občini, pa stvari ne stoje tako nevarno, kakor hi bilo soditi po »Slovencevi« notici. V novi občini Marezige je naša zmaga zagotovljena. V novi ob- čini Potnjan-Šmarje bode res hud boj, ali tudi tam so se — po izbornem delovanju nekaterih oseb — stvari obrnile toliko na bolje, da naši ne pojdejo v boj brez upa zmage. V tem zmislu moramo pisati, da naši ne bodo zgubljali veselja do dela. Se nekaj. Mi gotovo smerno reči, da poznamo ljudij na Poinjanščini iz lastnega izkustva. Po- mjanščina je slovenska, a iz mnogih borb nam je znano, da je Italijanojn iz Kopra jedno najuspeš- nejih agitaeijskih sredstev to, da strašijo ljudi, da postanejo Hrvatje, ako ne bodo držali z Ita- lijani. To srodstvo jim pomaga veliko. Žalostno je, daje tako, ali je!! Ta predsodek ljud»tva— tudi naših — je tolik, da He nekemu učitelju na Po- injanščini vidi potrebno, da eelo hrvatske pesmi prevaja na slovensko! Kakor pametni ljudje ne moremo druzega, nego da za sedaj računamo z nevednostjo in s predsodki ljudstva in da po tem uravnavamo svoje postopanje. Omenjamo to, ker se je nedavno govorilo v jednem slov. listov o »hrvatski stranki« na Po- mjanščini; opozarjamo torej slavno uredništvo tega lista, da bi bilo za bodoče previdno v tem pogledu, da ne bodemo mi sami — seveda nehotč — hodili na roko našim nasprotnikom v izkoriščevanju pred- sodkov in nevednosti ljudstva. Iz Skednja nam pišejo: Dolgo je že od tega, odkar ste dobili zadnjič poročilo o našem gi- banju v Škednji. Kakor Vam znano, ni bilo v nas že dolgo kake zabave ali veselice. To pa valed pomanjkanja primernih prostorov — dvorane. Ali dobili smo tudi novo dvorano, katero je tlal sezi- dati g. Anton Sancin p. d. Ćemot. Ta dvorana naj bi bila zbirališče in shajališče naše, kjer naj bi prirejali svoje zabave le mi. Prva zabava, ki se je vršila v tej novi dvorani, bil je »Silvestrov večer«, ki ga je priredil ob ogromni udeležbi veselični odsek škedenjski v korist našega tamburaškega zbora, kateri nastopi na prihodnji veselici v častnem številu (54 oseb). Kakor Vam znano, vršil se je v novi dvorani tudi ples naše dične »Velesile«. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi ravno tam škedenj- ska »Čitalnica« svojo maskarado. Ali glej ! Kakor skušajo povsod, tako so poskusili tudi tukaj naši ljubi sosedje — Italijani, da bi kolikor mogoče Škodovali Čitalnici o tej priliki. Ustanovil se je iz njihove srede poseben odbor, kateri je sklenil, da priredi svoj ples v istej dvorani dne 21. t. m. Ni dvomiti, da so si izbrali prav ta dan, z namenom, da bi se naša mladina udeležila le njihovega plesa, a Čitalnica da bi vsled tega trpela zgtibo. Na tem njihovem plesu pelo bode 20 deklic najnovejše »uanzonette«. Ne treba menda omenjati, kako ža- ljive so za nas te »canzonettc«. Radi tega poživ- ljam vse Škedenjce, da naj se nikdo ne udeleži tega plesa ter da naj rajše pride na maskarado, kjer bode brat med brati, kjer ga ne bode nikdo žalil in se mil {posmehoval škodoželjno. Pokažimo jim, da smo mi tu doma. Zdaj pa resno besedu g. Antonu Sancin Oe- inotu kakor lastniku dvorane. Še prodno je bila dvorana dogotovljena, obljubil je, da dvorana bode na razpolago najprej domačim društvom in še le potem — tujcem. Ako misli nadaljevati svoje do- sedanje postopanje proti domačinom, zapomni naj si, da utegne dan 21. t. m. biti usodepoln za njega samega. Pomisli naj, kako težko je dobiti tržaškim Slovencem prostore za kako zabavo. Tako jim mo- ramo tudi mi vračati milo za drago. On stori to s