Lato^XIV.
V Celju, due 12. jauiuraxja 1904. L
Štev. 3
DOMOVIN
Izhaja dvakrat na teden, tn sicer vsak torek m petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuj«
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol lela 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Shod obrtnikov.
Iz več strani se nam izraža želja, naj bi se shod obrtnikov ne vršil, kakor nameravano, 2. svečana, ampak pozneje, pa gotovo Se pred Yeliko nočjo, Vse to zaradi tega, ker se na raznih krajih na svečnico nastavljajo večje prireditve, ki bi odtegnile shoda udeležence, o katerih bi bilo prav želeti, da ne izostanejo. Vpoštevati je tudi, da za tak shod treba mirnega preudarka, če se hoče, da bode početje uspešno.
Nekaj drugega je pa, kar se v tem ozira lahko nemudoma prične. Možje, ki se za stvar zanimajo in ki imajo razum za isto, naj bi razvijali svoje nazore o načinu te organizacije po časopisju. Ako bi se različne misli izvedele že naprej, prišlo bi se svoječasno mnogo prej in gotoveje do si
namreč ne bi smel biti samo neki vzpodbodljaj k izvrševanju gesla „svoji k svojim", priti moramo do gotovejših in stvar-nejSih zaključkov. V ta namen nam pa treba iaiujeie dobro proučiti, da se ne bode porabil čas in delo za načrte, ki bi stvari lahko k večjemu navidezno in začasno zagotovili uspeh. Skušnje, dobljene z neuspehom konsumnih dru štev, morale bi nam biti nauk, kako nevarno je, odati se nadam, katere nimajo podlage v železnih in težko izpremenljivih zakonih. S tem ni rečeno, da naj se vse prepusti svoji usodi, ki bode take boje sama ob sebi najzanesljivejše rešila, Ne ! Gotovo se da s sistematičnim in vztrajnim naporom često tok celega gospodarstvenega vrvenja napeljati v strujo, ki naj tudi v političnem oziru sliko celih dežel preosnujejo.
Gospodarstvena politika je dandanes skoro izključno odločujoča za tesnejše ali rahlejše stike celih držav. Ni dvoma, da se isto načelo lahko uveljavlja tudi v manjših okvirih, Gotovo je tudi krajevna gospodarstvena politika ne Je umestna, ampak tudi potrebna. Nikdar pa ne pelje k uspehom, ako se postavi na stališče in se po-služi korakov, s katerimi bi se hotelo na umeten način razveljaviti neupogljive, na stoletnih izkustvih temelječe naprave.
Kakor je pred kratkim neki naš dopisnik . popolnoma pravilno opozarjal, treba se bode našemu obrtništva poslužiti že obstoječih zadrug oziroma osnovati zadruge na podlagi zadružne órgft&izacije, za katero je že dan okvir, za katero Slovenci do zdaj nismo menili. Tu bode razmere, število naših ljudi in pogoje za •j takih zadrng natančno proučiti, tako da i na shoda moglo govoriti in sklepati o okretnih predlogih Najlepša prilika, o vsem tem premišljevati in delati priprave, podala se bode z razpravami o vsem tem po časopisja. Marsikaj se bode predlagalo, pa marsikaj se bode motalo kot nespremenljivo zavreči. Da se pa naknadno, po storjenih sklepih, ne bodo začeli oglašaj izrazi nezadovoljnosti in napadi, delajmo na to, da se stvar že zdaj pretresa in da se utemeljen nazori uvažujejo.
Omenti smo zadnjič tudi, da bode morala biti naša skrb, sestaviti imenik vseh narodnih poštenih obrtnikov. V kaki obliki in na kak način bomo skusili na podlagi istega stvar obrt ništva pospešiti, to bode predmet poznejših
sklepov. Vsekako je pa potrebno tu imeti natančne podatke iz vseh krajev in točna in zanesljiva poročila. Za vse to je pa najprimernejši čas baš sedaj. Sestavke take vrste bode „vse slovensko obrtno draštvo v Celja" rado spreje malo, da se uporabijo. Začnimo torej za zdaj vsaj s statistiko v tem ozira.
Zapisali smo vse to, da se stvar ne pozabi, ampak da se poprimemo res priprav, ki bodo imele uspeh, ako imajo vsi narodno misleči možje v ti zadevi dovolj dobre volje in če se ne bode dalo prostora samo frazam, ali pa še morebiti celo strankarstvu, ki je vsako uspešno podjetje na Slovenskem ohromilo. Slovensko obrtništvo na Štajarskem se mora združiti v trdno falango, ki bode zaščita* obrtniških in posredno naših narodnih teženj.
Napake naše lesne trgovine.
Da je näS narod tako malo razvit in samostojen, temu med drugimi ni mala krivda ta, ker je njegova trgovina že oop/iavnaj večinoma v tujih rokah. Kakor je razdeljeno njega ozemlje v mnogo pokrajin, še bolj je raztresena moč njegovih življev, to je pridelkov, kateri teko na vse strani iz njega v — tuje žepove. Ves blago-stan od nas, nam pa ostane le samo revščina. In kdo je temu največ kriv? V precejšnji meri mi sami!
