiit auch eine sozusagen negative Auslese; durch eIne Шг den Ehelo-sen verschSrfte Sleuerpolltik stfcht sie ihn far die Ehe und die Familiengrilndung zu gewlnnen. Dem deutschen Beispiel tind Im Laufe der Zelt verschiedene europSische Lander gefolgt. Nlcht Immer sind es nur sleuerliche MaBnahmen, mit denen der »ewige Junggeselle« bekdmpft wird auch sein sozisles Leben wIrd davon berUhrt, wie z. B. in Italien, wo bestimmte Beamten- und Par-teistellen nlcht an Ledige vergeben werden. Das Problem, den Junggesellen von seiner In den meislen FSllen von IchsOchtigen Motiven getragenen Haltung abzukehren und Ihn iUr dIeEhe und die Famillenbindung zu gewlnnen, 1st eln altes und die Kulturgeschichte welB von manchen sozialen und wirtschaft-llchen MaBnahmen zu berlchten, die gegen den, der sich nlcht vollwertlg In das Ge-melnschaftsleben des Volke* elnrelhte, enge-wendet wurden. So 1st vom alten Sparta bekannt, daB dtn Unverhelrateten die biirgerllchen Ehren-rechte entzogen waren. AuBerdem hatten lie noch mancherlel Stralen auszuhalten. So . muBten sle Im Winter nackt auf dem Markt erschelnen und eln Spottlied auf slch lelber slngen. An einem bestlmmten Festtag warden sle von den Frauen mIt Ruten ger.flcn-tlgt. Auch In Athen und Im antlken Rom waren sle von der Ausiibung elnlger staatll-cher Rechte ausgeschlossen. Die Miflachtung des Junggesellen drOckte slch auch In der Besteuerung aus. So durften die rOmischen Zensoren von Ihnen alle filnf Jahre elne Sondersteuer, das »Aes Uxorlun«, eine zlem-llch erhebliche Umlage, elnzlehen. Plato for-dorte sogar die Bestrafung aller der Manner, die mlt 35 Jahren noch unvermShIt waren. DaB in elnem Land der Ahnenverehrung wie China die Eheloslgkelt elnen Make] be deutet, )a schon als Strafe an slch gewertet wird, da S6hnelosigkeit den Mann um das Fortleben nach dem Tode brlngt, versteht sich. Der Ehelose gait als unter einem Fluch stehend, dessen Seele nie Ruhe (and, son-dem ewig umherlrren muBte, da far sle kein Opfer von froramen Kindern gebracht werden konnte. Auch. bet den Germanen fiihrte der Ehelose ein mlndergeachtetes Dasein. Eine Auffassung, die auch das Mittelalter be-herrschte, in dem der Hagestolz mehr elne verspottete als elne geachtete Erscheinung war. Das altdeutsche Wort »Hagestolz« schon drOckt dies aus, denn es bezelchnet elnen Mann, der ohne Haus und Hof 1st und nur in elnen »Hag gestellt« wlrd, slch also fvlr seine Behausung nur mlt elner tinfachen Unzšunung zufrieden geben muB. — Die all-gemelne Auffassung vom Unwert des ledl- gen Standee scheint erst vom 16. Jahrhun-dert ab sich gemlldert zu haben, wie aus Lledern hervorgeht, in denen die damaligen Junggesellen Ihr »Bubenleben« als hOchst vergnflgllch prlesen. Aber, je mehr sle Grund zu haben glaubten, Qber ihr Los zu jubllleren. desto nSher lag es, Ihnen grčBere Lasten aufzubOrden, So hat schon Ludwlg XIV, in elnem ErlaB, In dem er die Eheloslgkelt als elnen schmalen, qualvollen und schmutzlgen Pfad, auf dem die Minner Ins Nlchts wan-dern«, brandmarkte, die Junggesellen emp-flndllch besteuert. Ebenso wurden Jungge-sellensteuern schon frUh im K6nigreich bolder Sizilien elngeftihrt. — Als Kurlosum sei noch erwShnt, daB es z. B. In Schleslen bis vor wenlgen Jahrzehnten in elnlgen Gegen-den abllch war, elnen ledigen Mann nlcht mlt »Sle«, sondern mlt »Ihr« anzureden und Ihm den Ehrentltel »Mann« abzuerkennen; er blleb bis Ins hohe Alter nur eln »Kerl« — Alle heutlgen MaBnahmen der EhefOrderung durch Bekšmpfung des Junggesellentums haben also ihre geschlchtllchen VorgSnger. Ente reliefe 40 Menschenleben / Kurz vor der unUngit gemeldeten ErdstoRkatastrophe von San Juan, die fast den ganzen Ort zerstdrte, v/urde an den Hunden und Katzen der Sladt elne aufiallende Unruhe beobachtet. Es 1st filr die Fachwelt sowohl wie fflr die Allgemelnhelt eine interessante Frage, ob Tier* gewlssermaDen Ober elnen sechsten Sinn verftigen, der uns Menschen (ehlt. Man will damit nlcht nur Ihr hochentwlckeltes Orlentlerungsvermegen erkUren, sondern auch die Vorausahnung von Erdbeben und anderen Naturkatastrophen, die slch ge-w6hnllch in mehr oder minder starker Auf-regung, In Unruhe und, soweit dies mfigllch 1st, Verlassen des gefShrdeten Ortes Suflert. Namentllch Haustlere кбппеп Erdbeben und ahnliche Naturkatastrophen unzweifel-haft vorausempflnden. Bel BergstOrzen in der Schwelz haben Katzen kurz vor dem Elntrltt des Unhells ohne jeden erkennbaren