tem, da jim ne pripusti več svoje dvorane, ker drugače so utegne zgoditi, da si bodo Ške- denjci znali pomagati s tem, da si — kar Bog daj — napravijo svoje prostore, svoj »Narodni dom«. Od Lovca nam pišejo: Od nas dobivate, ža- li bog, le redka, redka poročila. Kaj pa naj Vam poročam? V naioduem obziru spimo tako trdno, da nas niti sedanji škandalozni dogodki gonje proti vsemu, kar je slovenskega, ne morejo zbuditi iz našega mrtvila. Tudi danes bi ne izvedeli, da živimo, ako bi ne bilo žalostnega povoda. V petek zvečer jc umrla tu pri nas vrla žena, še mlada gospodinja »pri Juretu«, sestra g. dež. poslanca Vatovea. Po- greb je bil v nedeljo popoludne. Naroda se je na- bralo toliko, kolikor ga ni še menda videl pogreb domačina. Kočija bila je pokrita krasnimi venei, katerih napisi, razun enega — med kakimi 20 so bili vsi slovenski. To je naravno, poreče mar- sikdo, a mi povdarjamo to le zategadel, ker so one napise izvršili v mestu oni cvetličarji, kateri delajo navadno našim ljudem le italijanske. Ko torej do- leti koga nesreča, da bode moral rabiti vence naj le zahteva slovenskih napisov in gotov nHj hode, da mu jih narede. Pogreb je vodil dež. podane« župnik Kosec. Svetoivanski pevski zbor je zapel žalostinki v hiši žalosti in potem na groblji. Po dovršenem opravilu se je vsula množica v Lonjer, kjer je bilo tako živahno, kakor na dan sv. Jožefa, ko ljudje vrejo iz Ricmanj. Sumljiv a šola. Z Bujščine v Istri dne 16. jan. se nam piše : Pred vsem naj omenim, da se občinarji v Šterni borč že več nogo šest let, da bi se v Šterni (občina Orižnjan) ustanovila ljud- ska šola, pa do danes, žalibog, brez vspeha. Celrf na ministerstvu se je že razpravljalo o tem ter je bilo odrejeno, da se ima ustanoviti dvojezična šola. Italjanisimom seveda ni bilo po volji to; oni si mislijo : »zakaj pa tudi v hrvatskem jeziku, saj narod že tako, nam na žalost, samo hrvatsko go- vori, treba je torej, da se počne italijančiti tudi tu«. In res, kdor zna, pa zna. Ministerstvo odreja, a Taljančiči odrede! Nekaj mesecev sem že drži tajno šolo neki Anton Delbelo sin Matijo Pa ne prašajte me, kaj in kako poučava, dosti je, da povem, kdo je tisti, ki poučava. Dotičnik je pro- padel učiteljski kandidat, seveda poln slavne kol- ture in pristno italijanskega mišljenja alla S-iadoni. (Šolal seje brezuspešno v Roveredu). Če k temu še dostavim, da poučava po noči do 9. u r e, mislim, da je dosti označen ta slavni zavod. Da se naše slavne oblasti ne ganejo proti taki Šoli, se nič ne čudim, smo pač v okr. glavarstvu po- reškem ! Bolj čudno se mi zdi, da molči tudi gosp. župnik Nedved, ki je vendar najhližni sosed te šole (pod eno streho). Da poklicane oblasti ne bi znale za to šolo, o tem jako dvomim, saj so imeli toliko preiskovanj celo proti šoli, ki je ni bilo in je ni. Tako n. pr. BO imeli orožniki silno posla, ko je ob svojem času župe-upravitelj v Žrednju poučaval krščanski nauk v svoji sobi, posla iz sa- mega strahu, da ne bi dotični gospod slovenskih otrok vadil tudi slovensko čitati ali pisati. Gorjč mu, če bi se slovenski duhovnik drznil kaj takega. No, da vidimo, kaj se ukrene proti šternski šoli, oziroma nje uč'telju. Slovenska Čitalnica v Skednju vabi na maskarado, ki jo priredi v nedeljo dne 22. pro- sinca 1899. v veliki novi in okrašeni dvorani gospe Marije Sancin (Čemot). Začetek ob 0. uri zvečer; zvršetek ob 4. uri zjutraj. Ustopnina 1 krona, udje plačajo polovico, ženske 40 nvČ. Za obilno udeležbo se toplo priporoča O d b o r. Opomba. Ustop