Poglejmo natančneje: Vprašajmo ponosnega Gorenjca, kam oddaja on svoje lesno blago ? Odgovoril bode, da kar ga je mogoče spraviti k Savi ali železnici ondi, to vse gre na Hrvatsko, oziroma Srbsko, katera pot je menda za naše lesotržtvo še najboljša. Cene so primerno visoke in še precej stanovitne so bile do zadnjega časa, dokler se tudi ondi niso pojavile razne homatije. Po novih železnicah in parnih pilah jelo se je izdelovati in dobivati lesno blago iz gornje Ogrske in Galicije, katero je napravilo kmalu jako občutljivo konkurenco našemu blagu. To so hitro čutili naši „flosarji", vozeči les v prej znana jim pristanišča, v Oaeku, Belemgradu, Pančevi, Lom Palanki itd. Kmalu je živahnost one trgovine otrpnila in le posamezniki so Se, kateri se še upajo z blagom na to daljno pot
Toda ta napaka ni nastala slučajno, kakor morebitna iznajdba kakega zlatega rudnika, temveč prevzetje trgovine ob Donavi, to je bil oči-vidno že prej dobro preračunjen načrt židovstva na Ogrskem. Njemu so se jele cediti sline po monopolu trgovine na jugu, zato je začelo s po-četka s konkurenco z omenjenim gališkim blagom, dokler ni večinoma dosegla svojega namena. Da ji gre to tako naglo po sreči, je vzrok tudi to, ker ji je ogrska vlada povsod na roko, bodi si pri železnicah z raznimi olajšavami, pri nakupa novih „planin" za posekanje, pri stavljanju novih železnic itd. Še lani se je čulo, da je neki žid kupil v Bosni neko velikansko pogorje, kjer bode stavil več parnih pil (žag), da se bode v ta namen na ono stran gradila nova železnica, katera bode blago izvažala na obdonavske trge in tam delala konkurenco. Tako se je poročalo celo v sovražnih nemških listih in vse križem se je čudilo, je-li res naša vlada slepa, da posameznim „izvoljencem" na ljubo in tako obširni trgovini na kvar daje take koncesije.
Iz imenovanih okolščin; je*razvidno, da ne more uspevati trgovina naših Gorenjcev, Savinj čanov in bližnjih rojakov na imenovano stran. Da bi imeli varstva in znanje preko teh homotij doli v Srbijo, Bolgarijo, do Črnega morja, zato smo pa žalibog preslabi, oziroma v ondotnih krajih premalo znani.
Odlagamo torej zopet rajši bližje, kjer so se ustanovile že mnoge nove tvrdke. Žalibog da mnoge izmed teh niso popolno zanesljive, kar je večjega, je pa vse v židovskih rokah. Tako nas je v nekaj desetletjih objel židovski vpliv popolnoma in spravil našo lesno trgovino v svojo malho.
Toda to še ni vse I Ne samo da zunaj naših mej gospodari žid v trgovini, utaboril se je celo med nami. Mnogim so znani takozvani „ptujski sejmi" za les, namreč ob Jurjevem, Ožbaltovem in Katarininem. Ti sejmi so že stari in so ob svojem času lepo uspevali. Tjakaj so pripeljali na „flosih" ali vagonih naši rojaki ob Dravi iz Ko roške in Pohorja raznovrstnega lesnega bla^a pa kaj prijateljsko tržili z brati Dolinci. Blago se je oddajalo iz prve roke kmeta naravnost v v roko drugega kmeta. Večkrat se je godilo to tudi z menjavo pridelkov. Razume se lahko, da je bila ta kupčija najbolj naravna in poštena, v zadovoljnost obeh.
Toda tega ne more trpeti židovska zavist. Da zapreči ta preveč domači sejm. posadi se v sredino njega — žid, kateri s svojo prirojeno lokavc8tjo vjame kmalu kalinov vse polno v svoje mreže, dokler jih ne oskubi vsaj v toliko, da mu morajo biti skoraj vsi poslušni. Zlasti ob času, kadar zbog slabe letine nimajo Dolinci de narja, ali če se blaga na sejm pripelje v izobilja, takrat je za Žida pšenica v cvetju. Po slepi ceni odkupi poljubno blago, v zavesti, da mu nihče ne more konkurirati, v ostalem pa opazuje, kako hirajoča trgovina med sejmovalci medli, na kar „iz usmiljenja" še morda osvobodi kakega Gorjanca nadležnega bremena.
V	prvo so oškodovani le ti, ker so s stroški preobloženi spravili blago na trg in oddati morali po slepi ceni, v drugo pa še bolj prebivalci na okolu, kateri hodijo razun sejmov kupovat skozi celo leto blago k — židu. Znano je, da boljše blago ta odpošlje v daljne kraje, domačini se morajo zadovoljiti za visoko ceno z ostanki.
Ali temu ni pomagati? Upamo, da je, vendar je k temu treba malo drugačne podjetnosti, kakor pa se kaže v Ptuju in njega okolici. On-dotni kmetje so namreč kaj plahi in nezaupljivi, da si ne upajo začeti le male akcije. Ako bi se jih združilo več v nekako zvezo, katere namen bt bil, nakupiti ob sejmih več blaga in to shraniti v lastno skladišče, imeli bi za se, pa tudi za oddajo sosedom za celo leto dosti poštenega blaga. Sprva bi bila to konkurenca proti židovu, ali ko bi se enkrat naprava ukoreninila, delala bi v obilni meri za ljudski blagor.
V	teh kratkih besedah smo si ogledali le nekoliko razmere naše lesne trgovine proti jugu ali vzhodu. Upamo, ko dobimo še več podatkov o tej stroki tudi na drugih črtah, da bomo mogli poročati in razjasniti še marsikaj, kar je bilo še od nekdaj in je glede trgovine tako rado zakrito. Resnico na dan, da izve ubogo ljudstvo, kam se pretaka in kje se zvrača breme njegovih žuljev!
Celjske in štajarske novice.
—	„Celjsko pevsko društvo" nam javlja, da v nedeljo, dne 24. t m. ne bo predstave, pač pa bo predstava dne 2. svečana, kakor je že bilo javljeno.
—	Odlikovanje. Gosp. Josip Jagodič, knjigovodja železne trgovine „Merkur" v Celju, udeležil se je tekmovalne razstave izložb, katero je priredilo druStvo avstrijskih trgovcev na Dunaju, ter prejel za vposlano skico izložbe sveč častno diplomo. Diploma s skico je izpostavljena v izložbi Vaničeve trgovine v Narodnem domu.