Grund eillgst die bewohnten GebAude verlassen, wehrend Schafe und Zlegen sich strSubten an HSngen zu weiden, die bald darauf von gewaltigen Pels- und GerOlImassen verschUt-tet wrurden. Das folgenschwere Erdbeben von San Franzisko am 18. April 1906 und der letzte grolie Vesuvausbruch im April 19H aber wurden durch eine auffallende Unruhe, die das Stallvieh schon einige Stunden vor-her an den Tag legte, angekUndigt. Auch bel Prdchtfinken, die in Kaligen gehalten v/ur-den, will man Ahnllche Wahrnehmungen vor elner Naturkatastrophe gemacht haben. SchlieBlich sel in diesem Zusnmmenhang noch auf die v/ackere Ente hingewiesen, die vor elnlgen Jahren In dem tUrkischen Dorf Sekise Kaschyk Im Dlstrlkt Erzerum vierilg Menschen dadurch das Leben rettete, daB sle kurz vor einem groBen Erdbeben gerade noch rechtzeltlg mitten In der Nacht durch lautes Schnattern Alarm schlug. Man hat ihr spSter an der StStte ihrer Ruhmestat sogar ein Denkmal errlchtet. Elnen neuen Beltrag zu dem Problem, ob Haustlere wirkllch Erdbeben vorausahnen kOnnen, haben die Hunde und Katzen der Stadt San Juan in Argentlnlen geliefert, die bekanntllch unlSngst fast vfillig rerstttrt wurde. Dlese Vierbeiner zelgten glelchialls schon mehrere Stunden vor der vernlchten-den Naturkatastrophe ein* den Menschen unerklarliche Unruhe, bellten oder mlauten klSglich, kratzten an den TUren, bis man sle hlnaus lleB, und verwelgerten vielfach so-gar die gewohnte Nahrung. SchlieBlich ver lieBen dlese Tlere, die doch sonst in bitterer Felndschaft miteinander leben, gemelnsam die Gefahrenzone. Als dann die ersten Erd-stdBe elnsetzten und die GebSude von San Juan wie Kartenh&user zusammenstOrzten, befanden sich kein Hund und keine Katze mehr In der dem Untergang geweihten Stadt. Es unterliegt nach alien dlesen Beobach-tungen, die zum Tell durch erfahrene Tier-psychologen und Wlssenschafter nachge-prOft wurden, wohl kelnem Zwelfel menr, daB es »lebende Selsmographen« glbt, denen die Natur elnen so felnen Instinkt verllehen hat, daB sle gewlsse Katastrophen regelrecht vorausahnen kdnnen. Der Mensch aber hat es mlt alien Errungenschaften der modernem Technlk und selnem Denkvermftgen Ungtt noch nlcht so weit gebracht. Wufiten Sk schon... ... daB die Goajlrelndlaner Im nfirdlichen SOdamerlka Ihre Pfeile mlt Schlangenglft be-streichen. Die Pfellglfte anderer Naturvfilker bestehen meist aus pflanzllchen Stoiien. ... daB blaue Kornblumen In Esslgtlure «o-fort elne rote Farbe annehmen, wAhrend blut-rote Rosen durch Kalilauge strahlend bleu gefirbt werden kQnnenT 5. anrlla 1944. RARAXVANRBN B O T B stran 8. — fttev. 21. Zadela jih je hnda, loda pravKna kazen v Zgornjem Posavju eo odkrili pred kratkim široko razpredeno org^anizacijo komnnistUiiie »Osvobodilne fronte«. Dne 30. marca se ^ morala zagovarjati pred Politische Strafkammer cela vrsta žen, Id eo bile aktivno sodelovale pri komunistični ženski organizaciji. Frančiška Bohlmz te ABUnga je bila tajnica komunistične celice, M Je v svojem stanovanju uredila zbirališče za brze sle bandi-tov, opravljala tudi sama posle kurirja, nabirala nove člane, zbirala darove v denarju za organizacijo in podpirala bandite z živili. Pod lažnim imenom Je dalj čaea opravljala ta posel. Ona kakor njene eoobtoženke so ved^e, da se je vse delo organizacije izčrpalo v propagiranju komunističnih idej in da je imelo vse delo odpornega pokreta zlasti namen boljše^l-zacije Gorenjske. Silčno vlogo Je Imela obtoženka C&leetine Kerschisciinik iz Kronatia, tudi ona je bila tajnica komunistične celice, je nabirala člane in vzdrževala aktivno zvezo z banditi. Valerie Korak iz AfiUnga je bila članica BoMnčlne celice, se je tudi udeleževala zl>o-rovanj banditov in je znala zapeljati svoje^ moža, ki je vojak nemške oborožene sile, da je fiezertiral in prebežal k banditom. Zgomj imenovane tri obtožmke so bile zaradi državi sovražnega udejstvovanja in Valerie Korak zaradi zapeljevanja svojega moža, da je dezertiral, obsojene na smrt. Izmed staršev Valerije Korakove, po imenu Martin in Rosalie B e r 1 i s k, je bila mati najtežje obremenjena, ker se je večkrat sestajala z l>anditi, jim pošiljala naprej kruh in darove v denarju ter s svojim vplivom v rodbini prispevala, da se je njen zet odločil poljegniti od oborožene sile k bandltmn. Martin Beriisk je vedel o spletkah banditov in zavestno opustil to naznaniti. Martina B e r 1 i-s k a obremenjuje to tem težje, ker je stal