je dovoljen samo čednim maskam. „Bralno društvo na GradiSču. bode imelo svoj občni zbor dne 22. januvarja 1899., ob 9. uri zjutraj. Vabljeni so vsi društveniki ! Priporočilo. Pišejo nam: Naše narodno ob- činstvo ima navado, da, ko odhaja od kake vese- lice, podarja povratuice (kontramarke) prvemu, ki jih prosi za-nje. Osobito se to dogaja na velikem plesu »Delavskega podp. društva.» Po polunoČi se nažene vse polno črnih obrazov, Ki niso v nikako čast društvu in premnogokrat v škodo žepom ve- selečih se poštenjakov! Priporočamo torej, naj prihodnjo soboto ni kdo ne odda povratnice, ako ne poznanemu prijatelju. Slavno redarstvo pa prosimo, naj odpravi to škanda- lozno beračenje po stopnicah in sploh po ulicah okolo gledališča. Odbor «Delavskega podp. društva je na- ročil za veliki ples, ki bode prihodnjo soboto dne 21. t. m., Še 28 lož, to je, postaviti je dal tudi one lože, ki se rabijo le za posebne prilike. Pričako- vati je, da se naši imovitejši krogi mnogoštevilno udeleže tega tradicionalnega plesa, ter tako poka- žejo, da se zavedajo, kolike važnosti je za nas Tržačane naš narodni delavski stan. Kdo je «ščavo?!» Italijani nas psujejo z «šČavi.» A mi vemo, da nismo še nikdar zašli tako daleč, da bi po javnih ulicah na rami nosili — resnične ščave, sužnje!! Kdaj smo mi nosili na ra- mah odpadnike drugih narodnosti, kakor so to sto- rili oni minole nedelje, ko so vlačali na svojih ra- mah tiste uboge nevedne kmete ! Nikoli, ker mi smo prijatelji svobodnih ljudij! Kje so torej suž- nji ? ! V njih taboru ! A kjer je sužnjev, je tudi — tiranov ! Pevsko društvo »Skala« IXM1C imelo svoj predpustni ples v nedeljo dne 22. t. m. v dvorani g. Frana Košuta št. 24. Začetek plesa točno ob 3. uri popoludne in bode trajal do 1. nre popolnoči. Vstopnina k plesu za gospode z eno gosieo 1 gld., posamične gospodične plačajo 20 nvč. Posebna po- vabila se ne razpošiljajo. Pota gosp. Juree. Pišejo nam: Ozirom na Vašo notico o tržaških potih gospoda Juree Vas opozarjam, da župnika Jureo ne vodijo pota samo do Veneziana, ampak tudi do nekega liosBi-ja biv- šega sotrudnika pri »Indipendcntu« in »Mattinu« — in potem še le odhaja, duševno okrepčan se- veda, na škofijo! Mednarodna organizacija soeij»listov. Ka- kor poročajo iz Londona, hočejo socijalisti Liel>- kneeht, Jaures in Van der Velde tam sklicati konferenco, na kateri bi se naj ustvarila mednarodna organizacija soeijalistov. Velika povodenj. Iz Sigmaringa poročajo dne 15. t. m.: Donava je izstopila iz struge. Voda je visoka tako, kakor že ni bila od leta 184'.». Promet na železnici je pretrgan. Povodenj je na- pravila veliko škode. Nevarno poškodovan. Včeraj predpoludne je 64-letni dninar Pavel Podboj, ki je delal v svobodni luki, prišel med dva voza, ki sta ga sti- snila tako, da je v [smrtni nevarnosti. Podboja so prevedli v bolnico. Otrok padel v vodnjak. Velika nesreča sn se je zgodila včeraj zjutraj zakonskima Jarneju in Frančiški Smerdu, stanujočima v hiši št. 71 na Scala santa v Kojanu. Ko se je mati mudila v kuhinji je padel njuni štiriletni sinček v vodnjak, globok blizu sest metrov. Ni ga bilo moči rešiti in ko so prihiteli ljudje, so izvlekli mrtvo truplo iz vodnjaka. Žalost nesrečnih starišev si jc lahko misliti. Strojk. Litografi in kamnopisci večih tu- kajšnjih podjetij so zahtevali veče plače, ki se j i m večinoma tudi privolila. Samo tvrdke Salto in Uziel, kakor tudi S. D. Modiano sti hoteli, naj hi jim delavci delali za dosedanjo plačo. Tega pa slednji ne