—	t. občni zbor .Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" bo po sklepu upravnega odbora z dne 6. jan. t 1. v torek po veliki noči dne 5. a p r i 1 a 1.1. v Celju. Spored in vse drugo se naznani pravočasno.
—	Plesni venček „Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju. Kar je res, je res. Tako prijetno po domače se še nismo kmalu zabavali, kakor prošlo soboto v „Skalni kleti", Nismo zastonj poudarjali, da je „Slov. del. podp. društvo" najpriljubljenejše med našimi društvi, kajti udeležba pri plesnem venčeku je pokazala, da se nismo zmotili. Ako izvzamemo dame naših odličnejših slojev, moramo reči, da nismo skoraj nikogar pogrešali. Vsi so se odzvali vabilu in prišli, da se povesele med onim delom našega občinstva, katero ima tako redko kedaj priliko, da se poveseli, med našim delavstvom. Oddelek narodne godbe je neumorno sviral do ranega jutra. Med posameznimi plesnimi točkami in odmorom pa je društveni pevski zbor zapel nekaj pesmi. Zabava je bila popolnoma neprisiljena, domača, da je gotovo vsak udeleženec odhajal z zadovoljstvom, da je preživel lep večer. Pripomnimo naj še, da je več udeležencev visoko preplača.o vstopnino, med temi gg. dr. Hrašovec, Lončar in Anton Koštomaj po 10 K, mnogo njih po 2 ali 1 K, nekateri neudeleženci pa so poslali vstopnino, za kar jim bodi v imenu društvenega
odbora tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. Pohvaliti moramo izborno postrežbo gostilničarke „Lojzke", kar je gotovo tudi dokaj doprineslo k občemu zadovoljstvu. „Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu" pa odkritosrčno častitamo na tem tako dobro uspelem večeru. Naj bi nas zopet kmalu združilo ob podobni priliki.
—	Nekaj smo izvndeli, toda ne še vsega, preveč skrivajo namreč naši gg. trgovski uslužbenci. Tupatam ti še kdo kaj malega pove, ali prav gotovega pa le ne. No, toliko pač vemo, da bo v nedeljo dvorana v Narodnem domu dobila vse drugačno lice. Kolikor moremo sklepati po zdajpazdaj vjetih namigih gg. aranžerjev. bodo dekoracije izvedene v popolnoma enotni smeri, trgovski namreč. Kako se pač to misli, še nismo mogli izvedeti. Gotovo pa bo nekaj izvenrednega. Obenem se nas je naprosilo, da še enkrat opozorimo slavno občinstvo, da se v slučaju, ako bi se bilo pri razpošiljanju vabil koga nevede in nehote prezrlo, dotični obrne na pripravljalni odbor ali naše uredništvo, da se mu pripošlje vabilo. Ne maramo ravno reči, da smo radovedni tfli mika nas pa le vedeti, kaj nas vse čaka prihodnjo nedeljo. Hm, no, počakajmo, bomo že videli.
—	Plesne vaje. Tudi letos priredi celjska čitalnica svojim članom plesne vaje in se je prva že vršila včeraj pod vodstvom g. dr. Dečkota. Prihodnja vaja bo v četrtek ob 8. uri zvečer in se vsi člapi k taisti najvljudneje vabijo.
—	Na puetno nedeljo, t. j. na dan 14. fe-bruvarja priredi društvo „Celjski Sokol" maška-rado v čitalniških prostorih Narodnega doma. Iz „devete dežele" se bomo prestavili letos na egiptovska tla in prebili „Eno noč v Kairi". Dekoracije prevzela sta gg. Matija Benčan in Jurij Detiček. Tudi se pripravljajo najraznovrstnejše skupine in glas gre po deželi, da nas bodo presenetili tudi celjski „Samci" na originalen način. Sploh je zanimanje za to prireditev „celjskega Sokola", ki je že nekoliko let bila najznamenitejša plesna veselica, letos posebno velika in nam je mnogobrojen obisk iz cele širje celjske okolice zagotovljen. Vabila se bodo v najkrajšem času razpošiljala. Torej pustno nedeljo na veselo svidenje v „Kairi".
—	Pri bodočem porotnem zasedanju je
določen tudi deželnoaodni svetnik gosp Alojzij Gregorin za namestnika predsednika porotnih obravnav.
—	Poštni nabiralnik na celjskem kolodvoru. Končno je uprava naše c. kr. poŠte vendarle uvidela potrebo poštnega nabiralnika na celjskem kolodvoru. Do pred kratkim so kolodvorski uslužbenci še zahtevali peronsko vstopnico, ako je kdo hotel oddati pismo v nabiralnik na peronu, dokler ni namestništvo izreklo odio čilne besede, da je v takih slučajih vstop na peron prost. Sedaj je poStna uprava napravila nov nabiralnik pred vhodom na peron, kar je gotovo mnogo pripravnejše za občinstvo.
—	Učiteljeva klofuta pred sodiščem. Svoj čas smo poročali, da je učitelj obrtne šole v Celju, Josip Horwath, udaril učenca iste šole, Franca Marovta, z roko po obrazu, da mu je odbil zob. Zdravnika dr. Negri in dr. Gollitsch sta izjavila, da se je to moglo zgoditi le, ker je bil zob tako šibek, oziroma gnil. Po njihovem mnenju ni bila klofuta in izbitje zoba nikaka telesna poškodba. Horwath je bil oproščen. Sodil je — dr. pl. Ducar. Zastopnik državnega pravdništva je prijavil priziv.