kot Zollobersekrater v službi djr^MK finančne uprave In bil dolžan nemškemu Kelcliu posebno zvestobo. Rosalie Beriisk je bila obsojena na 20 let ječe, Martin Beriisk na pet let ječe. ^ Takisto Je bila obsojena na kazen 30 letne Ječe Maria Jenko iz Jauerburga, ker je bila članica komunistične ženske organizacije In je v jeseni lanskega leta skozi tri dni in tri noči sprejela pri sebi in prehranjevala tri bandite. CWIla Ressmann iz Jauerborga Je takisto živo delovala kot članica komunistične ženske organizacije, se udeležila pri preskrbi banditov, ki eo bdli pri Јрпкол1ћ pod streho, si Je dala plačati prispevke in wkrivfi zaklala eno svinjo ter eno kravo ter dele mesa uporabila ва preskrbo banditov. Prisojenih Ji Je bilo deset let Ječe. Zaradi »ličnih pregreh eo bile obsojene tudi Maria Skumautz na 6let Ječe, Maria Bnp-nik In Thereele Schiller na dve leti Ječe. Poet<^anJe Je nedvoumno dognalo, da pravi (dlji tako zvanega elovenakega osvobodilnega pokreta niso bili v nacionalni slovenski državi, ampak, da so hoteli napraviti gorenjsko pi^ivalstvo zrelo za boljševizem, da bi na ta način ustvarili vrata za vpad boljševizma v Srednjo Evropo. 5Ц Gorenjci! Iz storjenih zločlsov obtožencev in Iz Izdane godbe zaldjučujte, kakor je to edino možno in pravilno: »Roke proč od banditov!« Ne dajajte tej aodrgi nobene podpore, verujte, da ima njihov klic »Svoboda narodu« samo ta namen in svrho, da bi premotil v dobro vernemu slovenskemu narodu, da bi jih pridobil za krvavi nauk, ki vam v svojem učinku prinaša le eno neizmemo bedo in uničenje vašega naroda. Priznanje k banditom in simpatiziranje z njimi pomeni, zapisati se boljševizmu. Boljševtrem pa nI, kakor se vam laže, utiralec poti do svobode in miru za mali slovenski narod, ampak vsak posameznik izmed Vas se predaje s priznanjem za boljševizem rablju in zatiralcu. Veliko jih je že v vrstah beaditov, ki so to že davno sprevideli in ki poskušajo, najti pot nazaj k dostojnemu in mirnemu švljenju. Da bi jih zadržali od tega koraka, razširjajo banditi laž, da se povratnike ustreli v Vigau-niu. To je prostaSka laž im svojci povratnikov, ki so danes v Relchu zaposleni z rednim delom In 80 srečni ter zadovoljni, vedo, da 1. dobe tisti, ki se od banditov prostovoljno javijo nazaj, delovno mesto izven Gorenjske, 2. se talci ne uetrelljo. Ustrelijo se samo banditi in njihovi pomagači, ki jim je njihovo pogubomosmo delovanje nepobitno dokazano. Vzemite si Tc srcu besede po banddtlh tako sramotno prevaranih povratnikov iz njihovih vrst. Vam kot slovenskemu narodu lahko samo ena stvar prinese mir in podvig: boj boljševizmu! šele pred P&r dnevi sta neko dekle in nek mož vašega" plemena, M sta bila oba zapadla komunistični ideji in bila zapeljana po bandi. tih zapisala kot svarilo za vaa vse: »Odvrni se od banditov in postawi se proti njim!« Poslušajte to svarilo, ki prihaja iz vaših lastnih vrst, preden bo prepozno. llnSčena masa soTjetskih divizij v Italiji le krajevno bojno delovanje - Nemške podmornice potopile 23.000 brt Kreis Radmannsdqrf Nemnark«. (Varletetni veder.) Pred kratkim je priredilo združenje >Kraft durch M varietetnl večer za vojaštvo v dvorani *Na ekalci«, katerega, se je udeležilo tudi пшо-So meščanov. Napovedovalec, ki je nastopil tudi kot igralec, je imel mnogo uspeha, kakor tUdI vsi ostali umetniki, ki so z veseljem sodelovali. Spored je trajal nad dve uri in je nudil prijetno razvedrilo. Krels Krainburg St. V©lt a/s. (Smrtna nesreCa.) Te oni ae je na kolodvoru St. Velt - Weichelsdorf pri premikalnih delih smrtno ponesrečil delavec Isldor Tomschltz. Kazsoilba o vojnopoklicnem tekmovanju v Afillngu in Radmannsdorfu s slavnostno uro v AClingTi se je vršila otve-Gv razsodbe v vojnopoklicnem tekmovanju Prisotnosti Kreisobmannia Pg. RLnka, Baan-adelfUhrerin in zastopniki BannfUhrerja ka-or zastopnikov iz gospodarstva. Kredsbeauf-Ј^б^ег Oberscharfuhrer Pg. Strobach je po-»aiavil častne gostfe in razdelil med dečke in .,®Weta knjižne nagrade za sposobnosti, ki so 3>h izkazali v vojnopoklicnem tekmovanju. Po glasbeni točki je spregovoril Kreisobmann ^'ink. Ugotovil je ,da izkazuje uspeh te pre-da je tudi mladina odločena storiti ko-likor je le mogoče. Vzor jim je fronta, dolžnost domovine pa je, Izvršiti naloge, ki jih prinaša Vojna. Na koncu je pozval Kreisobmann mladostnike, naj vršijo vestno svoje naloge. Kreis-beauftragte se je zahvalil Kreisobmanu in za-Wjuen shod s pozdravom FUhrerju in himno. Nato so se podali prisotni k razsodbi tekmo-vtinja, je začela preeoja tudi za strojne TfriTi Radmannsdorfu, katero je otvorila .^'^'"Sdelfiihrerin Pgn. Maria Berlinger. Po-P Mn sta obiskala tekmovanje Kreisobmann П Kreisbeauftragter. Tudi tukaj sta se pre-P icala o dobrih uspehih. V tem obratu je P^ebno pohvale vredno dejstvo da je gospa jaSvf' kljub temu, da je obratovodja pri vo-znala izobraziti naraščaj etrokovmo in '^»tovnonazomo. Ho k na Oorenjekem. Urad- гаш 1 "'^ejeno, da ee mora zatemnltl na Go-jskem v tednu od 3. do 9. aprila od 21. do ure (poletnega čaaa). RodbinglcQ kronika ix 6опш|вкв , Kreis Krainburg ZlrkVaeso, zračnice za kolo in posebno cigarete. _ Odjemalci na drobno Imenovanih treh so bill ^лШа MUnar, Johann Deraiota, Martin Oblaik, Johann Kautsc4tech In Anna Putz. Po daljši razpravi so blU obsojeni: Johanna ® U C h na 3 leta zaporne kazni In 8000 RM de-kazni, v primeru neizterljivosti ie na nadaljno leto zapora; Maria Mlinar na Otteeecev zaporne kazni in 2000 RM denar-kazni, v primeru neizterljivosti na nadalj-Ла o® 'nesecerv zapora In Johanna Dermota leti zaporne kazni in 3000 RM denarne v primeru neizterljivosti Se na nadalj-(X "Mesecev zapora. soudeleženci so biU obsojeni na в me-^^Porno kazen in denarne kazni. ^ Usmrtitev plenilca Ivan š^T'^rtu zaposleni delavec « lih po Bi 1« pri p^epravljalnJh de- prilastil ^ i*"«nem napadu 16. januarja 1.1. našel v rn^ uro In zvitek usnja, ki j h je v ami.i,, ^^^linah. Ker se smatra to dejanjo »torilan odredbe za plenjenje, je bil pberkommando der Wehrmacht Je dne 31. marca objavilo: Med spodnjeukrajinsklm Bugom In Dnje-Strom ter med Dnjestrom In Prutom so Sov-jetl ves dan napadali. Odbili smo jih v trdih bojih z visokimi sovražnikovimi zgubami. V •nem odseku se vrše Se boji s prodrllml bolj-Sevlkl. Romunske čete «o ob Prutu vrgle Sovjete nazaj In zopet zavzele več vasi. Ju-gozapadno Proskurova se vrše še nadalje srditi napadnl In obrambni boji. Pri tem se je posebno skazala vzhodnopruska prva pehotna divizija, ki jo vodi Generalmajor pl. Krosigk, Vzhodno od Stanislava je bojne skupina razgnala neko sovražnikovo motorizirano brigado In pripeljala številne ujetnike in obsežen plen. Posadka mesta Kovel je odbila več sovražnih napadov In uničila pri tem 15 oklopnjakov, v prostoru severno od mesta so se zrušili silni napadi Sov jetov. Med Dnjeprom in Cavsijem so bolj-ševiki brez uspeha z na novo pripeljanimi silami nadaljevali s svojimi prodornimi poskusi. Tudi jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so Sovjetl napravili številne brezuspešne sunke. Jugozahodno od Narve smo v večdnevnih trdih napadnlh bojih v nehod-nem gozdnem in močvirnem svetu s učinkovito podporo topništva, metalcev megle, oklopnjakov In bojnih letalcev obkolili In uničili maso več sovjetskih divizij. Ponovni sovražni razbremenilni napadi so se Izjalovili. V teh bojih je zgubil sovražnik nad šest tisoč mrtvih, več sto ujetnikov, 59 topov ter številna druga orožja In vsakovrstno vojno orodja V Italiji je bilo tudi včeraj samo krajevno bojno delovanje. Sovražna bojna skupina, ki ]• bila že dalje časa obkoljena jugozahodno od Cassina, je bila uničena. Sovražnik je zgubil številne mrtve In veliko število ujetnikov. Uplenjena so bila orožje in vsakovrstno vojno orodje. Lastna udarna krdela so z naglim zamahom vzela nekaj nasprotnikovih oporišč v severnem delu kraja. Pri drugih uspešnih podvzetjih udarnih krdel smo s sredstvi za boj Iz bližine uničili štiri sovražne oklopnjake. V zadnji noči so izvojevale sile naše zračne obrambe svoj doslej največji uspeh pri obrambi britanskih zastrahovalnih napadov na Nilmberg. Preprečile so izvršitev strnjenega napada In uničile 132 štirimotomih bombnikov. V obmestju Nflrnberga in v nekaterih drugih krajih Južne Nemčije so nastale škode in zgube med prebivalstvom. Oberleutnant Becker, vodnik letal v nekem oddelku nočnih zračnih lovcev, je v tej noči znova Izvojeval sedem zračnih zmag. Vzne-»irjevalnl napadi nekaterih sovražnih letal •o merili na Zapadno Nemčijo. Brza nemška bojna letala so napadla cdlje ▼ Londonu In ob južni obali Anglije. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja, protiletalsko topništvo mornarice in za zaščito konvoja uporabljeni lovci »o pred za-padno norveško obalo sestrelili sedem Izmed 18 brez uspeha napadajočlh britanskih torpednih letal. Naše podmornice so potopile na Atlant-»kem morju In v Indijskem morju In v In-dijskem oceanu štiri ladje s 23.000 brt in eno strežno ladjo. Razen tega so sestrelile dva sovražna bombnika. Pri uspehu potopitev v zadnjem času je odlično udeležena podmornica, ki jo vodi Oberleutnant z. S. Elck, Kaj pravi sovražnik? »Nemci so nas ustavili«. Vo)nl minister Ze-dln]enlh držav Stlmson Je izjavil v četrtek zastopnikom časopisov, da je zavezniški napad na Cassino popustil, »ne da bi dosegli uspehe, na katere smo upali«. Stimson je še dodal: »Dejstvo je enostavno to, da so nas Nemci ustavili.« Japonski napad na Indijo — neprijeten. K japonskemu vpadu v Indijo prizna »Manchester Guardian", da je ves Iz sebe. PolaSča se ga nepriletnl občutek, da je treba pripisovati tem japonskim uspehom v Indiji veliko večji pomen, kakor pa si to v zavezniškem taboru priznavajo. Nenavaden glas 1% Zedinjenih drža*. »Detroit Sunday Times« se obrača zoper komunistično propagando v USA, ki se zdi često tako nedolžna, in piše: »V 25 letnem razdobju Leninove in Stalinove krvave diktature ni Sov-Jetska Rusija svetu ničesar podarila, kar bi imelo trajno vrednost. Zakaj? Cisto navadno zato, ker sta cenzura in GPU ubila stvari-teljski duh. Boljševizem je mešanica sadistične blaznosti in mesijanske nervoze. Angleški tednik: »Time and Tide« piše o zračni vojni dobesedno naslednje: »Sikstin-ska kapela bo menda prav tako razdejana kakor italijanska stanovanja. Nič ni izvzeto ne ljubka nedolžnost, ne lepota mladosti, ne biblioteke, ki hranijo zgodovinske vrednote, ničemur ne ostane prizanešeno, kar je nekoč dajalo vsebino človeškemu življenju. Človeško življenje je sedaj tako poceni, kakor blato na cesti. Rečem "moramo dati novo vrednost.« Ti izrazi najnižje podlosti^ brez komentarja dovolj povedo. Cklopniak brez posadke Berlin, k. aprila. Te dni je imela javnost priliko spoznati novo vrsto nemškega orožja. V filmskem tedniku se vidi oklopnjak, čegar naloga je pognati v zrak sovražne tanke In bunk ari e. Mehanični oklopnjak se imenuje »Goljat*, čeprav bi njegovi velikosti bolj odgovarjalo ime »David«. Ta je namreč Se mnogo manjši, kakor pa tank za dva moža, ki je bil v uporabi v začetku vojne, vendar so ga pozneje opustili. Napolnjen je z razstrelilno maso in ga moremo primerjati z nekakim »zemeljskim torpedom« seveda s to razliko, da se ga ne izstreli, marveč vodi iz daljave. Po objavljenih slikah, so ti nosilci razstreliva dolgi približno en in pol metra, pol metra visoki in komaj meter široki. Vodi se ga brezžično k cilju, kjer v trenutku, ko zadene ob predmete eksplodira. Izgleda kakor minijaturni oklopnjak, samo da nima vhoda In orožja. Viden je šele iz kratke razdalje, tako da se ga je zelo težko ubraniti. „Obvezne dolžnosti nasproti Moskvi" Bern, 4. aprila. Švicarska brzojavna agencija poroča iz Washingtona, da je zunanji minister Hull v nagovoru, ki ga Je imel pred kratkim pred 24 prominetnimi republikanskimi poslanci, dal za prebivalstvo Zedinjenih držav senzacionalna odkritja. Kakor je Hull sporočil poslancem, so prevzele Zedi-njene države In Anglija pri konlrenci treh sil v Moskvi, ki se je je kakor znano Hull udeležil, obvezne dolžnosti nasproti Sovje-tom. Konkretnih podatkov o vsebini teh dolžnosti poslancem ni dal, vendar Je izjavil Hull, da Je zaradi »harmonije med zavezniki« potrebno, da se o teh dogovorih nič ne objavi. V teku razgovora so navzoči poslanci dobili vtis, da se vsebina tajnih dogovorov nanaša predvsem, na sovjetske načrte glede uničenja Nemčije in izročitve Evrope boljševizmu. Po teh Hullovih odkritjih postane sedaj tudi prebivalstvu Zedinjenih držav Jasno, da Roosevelt In Churchill nimata več prostih rok nasproti Stalinu. Zopet enkrat Je dokazano, da 80 te s tajnim dogovorom obvezali, dopustiti boljševizacljo Evrope. Sztolay In Ffibrer sta si brzolavUa Berlin, 4. aprila. Ob priliki sestave vlade Je poslal ogrski ministrski predsednik in zunanji minister Sztojay FQhrerJu brzojavko, v kateri Je zagotavljal, da sta ogrska vlada in ogrski narod prežeta neomajnega zvestega sobojevništva, ki se je skazalo v zadnji svetovni vojni In v sedanjem boju proti boljševizmu. Fflhrer Je odgovoril ministrskemu predsedniku Sztojayju z v prisrčnih besedah pisano brzojavko. svetu šele osem mesecev obstojajo v Gauu West-falen-SUd prve vojne porodnišnice od NSV. Mnogo mater, ki so smele v miru in varnosti zreti svoji velUtl sreči naproti, hvaležno izreka priznanje. Sedaj se je v eni taJcl porodnišnici rodil 