—	Kako znajo naši Nemci „novosloven-ščino". Na naš članek o zavoženem celjskem mestnem gospodarstvu smo prejeli razglednico, ki je prav gotovo izšla izpod rok kakega celjskega „Nemca", ki nas je hotel za naše opravi čene primetbe k poročilu o mestnem proračunu nekoliko vščipniti. Prepričan naj bo dotičnik, da nas ni niti najmanj zadel. Razglednica pravi takole: „Srečno novo leto! Živio! Škoda da je Kosem u luknji, on bi mogel mestne finance v red spraviti, en par let znamo že še v mestu tako naprej birtvati, če pride potlej polom, kakor vi pravite, bomo pa Košema enoglasno izvolili za mestnega kasirja, (boljše bi bilo poklicati gra-ške nemške mestne očete, kateri bi morda seboj prinesli v graški mastni občini izginolih 750.000 K in bi s to vse to lahko celjske mestne finance v red spravili. — op. st) kadar čez pet let spet pride na frišni zrak, do tistega časa bomo pač fretali kolikor mogoče, da se baraka ne podere. X, Y, Z.". — Nam se pač zdi, da bodo naši mestni očetje brez Kosma kot mestnega „kasirja" s svojim „fretanjem" in „birtvanjem" spravili mestne finance v — „red".
—	Pasji kontumac. Celjsko okrajno glavarstvo je odredilo za mesto Celje in celo občino Celjsko okolico pasji kontumac za nedoločen čas, s čimer stopijo v veljavo določbe okrajnoglavar stvenega odloka z dne 14. decembra 1901, št. 52. 136 (Uradnega lista št. 52 iz 1. 1901).
—	Javna zahvala Slavno „Pevsko društvo" v Braslovčah, je blagovolilo darovati za tukajšnjo „šolsko kuhinjo" 10 K. Za ta dar se podpisana najtopleje zahvaljujeta.
Josip Stritar, pro v. šolski vodja. Josip Omladič, načelnik krajnega šol. šveta.
—	Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 7. januvarja 1.1. v prostorih slovenske petrazrednice v Konjicah. Gosp. predsednik je želel vsem udom, tudi tistim, ki niso prišli, srečno veselo Novo leto, želel pa tudi, da bi se društveniki intenzivneje udeleževali zborovanj, kajti ravno zadnje volitve v cenilno komisijo so jasno pokazale, kako malo solidarnosti je še med učitelji, kako živa je torej potreba skupne stanovske organizacije. Naglašal je, da naj nam novo leto tudi prinese novih čilih moči, da bodemo tako lahko delovali še vsi v po-vzdigo učiteljstva, v blagor šolstva in v prid milega našega nam naroda. Nato je podaval gosp. J Gosak o biološki metodi prirodopisnega pouka. PriSla je äe na spored cela vrsta zanimivih stanovskih in šolskih razprav, o katerih se je vnela prav živahna debata. Ali neka mora nas je tlačila; vsi smo se čudom čudili, da se od približno 12 učiteljic okraja udeležujete zbo rovanja samo dve. Vsa čast tema, ki ne izosta-nete niti enkrat. Ali čislane gospice učiteljice, smatrate li društvo za naš špecijelni šport? Pač žalostno, da zahtevajo od društva edino le zabavo; ta nam ne more biti edini smoter, ona nam je le slučajni navržek. V društvu se vendar deluje za učiteljstvo vsega okraja, saj vživajo dobiček vsi, omenjam le odpravo IH. plačilnega
razreda. Nikakor ni častno, puščati trud le drugim, da izbojuje dobrote tudi za — trote. Torej, ako vam je na tem, da kaj dosežemo, udeležite se polnoštevilno, kdor še ni ud, naj pristopi ; nihče naj ne poreče, da bodo brez njega še opravili! Mlačneže in malomarneže bodemo trdo prijeli. — Prihodnje zborovanje je zopet v Konjicah prvi četrtek marca meseca.
—	Laško. Dne 7. t. m. so našli soprogo tukaj šnjega mizarskega mojstra, Karolino Šket, mrtvo v vodnjaku. Sodi se, da se ji je pamet zmešala in da je potem sama skočila v vodnjak. — Isti dan so se fantje stepli in enega tako hudo ranili, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico.
—	V Mrčniseli so v občinski odbor izvoljeni sledeči možje: V I razredu: Janez Kozole, Mihael Ajdovnik, Martin Šoln, Anton Ribič, Franc Ivačič in Janez Zakšek; v II. razredu par Janez Bračun, Anton Šusterič, Franc Žvar, Martin Cerjak, Alojz Božičnik in dosedanji župan Franc Dušič. Kazalo je, da bodo volitve viharne, a bile so dokaj mirne, vkljub agitacije Martina Vra čuna, kateri je po šestdnevni agitaciji dobil ogromno število — še — celih šest glasov Da, da, za Mertinčka ni več stolčeka v občinskem odboru, dasiravno zlobni jeziki govorijo, da je poln duha. O isti osebi bodemo še govorili, ki je priporočala te duhovite može.
—	Iz Oplotnice. Ker so naše zadnje ob činske volitve naše poailinemce tako razburile, da si še zdaj svojo žalost in jezico hladijo v „Štajercu", torej ni čuda, da so bili na dan volitve tako zmedeni od žalosti. da so namesto svojih odeli hiše svojih nasprotnikov v črno žalno barvo. Zvečer se je pa zbral cvet naše Germa-nije ter je z glasnim vriščem in piskanjem dajal duška svoji žalosti in jezi. Soproga narodnega trgovca jih je sicer mislila potolažiti s škafom vode po njih glavah, a so jo še pravočasno junaško popihali Slovenci pa smo zopet imeli priložnost spoznavati toliko hvalisauo nemško oliko.
—	Mariborske novice. Dne 3. t. m. je priredilo Bralno društvo „Maribor" v dvorani mariborskega „Warodnega xtotna-igro „Na b«. Kakor nam poroča naš poročevalec, je bila sicer dvorana polna preprostega naroda, a s strani inteligence je bila udeležba jako, jako pičla, ker se ne razumeta „Maribor" in „Čitalnica". Upajmo, da se ta nesloga kmalu poravna. — Na mariborskem poštnem uradu znajo izborno slovenščino. Nekdo je oddal pošiljatev „Upravništvu Ljubljanskega Zvona", a uradnik mu je dal po trdilo za „Ljubljansko zvono". — Vročekrvnost je najglavniji znak nemškega „burša", in zato se zdi tem gospodom neobhodno potrebno, da si tupatam nekoliko puščajo, kajti par onh brazgotin na licu je za „burša" najlepše na sveta. Seveda pa je zato treba zgodnje vaje, in vaje so imeli tudi bodoči „burši", mariborski nemški gimnazijci, kar pa seveda ni ravno po volji gimnazijskemu ravnateljstvu, ki bo menda nekaj teh vročekrvnežev postavilo na hlad. — Radi škrlatice, ki je v Mariboru zelo razširjena, je mestni zdravnik predlagal, da ostanejo vse šole do 24. t. m. zaprte.
—	„Slovenski trgovski klub v Mariboru" ravnokar razpošilja okrožnice, s katerimi vabi -na svoj „I slovenski trgovski ples v Mariboru", ki se vrši dne 7. svečana (ne 8,. kakor je bilo pomotoma naznanjeno), v Narodnem domu. V teh okrožnicah slika trgovski stan ki je v mali izjemi skoro ves v nemčurskem aboru in to ne le v mestu Mariboru, marveč tudi na deželi si pridobiva nemčursko trgovstvo od dne do dne več pripadnikov. Velepomembno je Citati v okrožnici med drugim tudi sledeče: „Skrajni čas je, da se združimo in da začnemo skupno delovati proti nakanam našega nasprotnika, ki nas hoče za vselej ugonobiti. Zato vabimo in poživljamo vse narodnjake, naj priskočijo klubu na pomoč in ga blagovole podpirati v njegovem de lovanju. Klubov namen je, pri naznanjenem plesu se seznaniti z vsemi somišljeniki in prijatelji narodnega trgovstva in si tako pridobiti in osi-gurati ožjo zvezo in naklonjenost vseh Slovencev. Pripomniti je še, da se eventualni čisti dobiček tega plesa porabi «a fond v ustanovitev trgovskega in obrtnega društva v Mariboru. Zato kliče podpisani odbor: Udeležite se vsi Slovenci
„I. slovenskega trgovskega plesa" na germanski meji v Mariboru dne 7. svečana 1904! — Na svidenje!	Odbor.
—	Runeč pri Ormožu. — Zahvala. — G. J. Kočevar. dež. poslanec itd., poslal je „kmetijskemu druStvu Lešnica" pri Ormožu znesek 10 K v društvene namene in g J. Meško iz Grma je podaril društveni knjižnici 8 lepih knjig. — Obema najsrčnejši „Bog plati" !
—	Iz Selišč pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Gotovo ste se čudili, cenjeni gosp. urednik, ko ste pročitali naslov tega dopisa, ker Vam od nas malo kdaj dojde kako poročilo. Toda sedaj si jaz usojam ter štejem si v dolžnost, nekoliko natančneje spregovoriti o oni točki, ki ste jo že enkrat omenili v Vašem cenjenem listu. Gotovo bodeš draga „Domovina" čutila z menoj ter mi odobrila misel, kako napačno bode to, da se mislijo tukaj naseliti redovniki — Nemci. Dve mogočni posestvi pridete v nemške roke. Zato me je nekaj sililo, naj pišem in potožim svetu, kjer se čita „Domovina", kaka vnebovpijoča krivica bo to za Slovence. V kakem drugem kraju, kjer ljudje spoštujejo svoj narod, bi se niti ne brigali za take prisiljence; toda tukaj, kjer je pravo nemčursko gnezdo, tukaj bo drugače. Pred nekoliko leti so si seliški fantje vsadili sredi vasi lipo. Prepevali so krasne slovenske pesmi, njih geslo, po katerem so se tudi ravnali, je bilo: Bug in narod ! Da, smem reči, v Seliščih so imeli zatirani Slovenci svoj dom. Gotovo bodete, dragi čitatelji, strmeli, ako vam še enkrat potrdim, da je it Selišč izginil oni duh domorodne ljubavi in da nam že Nemci silijo v ta kraj. Sicer tudi ni nikako čudo, da se je tako izpremenilo, kajti sem prihaja mnogo ničvrednih listov, kakor na primer ptujski „Štajerc". Tukaj bi se gotovo tako ne razširil, ako bi ne imel pridnega razšir-jevalca, ki z vso vnemo deluje ter ga hvali in to je vaški gostilničar in trgovec. Ako bi se v Selij^ fcotosto kaj popraviti, bi pač morali tu-
^ipSnji „organiziranci" le Citati take liste kakor je „Domovina" ki se odločno in vztrajno bojuje proti slovenskim sovražnikom. No, potem bi tudi spoznali in bi ne dajali posestev Nemcem, ki bodo gledali le na svoj prid. Sedaj pa še nekaj ! Kadar pridejo občinske volitve, ali bodo volili Slovence? Nikakor ne! In ako bi se jim tu ne dopadlo, ali bodo posestvo prodali Slovencem? Ne in zopet ne! Toda treba bo končati! Ako bodo imele moje besede kak uspeh, ti hočem, ce njena „Domovina", poročati. Dotlej pa prijateljski pozdrav !
Društveno gibanje.