2000. otrok. V začetku tega stoletja se je odpravil glavni ravnatelj Egan, načelnik družbe Northern Pacific Railway v Zedinjenih državah, i nekaterimi prijatelji na izlet s posebnim vlakom. Na neki mali postaji se je vlak moral ustaviti radi križanja z nekim rednim vlakom. V bli. žini postajališča se je nahajal majhen gozdiček, v katerega se je. s pripombo, da se bo takoj vrnil, podal Egan. Toda — nikdar več ga niso videli. Prijatelji so ga iskali in še 400 detektivov In lovcev. Vse iakanje je bilo zaman; nikjer niso našli Egaoa in še danes ne v« nihče, kaj se je z njim zgodilo v tem gozdičku z redkim drevjem. Lord Selby, nrfc bogat Anglež si Je dal sezidati hišo s SG5 okni, da bi tako mogel pc^le-datl vsako Jutro skozi drugo okno. 29. februarja pa mu je sporočil hišni komornik da za ta dan prestopnega leta ni predvideno nobeno okno. Malo pozneje si je globoko potrti lord lujočal ilvljenj«. Mučeni do blaamosti Angleški list o trpljenju deportiranih Estoncev, Letoncev in Utavcev Ženeva, 4. aprila. Sedaj, ko se Je sovjetska armada zopet približala baltskim deželam, Je zelo razumljivo", piSe angleški tednik »Weeky Review« v nekem svojem napadu ljubezni do resnice, »da se prebivalstvo v teh državah, po skušnjah, dobljenih med Junijem 1940. In junijem 1941. boji ▼ primeru sovjetske zasedbe novih deportadj. »Znano f-'«, piše angleški časopis, »da Je sovjetska vlada svoječasno Izdelala načrte, po katerih bi naj bila odvedena tretjina celotnega prebivalstva baltskih držav v notranjost Sovjetske zveze, kar pa je hitri nemški vpad v juniju 1941. onemogočil. Resnična so tudi sledeča dejstva: Iz Estonske so Sovjeti odvedli 60.911 Estoncev vseh slojev In spolov, in o njihovi usodi nI ničesar znanega. Iz Letonske so odvedli Sovjetl okoli 60.000 ljudi. Boljševikl so jih spravili večinoma v pusta ozemlja evropskega dela Sovjetske zveze, v Sibirijo, Kazakstan In Altajsko gorovje. Tudi te selitve je prekinil hiter nastop Nemcev, is бмаг se da aUepati м »sliko Število« deportirancev. Bati pa se Je treba, da bodo Sovjetl .ob prihodnji priliki nadaljevali z deportacljaml, ker so še vedno v posesti 30 odstotkov Imen teh, katere smatrajo zo »sovražnike ljudstva". Po informacijah litavskega diplomatskega zastopstva v Washingtonu se nahaja približno 50.000 Litavcev v sovjetskem ujetništvu. Med njimi se nahajajo duhovniki, profesorji. založniki in cel6 .ek 115 letni starec. Garati morajo v premogovnikih, v gozdovih In pristaniščih. Politične ujetnike so neprestano mučili; mnogi so pri tem zblazneli. Druge so usmrtili, ali pa so izginili brez sledu. Mai# gospodank« movie# Po poročilu britanskega ministrstva za goriva Je bila v mesecu marcu z 637.800 tonami najnižja produkcija premoge, odkar traja volna. Vmrok tomu м Kavk#. stran в. — StPT. 27. KARAWANKF.N BOT Šveda, в. afxtOa 4MTL1CHE BEKAIHTMACHUIIGEII Dlreklion <1ег Hauptschule Doinechale Einsdireibung in die lorbereitongsklasse An der Hauptschule Domachale wird ab 18. April d. J. elne Vorbereitungsklasse eroffnet, die bds zum Ende des Schuljaires gefUhrt weixJen wird. In daise Vorbereitungs-klasse кбппеп alle Jungen und Madchen der Jahrg&nge 1933 1934 aufgenommen werden, die In der Volksschule gut cnteprechen hatten und mit einer Aufnahme in die Haupt-•ohule rechnen konnten. Di€e« Vorbereitungsklaeee wurde eingerichtet, um den begabten Jungen und Madchen die Aufnahme in die Haupt-e<điule zu ermogUchen, die jetat die Volkesin. 2874—6 Prodam kompletno stružnico Se v dobrem stanju. Franz Mar-kitsch, ključavničarstvo, Wart— Krainburg.__2881—6 Angorski kunci naprodaj. Poizve s« KosdiatstraBe 18, Domschale. I8«5—< Kupim Kupim plemenskega vola, aH zamenjam s kravo po teletu. Kregar Andrej, Veidiseldorf 59. 2821—7 Kupim rabljen šivalni stroj. Zormann Johann, St. Valburga, Oberkrain._ Kupim dobro (Aranjen, glob St. Georgen._ ^837—i; Razstavljen fotoaparat zamen |am xa daljnogled ali prodam. Ponudbe na k. B. Krainburg pod „Matador" 1831—15 Menjam plemenskega bika, starega I i mesecev, od dobre mle-karice, za slamoreznico na električni pogon. Prevodnik Franz, kovač, Feistriti le, Oberkrain. 2825—15 Menjam daljnogled, 4 krat poveča, za fotoaparat 6X9 f''*" v corpur-iaporu z vdelanim samoprožilcem. Naslov v K. B. Krainburg pod k. 2823—15. Kupim kravo, brejo ali po teletu. Ponudbe poslati na Terschen, Afiling. 