—	„Učiteljsko društvo za celjski in laški «kraj" si je za leto 1904 pri svojem glavnem zborovanju dne 6. januvarja 1904 v Celju izvolilo nastopni odbor : Armin Gradišnik, Celje, predsednik ; Franjo Krajnc, Celje, njega namestnik ; Ivan Kvac, Šmartno v r. d , tajnik ; Lovro Šah, Teharje, blagajnik ; Franjo Voglar, Celje, arhivar ; Josip Čulek, Št. Jurij ob j. ž., pevovodja; Tere-zina Kovačič, Pletrovče, in Franjo Logar, Zidani most, odbornika. — Prihodnje zborovanje dne 2. februvarja t. 1.
—	Lastni dom, registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju, ima svoj redni občni zbor v soboto dne 23. januvarja 1903 ob pol 7 uri zvečer v čitalnični knjižnici v Narodnem domu v Celju. Na dnèvntm redu je: 1. Poročilo načelstva. 2 Odo brenje računskega sklepa za leto 1903. 3. Razdelitev čistega dobička. 4 Eventuelna sprememba pravil. 6 Slučajnosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi vse svoje zadružnike	načelstvo.
—	Narodna čitalnica na Vranskem je pri svojem zadnjem občnem zboru izvolila za bodoče leto sledeči odbor: Karol Schwentner, župan in trgovec, predsednikom ; Dr. Ferdo Kunej zdravnik, podpredsednikom; Ivan Kramar učitelj, tajnikom in blagajnikom ; Ivan Jakše učitelj, knjižničarjem ; Franc Oset trgovec, Franc Schaur graščak in Rndoli Vrabl, odbornikom; Ivan Laurič trgovec in Luk& Stober posestnik, odbor, namestnikom. Društvo j« ud Slovenske Matice, drušbe sv. Mohorja in naročeno na sledeč liste: „Slov. Narod", „Slovenec", »Domovina", „Slovenski Gospodar",
Südsteierisch» Presse", „Zvon", „Slovan" in
„Dom in Svet". Vsako sredo je običajni strelski večer.
—	Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer veselico z gledališko igro : „Doktor Hribar" in s plesom, pri katerem svira domača narodna godba. Vstopnina: Sedeži od 1.—3. vrste po 1 K, ostali sedeži po 60 v, stojišča po 20 v.
—	Bralno društvo pri sv. Križu na murskem polju ima svoje glavno zborovanje v nedeljo, dne 17, prosinca 1.1. ob 3, uri popoldne v šolskih prostorih. K obilni udeležbi vabi vse ude kakor tudi neude	odbor.
—	Katoliško slovensko politiško društvo „Sloga" s sedežem v Ormožu ai je pri svojem letošnjem občnem zboru sestavilo sledeči odbor : Prvome8tnik dr. Ivan Omulec, njegov namestnik Ivan Kočevar v Središču; tajnik Miha Korošec, blagajnik Martin Stanič na Hardeku, odborniki: dr. Oroslav Kristan, Alojz Miki v Ormožu, Florijan Kuharič na Lesnici, Ivan Škrlec pri sv. Tomažu, Jožef Šinko v Središču ; odbornikovi namestniki : Makso Robič v Središču, Štefan Pernat, Jakob Potočnik, Franc Gomzi v Ormožu, Leopold Pet-tovar v Ivanjkovcih ter Franc Zabavnik v Vo-drancih.
—	Ljutomerska podružnica" štajarske j c. kr. kmetijske družbe vzela si je za nalogo, ' v tekočem letu prirediti na raznih krajih ljutomerskega okraja poučna predavanja o raznih panogah kmetijstva. Prvo teh predavanj bode v nedeljo 17. januvarja po rani božji službi ob 8. uri v Franc Jožefovi šoli, za katero se nam je obljubil potovalni učitelj gosp. Jelovšek. Noben kmetovalec, saj iz spodnjega dela ljutomerskega okraja ne bi smel izostati; vsak naj pride, ker razun tega, da bodo slišali marsikaj koristnega, se jim bo ponudila prilika pristopiti podružnici kot udje, od katere ima lahko vsak mnoge koristi.
Druge slovenske novice.
—	Odvetniški shod. O II odvetniškem shodu, ki se je vršil 25. oktobra v Ljubljani, je izšlo aedaj v tiaku po stencgrafičnih zapiskih sestavljeno poročilo, kateremu so dodane na shodu sprejete resolucije, govor dr. Ploja o delovanju državnih organov na jugu države in članek „Pravica v službi krivice", ki je izšel koncem novembra v vseh večjih slovenskih listih.
—	Dolžnosti slovenskega trgovca so : 1. Dopisovanje v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd. 3 Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
—	Osepnice na Gorenjskem. Uradno se razglaša, da je v Hrušici pri Jesenicah doslej sedem macedonskih delavcev obolelo za črnimi osepnicami, izmed katerih bolnikov so trije umrli. Sanitarna oblast je odredila najskrbneje vse, kar treba, da se ta strašna bolezen ne razširi.
—	Slovenske Radeče imajo zopet svoj nemški (?) „tajerber" ! Sramota!
—	Cela občina Nemška Loka na Kočevskem, kjer je dve tretjini Slovencev, je pristopila k „Siidmarki". Občinski predstojnik g. Ivo Medic (trd Nemec, kakor svedoči slovenskorime) je pri občinski seji dne 29. decembra predlagal, naj pristopi cela občina k „Südmarki", vendar na njegovo ime. Predlog je bil sprejet, ker je proti glasoval samo eden odbornik.
—	Vojaški upor na Koroškem. Pri Beljaku je nastanjen 3. eskadron 6. husarskega polka. Te dni so se vojaki tretjeletniki, ki so dobili povelje služiti še osem tednov, uprli. Upor je bil zadušen.
—	Žrebni dobitek. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu je pričela s svojim delovanjem dne 2. januarja 1904 ter je prvi kupec srečke, in sicer avstrijske kreditne srečke, ser. 3845, štev. 25 zadel pri žrebanju dne 2. januvarja 1.1. 2000 K.
—	Posebne instrukcije za dijake so vpeljali goriški Italijani. Neki Albanese je ustanovil cel zavod, v katerem bodo vseučiliščniki poučevali srednješolce. Plačevalo se bo po 30 kr.
od ure. Najbrže bodo tudi slovenske dijake vabili k tem laškim instrukcijam.
—	Ponarejeni bankovci za 20 K krožijo po Goriškem. Najprej so jih zapazili na Furlanskem. Spoznajo se na tem, da imajo nekoliko manjšo oblliko, rdeča barva ni popolnoma zadeta in orel je na eni strani širji, kakor na drugi. Podobi Avstrije in Ogrske ste slabo zadeti in podpisi so nečitljivi. Tudi pravopisne napake so v nemškem tekstu. Poglejte torej natanko vsak bankovec, da vas ne opeharijo!
—	Radi demonstracije proti veselici „Siid-mark" v Trstu v hotelu „Evropa" je redarstveno ravnateljstvo prisodilo šestim demonstrantom po 14 dni, dvema po 12, enemu 10, štirim po 8, dvema po 2 dneva zapora. Desetim osebam je prisojena globa v denarju po 50 K.
—	Samomor. V Zagrebu se je ustrelil računski podčastnik Mihael Zupančič, rodom iz Brežic. ZupančiC je bil šele 22 let star in šel je prostovoljno k vojakom in služil tudi prostovoljno že četrto leto.
—	Zahvala Hrvatov Slovencem za simpatije. V dobrem spominu so nam še krvave rabuke, ki so se godile v prošlem letu na Hrvatskem. Vsi Slovenci smo takrat živo kazali gorke simpatije do kruto tlačenega bratskega nam naroda. Za te naše simpatije prihaja sedaj s Hrvatske zahvala na idealno lep način. Hrvatski vseučiliščniki, združeni v pevski in tam-buraški klub „Mladost", prirede namreč, da se v imenu hrvatskega naroda hvaležne izkažejo Slovencem za te simpatije, dne 3. februarja v „Narodnem domu" v Ljubljani veliki koncert s plesom na korist „Družbi sv. Cirila in Metoda"! Pripravljalna dela v to svrho ao že v polnem toku.
Politični pregled.
—	Proračunski odsek avstrijske delegacije se je včeraj zopet sešel; na dnevnem redu je proračun zunanjega ministrstva. — Pododbor proračunskega odseka v zadevi oskrbovanja vojske se je sešel že 7, t, m. Delegat Kaiser je je govoril o željah poljedelskih zadrug glede na kupovanja vojaških potrebščin. Zahteval je, naj vse kupi od domačih poljedelcev. Del. Stransky je govoril o željah čevljarjev in jermenarjev, ki naj dobe več naročil. Del. Schneider je govoril o zlorabah židovskih založnikov in je obžaloval, da vojna uprava daje prednost velikim obrtnikom na škodo male obrti. Sekcijski načelnik Röckenzaun je obljubil, da bo vojna uprava vedno vpo-števala želje obrtnikov.
—	Vojno ministrstvo je svoj načrt vojaškega kazenskega postopnika umaknilo. Ta zadeva je sedaj v istem štadiju, kako je bila tedaj, ko sta se sešli delegaciji — elaborat je vsled prememb, ki jih zahteva ogrska vlada, v nevarnosti.
—	Pravda zoper olomuškega nadškofa dr. Kohna se je pričela ter stoji za nadškofa zelo slabo. Neki kardinal je izjavil, da se Kohn ne povrne kot nadškof na svoje mesto. Papež ga bo primoral, da se odpove svojemu dostojanstvu, ako ne stori tega prostovoljno. Kohn ostane potem v Rimu ter dobi najprej kanonikat v kateri rimski cerkvi. Novega nadškofa pa ne bo volil kapitel, temuč se bo določil sporazumno med kurijo in avstrijsko vlado. Kot kandidatje se imenujejo prošt princ Hohenlohe, prošt baron Grimmenstein in prošt dr. Klug.
—	Ogrska zbornica je sprejela rekrutno predlogo v naslovu z veliko večino ter odklonila vse protipredloge in resolucije. — Domobransko ministrstvo je odredilo aaentiranje rekrutov za čas od 1. februvarja do 1. marca, a če bi parla ment rekrutnega zakona poprej ne rešil, bo asentiranje v času od 15. februvarja do 15. marca.
—	Bolgari in Srbi. Srbska velikošolska mladina je visoko dvignila zastavo južnoslovan-skega edinstva. Stopila je v prijateljske zveze z bolgarsko in hrvatsko vseučiliščno mladino in začela izdajati list „Slovanski jug". Prete novi zapleti in prav verjetne poskušnje, da se razširi tuj vpliv na Balkanu; zato se je ustanovila srbskc-bolgarska zveza, in zlasti srbäka mladina dela za srbskolbolgarsko pobratimstvo. Srbska mladina ima samo en cilj, ki bo združil Srbe in
Bolgar«: „Svoboda potlačenim in «utajen»; revolucija 7 Stari Srbiji in Macedoni ji V
—	Angleška, Francija in Romanska so
sklenile, da prekinejo popolnoma diplomatico obsevanje s Srbijo, dokler morilci kralja Aleksandra ne bodo popolnoma odpravljeni z dvora.
—	Turška vlada je naznanila poslanikom velesil, da pripravljajo macedonski odbori za spomlad večje nemire kot so bili dosedanji ter pošiljajo v ta namen svoje zaupnike po celi Evropi. — Prihodnji teden pride Boris Sarafov na Dunaj, da dela propagando za Macedonce- Turški poslanik je že v naprej storil vse potrebne ko rake, da se Sarafovu prepove javno pred avanj e.
—	Norveška vlada je izdelala zakonski načrt, ki omogočuje nastavljati ženske v državnih službah, ako imajo iste službene pogoje kakor moški.