2838—7 Orehovo Јрегашо spalnico me njam гл žensko kolo. Razlika se doplaii. Naslov na K. B. Krbg. _______1^44—1 ? Žamenjam globok otroški voziček, zelo dobro ohranjen, najraje za damsko kolo. Informacije 'daje gospa Potočnik, Neumarktl, Platz der SA. 17._$40)-; ( Zamenjam kredenco, mizo in 3 stole, dobro ohranjeno za dobro n^oško kolo. Istotam se menja novo Hohner harmoniko za kromatično ali kakšno navadno drugo. Razliko se doplača. Ponudbe na K, B. Krbg. 2868-15 Menjam skoro novo športno kolo za šivalni stroj. Naslov: Kollman Anton, Zlatina št. 4, Vigaun. 1885—15 Menjam elektromotor 4И ks za kosilni stroj. — Kregar Andrej, Weichseldorf 59._2822—15 Menjam črno suknjo, dobro o-hranjeno, sobno uro, ali dober fotoaparat z nekaj filmi, ploščami in pritiklinami za zUt prstan s pravim kamnom. Ponudoe na K. B. Krainburg. 2816—15 Reporeinico, skoro novo, me-niam za kotni plug, dobro ohranjen ali železno brano. Naslov v K. B. Krb^____1879—15 Menjam plctilni stroj za Jivalni stroj. Nislov se izve v K, Bote Krainburg pod „Dober stroj". I I Menjam (epno ali ročno uro za I dr>bro žensko ali moiSko kolo. — j Praprotnik Marian, Wart h. 122, I Krainburg 2884—15 I Menjam kratki paletot, prima lord—»ukno, zrn molfko kolo, po cfo^ovom. Tonuffbe na K. Bote Krainburg. Ј863— Dopisi Ločenec, dobro situiran, bi rad spoznal v svrho skupnega življenja ločenko ali vdovo od 40— 50 let z lastnim stanovanjem. Slika zaželena. Dopisi na K. Bote Krainburg pod „Skupno življenje". ___2843—21 Obrtnik, ster 30 let, dobro vpeljan, želi spoznati prijetno in ljubko gospodično, k! ima stvarni in resni interes. Premoženje ni važno, eksistenca je zagotovljena. V svrho nedeljskih sestankov in skupnih izletov trenutno kore-spondirati na K. B. Krainburg pod „Odhajajoča zima" 2856—21 Ljubka, liuitkana, pridkana de- j klica, po možnosti vajena gospo-1 dinjstva, 19—26 let stara, se iSče, v svrho dopisovanja na K. Bote Krainburg pod „Omožila se bo-i ste". 2855—211 Želim dopisovati z gospodično od 16—18 let, katera ljubi glasbo in naravo.. Dopisi pod „Fant lepote'' na upravo K. B. Krbg. _ 2876—20 Ž e n i t V e Mladenič, star 20 let, želi sebi primerno družico. Le resne ponudbe s sliko, katera se diskretno vrne na K. B. Krainburg pod „Zvesta ljubezen". 2806—21 32 letni gospod, dobro situiran, želi spoznati primerno mlajšo gospodično v svrho poznejše že-nitvc. Samo resne ponudbe pridejo v poštev z navedbo točnega naslova. Diskretnost strogo zajamčen«. Cenjene dopise poslati na K. B. Krainiburg pod šifro „Grenka, a srečna pomlad . 2854—21 Mladenič, star io let, želi prija-telsko spoznati od 17—20 let staro dekle. Biti mora odkritosrčna in imeti goreče srce. Ponudbe s sliko poslati na K. Bote Krainburg pod „Cvetoča pomlad". 2852—21 Katera gospodična, čiste preteklosti in resnega mišljenja, stara do 30 let, želi poročiti fanta, lepega značaja s stalno službo. Star sem 28 let. Slika zaželena ali se mi predstavi osebno, če Je mogoče. Cenjene ponudbe poslati na K. B. Krainiburg 2800—21 40 let star državni uslužbenec, visoke postave, črnih las, želi dopisovanja z gospodično od 30— 40 let. Poznejša ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s slike na k. B. Krainburg pod ..Stalna služba"._______2873—21 Mladenič, .18 let, želi sebi primerno dekle. Slika zaželena, ki se vrne, na K. Bote Krainburg pod „Bodoča ljubezen". 2866—II Katera do 30 let stara mladenka bi bila pripravljena poročiti mirnega, dobrosrčnega in poštenega 33 let starega zakonskega kandidata z dobro službo in lastnim domom, naj pošlje svoj naslov pod „Blag* duša" na K. B. Krbg. 2797— Vdovec, v starosti 3® ničar z dvema sinčkoma, mlajši star 7 let, želim znanja v svrho ženitve z dobrosrčno gospodično v starosti 19—26 kt. Le resne ponudbe pod „Takojšnja ženitev Slika zaželena, vse drugo po dogovoru. Naslov pri Karawanken Bote Klagenfurt 5384—21. Kmetski fant, srednjih let, ki poseduje lastno hišico, želi spoznati sebi primerno kmečko dekle, ki je pridna, poštena in nepokvarjena, lepe preteklosti, stara od 20 do 30 let in ima veselje skupno sodelovati pri Ustnem domu, ki bi biW dobra gospodinja. Ponud- be s sliko, ki se diskretno vrne pod „Srečna bodočnost" na K. Bote Krainburg._2853—21 26 letni fant, ki ima svoj lastni dom, želi spoznati dekle od 17—; 20 let staro, pošteno in resno, ki bi hotela postati zvesta družica s takojšnjo ali poznejšo ženitvi-jo. Samo resne ponudbe s sliko na K. B, Krainturg pod „Spomladi nasproti". _2835—21 Klladenič, najiepSh let, v stalni službi, želi poročiti dekle ali vdovo brez otrok, ki bi imela veselje do skupnega ognjišča, staro od 18—27 let, ki mora biti zdrava in vajena vsaj malo šivanja. Slika zaželena, ki se na željo vrne. Takojšnja ženitev je zajamčena. Ponudbe na K. B. Krbg. pod šifro „Skupno ognjišče". 