—	Rusija in Japan. Ruskega odgovora na japonsko noto nočejo razglasiti. 7. t m. je je bila seja, pri kateri so bili navzoči vsi ministri. Odgovor Rusije je napravil nepovoljen vtis. Prebivalstvo je vznemirjena. Ruska mornarica Črnega morja se na novo oborožuje. En del odpluje v vodovje daljnega Iztoka. V arzenalu vlada mrzlična delavnost. Iz notranjega Krima prihajajo poročila o velikih vojnih pripravah. Veliki knez Mibajlovič je pregledal tamkajšnjo garnizijo in mornarico. Japonska vlada je nakupila v Hamburgu velike množine smodnika. — Korejski cesar se bo v slučaju vojne zatekel najbrže v kako evropsko poslaništvo. Ruskim in amerikanskim četam je japonska vlada prepovedala železniški transport v Soeul. Vse japonsko časopisje zahteva vojsko. Kljub temu, da je odgovor Rusije še tajen, se vendar čuje, da Japonska ni dobila zadovoljivega odgovora, Vendar Japonska baje še ne namerava nastopiti z ulti-matumom. Te dni se je vršila ob navzočnosti japonskega cesarja in diplomatičnih zastopnikov v Tokijo vojaška parada. Pešci so izborno nastopili, istotako topničarstvo, le konjeništvo ni bilo dobro vsled nedostatne kakovosti konj.
Loterijske številke. Trst, 9. januvarja 1904: 76, 66, 74, 12, 16. Line, un	n	21, 27. 7, 40, 61.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Simona Kukec, posestnika v Žalcu, zastopanega po dr. Jurju Hrašovcu, odvetniku v Celju, bo dne 29. januvarja 1904 dopoldne ob 11. uri pri spodaj omenjeni sodniji, v izbi št. 7 dražba zemljišč vi. št. 373 in 127 kat. obč. Spodnja Hudinja (Unterköting) obstoječih iz ene 1 nadstropje visoke, 20 minut iz Celja ležeče hiše št. 13 v Spodnji Hudinji s krčmo in kegli-ščem S pripravo, 1 vrta in 1 svinjaka.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost a pritiklinami vred na 18 620 K 06 v.
Najmanjši ponudek znaša 12.413 K 37 v i pod tem zneskom se ne prodaje.
Stem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško - knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenit vene zapisnike i. t. d.), smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroka pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
0 nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jib zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z na-bitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne ime nujejo tej v sodnem kraju stanujočega poobla ščenca za viočbe.	(16)
C. kr. okrajna sodnija v Celju, oddel. III, dne 19. decembra 1903.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju dr. Avgusta Schurbi odvetnika v Celju in drugih bo dne 16. febr. 1904 dopoldne ob 11. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 7, dražba žemljišč :
a)	vi. št. 10 kat. občine Kazase (kmetijstvo) obstoječega iz hiše štev. 9 v Kazasib, gospodarskega poslopa, svinjaka in kozolca ter iz gozdov, pašnikov, hmeljiščev, travnikov, 1 vrta in njiv s pritiklino vred, ki sestoji iz ene krave, 1 par konjev in gospodarskega orodja;
b)	vi. št. 116 kat. obč. sv. Neža (kmetijstvo) obstoječega iz hiše št. 25 v sv. Neži, gospodarskega poslopja, 1 svinjaka in kozoloa ter iz njiv, vrtov, travnikov, vinogradov in gozdov, s priti klino vred, ki sestoji iz ene grozdne stiskalnice, 2 vinskih preš, 1 kadi, 4 sodov in enega podstavka.
Nepremičnine, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost s pritiklinami vred, na 22.006 K 66 v.
Najmanjši ponudek znaša 14.671 K 10 v; pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo ne premičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike j. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj omenjeni sodniji, v izbi št 5 med opra vilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ki bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jib zadobe v teku dražbenega postopanja, sedaj samo z na bitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.	(14) C. kr. okrajna sodnija v Celju, oddelek III dne 21. decembra 1903.
ufiBl'i"nfflTi MUIMM um^i mn^MH^MT'
Sveže tropine
(treberji)
se dobivajo vsak dan v delniäki pivo-(io) 3-2 varni v Žalcu.

Svoji k svojim!

od -ö
cd
a

Lovro Pokorny
SSsvečar in medičail v Celju. Gledališka ulica št"5~
priporoča
častitim cerkvenim predstojnistvom, trgovcem in cenj. občinstva svojo bogato zalogo voščenih sveč najrazličnejših velikosti in oblik, posebno pa krasno izdelane velikonočne sveče in sploh vse, kar spada v to stroko
Postrežba točna in solidna. £ Gene zmerne.
M
a
po
er»

Svoji k svojim!
Jè
(11) 3-1
Izurjena
prodajalka
špecerijske stroke se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji pri JAKOB JANIČ-u, ŽALEC pri Celju. nmmKtttKam^KmmmHK^m^tmmmmmm^
(4)4-2 Več tisoč lepih
hmeljevih drogov
smrekovih ali hojevih, kupi
Fran Roblek, posestnik v Žalcu.
Po ceni se proda 2 vagona suhih bukovih drv in 60 me-terskih stotov sladke lepe
mrve. Več se izve pri KAROLu CIMPERŠEK-u trgovcu v Laškem trgu.
(16) 3-1
Kdor drsat se hoče naj pride na led
poprej pa
vsak mora imet in take po ceni najnižji
i
prodaja
Tomaževo žlindro
najboljše gnojilo za travnike in vinograde
bogato zalogo
slamoreznic
in drugih
poljedelskih strojev priporoča

Trgovina z železnino ,JVIerkur'
IPeter 3VCa.jd.i0, Celje.
JT-