2818—21 Fant, star 30 let, manjši posestnik, želi spoznati radi takojšnje ženitve dekle od 20—30 let staro. Dopisi na K. B. Krainburg pod „Takojšnja ženitev". 2828—21 Ljubljančan, tu posestnik, z dobro vpeljano obrtjo, želi znanja z gospodično 18—26 let staro, ki bi imela resni namen poročiti se. Dopise poslati na K. B. Krainburg pod „Hočem". 2857—21 Profesionist, srednjih let, želi spoznati gospodično do 30 let т svrho dopisovanja, event, ка^пе^ ša ženitev. Slika zaželena. Do« pise pod „Tirol" na upravo K. Bote Krainburg. 2831—21; Vdova, brez otrok, stara 42 let, srednje postave, dobra gospodinja, vajena dela na deželi, želi znanja radi takojšnje ženitve. Prednost imajo vdovci z malim po^ sestvom ali obrtjo v starosti do 50 let. Ponudbe pod „Zadovolj-nost". 2870—21 Fant, srednje postave, 26 let, & ste preteklosti, v dobri službi na rudniku, želi poznanstva z gospodično, staro od 18—26 le«, pametno, preprosto, dobrega, hre-penečega srca. Ženitev zasigura-na. Prav resne ponudbe s slik<\ ki se po želj! vrne, na K. Bote Krainburg pod „Prava ljubezen". _2867—Ml Gospodična, stara 32 let, v ljubezni razočarana, želi znanja s gospodom od 32 let naprej, tuđ vdovci niscf izključeni. Prednost imajo dobra srca, ki me bodo razumela in ki bi prinesel tiho srečo v moj lastni dom. Ponudbe s sliko poslati na K. B. pod „Sr*' čen dom". Tajnost zajamčena. 2724-ir kadi pomanjkanja znanja želim spoznati gospodično od 20 do 36 let, katera ljubi mir, ljubezen in svoj dom. Zaželena je slika, ki se diskretno vrne. Dopise na K. Bote, Krainburg pod „Novo življenje". I76yit Izgabljeno Dne 22. marca sem zgubil možke žepno uro z verižico, od Prahov« tovarne do Seelandstrafie. Poštenega najditelja prosim, da vrn« na K. B. Krainburg pod „Dobra nagrada". 2809—21 Zgubil sem otroška očala v škat-Ijici znamke Franz Žlebnik, Donw schale. Poštenega najditelja nar> prošam naj odda na Karawanken Bote Krainburg. 2878—22 Razno Najdena je bila zapestna ura že 10. marca v St. Veit/Kawe v bližini postaje. Naslov najditelj* na K. B. Krainburg. 2840—25 Kdo ml preskrbi knjigo „Jakoba Alešovca", III. del. Ponudbe im Zidar, Flodnig 71, Oberkrain. _^74-4 'ZAHVALA O priliki neoAdomeetljiv« zgrube naše ljubljene soprojfe in zlate mamice, Jerice Woltsihltsdh roj. Jekowetz izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem darovalcem cvetja dalje vsem onim, ki ao jo obiskali In tolažili v njeni bolezni in jo epremili k večnemu počitku, kakor tudi goepodu duhovniku, ter vsem, ki so nam izrazili sočutje. Wart, dne 2в. marca 1M4. žalujoči OHtfllt. Naznanjamo v*em našim •orođnilcoin, prija teljem ton 25папсет, da je naš ljubi aim Angelo Bož|ak, Soldat, padel dna 5. 3. v cvetu evoje mladosti Nj^fove truplo počiva daleč od njegove ljuba In drage rodne zemlje. Priporočamo ga v blag Bpomin LlttaL r marcu 1944. Žalujoči atarU, brat, aeatra In ter oatalo aoredeU'o. rocenk t Vaem, hatw tka рмваИ ma#aga dotareg* ■trio*. Vojvoda Lovrenza, »poročamo, da ja 32. m*roa v 87. lat« preminul. — Nam ja bdi najbolj*. * Bog plaeaj! vvoch. Falatrlt«, % Hval«£na drutliui Vojvoda. Vsem, ki mte alcka^ Troier Viktorja Apio/.iilčiK'ja. tragično preminulega 19. marca v Klagen-furtu, pokropill In ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja, vsem ki ste z nami sočustvovali, prisrčna hvala. Jauerburg - Pledlcolle v marcu 44. žalujoča žPna Marija, Zmaga In Dorl, otroka, oče, braljt' in si sire. JL Z žalostnim srcem naznanjamo vsem so-ЧР rodnlkom In prijateljem: namesto vesele-svidenja smo dobili žalostno vest, da je ::aš ljubljeni sin tn brat KIINSTEL STANISLAV Soldat, v najlepši cvetoči mladosti, star 21 let padel junaške smrti 28. januarja 1944 na Vzhodu. Stane kako al Sel z odpi-timl rokami sreči nasproti. Vse Tvoje veselje In sreča mora počivati daleč proč od rodne zemlje in Tvojih do skrajnosti potrtih domačih, ki al vse tako Iju-hdl. Stane mrtev si, a v naših srcih živiš Se vedno. Rahla naj Ti bo tuja zemlja in v miru počivaj, sladko enivaj. Priporočamo ga v spomin In molitev. Unter S e n i t z, v marcu Ш4. žalujoči: oče In bratje Kranjt In An lin-a« ROldatu, IjojM) na fronti, Vinko In Kanti iloina, Ut'glna, Marija In Angela, ler (>«1а1Л sormlslv«.