marajo in so torej, kakih 20 po številu, stopili v štrajk. Malo tihotapstvo. Finančna straža je za- sačila včeraj 34-lctnega Josipa P., na izhodu slo- bodne luke, ko je ravno hotel skrivši odnesti zavoj, v katerem je bilo dve kili mandeljev. Straža ga je odvedla na inspektorat, kjer so ga izprašali in potem izpustili. Za svoje tihotapstvo bode moral od- govarjati na sodišču. Loterijske številke, izžrebane dne 18. t. m.: Praga 76 9 28 57 20 Lvov 23 35 58 60 4 Decani-Pasjavas. FiliuH ante patrom ? Na vznožju nad Rižano pod tinjanskem vrhom leži v lepem in rodovitnem kraju obljudena vas, katero Italijani zovejo Villadeeani, Borgocani, skr- čeno Decani, naši pa od pamtiveka Pasjavas. Še le v novejih časih so začeli tudi naši izgovarjati po italijanski ime Dekani, češ: ker lepše doni, če tudi je enacega pomena kakor slovensko imo Pasjavas. Zaloga in tovarna pohiitva vsake vrste od Ataaniro Levi Minzi t Trsti. Plaz/a Kosario žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapecarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis ili franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. do imeli jutri, hočejo Italijani natanjčno pretresti vprašanje glede taktike, kateri hočejo sle- diti v bodoče. Italijani so, kakor znano, dolgo časa vztrajali v poziciji osamljenja, ne da bi bili kaj dosezali za svoje narodne koristi, nasprotno: to osamljenje jim je bilo često v škodo. Ako hočejo bolje braniti svojo narodno stvar, postaviti se mo- rajo na stran Nemcev, kateri istotako bijejo boj za svoj narodni obstanek. Tako pride do zveze dveh najstarejih civilizacij proti silnemu navalu slo- vanskemu«. Na ta »entrefilet« v »Neue Freie Presse« reaguje današnji »Piccolu« v jedru nastopno : Ko je Trst odstopil od politike abstinence, je nastala možnost, da se v parlamentu na Dunaju zasnuje italijanska skupina, ali dunajsko novinstvo je kazalo v svoji brezbrižnosti, da ne ve ceniti vrednosti take skupine. To nepoštevanje je bilo to- liko, da z Italijani uiso niti računali o glasovanjih. Sedaj pa so se prepričali tudi Nemci, da Italijani ne morejo biti prijatelji vlade, zato pa da morejo biti prijatelji Nemcem. Do tega prepričanja niso prišli le posamični Nemei, ampak celo glavno njih glasilo se je izjavilo v tem zmislu. »Piccolo« noče prejudicirati, ampak prepušča italijanskim poslancem, da se oni uverijo, v koliko da so nemške skupine tiste misli kakor »Neue Freie Presse«. Vsakako so odnošaji v italijanskih provincijah postali taki, da bi se zveza Italijanov z Nemci mogla po- zdraviti z veseljem. Todaskeptičenje »Piccolo« nekoliko, ker se boji, da tako improvi- zovano prijateljstvo ne bode trajno, ker ga Nemci hočejo morda skleniti le vsled hipnega razpoloženja. Ali Italijani so take nravi, da radi pozabljajo storjene jim krivice in tako bi hoteli odpustiti tudi Nemcem dosedanje preziranje Itali- janov. In zlasti sedaj, ko so minoli časi nemške hegemonije in ko tudi drugi imajo pravico do živ- ljenja — toliko bolj pa Italijani, ki imajo vir ma- tere vsacega znanja, Rim — sedaj bi »Piccolo« z veseljem pozdravil alijanco med Nemci in Italijani. To pa mora zahtevati kakor pogoj, da se Nemci odpovedo vsakemu poskusu za ponemčevanje itali- janske zemlje. Ali komaj se je »Piccolo« pomiril toliko, da je privolil v to zvezo, že je vznemirjen zopet, ker mu nastaja pred očmi nova nevarnost: kaj pa, ko bi Nemci notri med vojno sklenili mir se svojimi sovražniki, ne da bi pop red po vprašali Ita- lijane za to?!! To bi bilo seveda zlo, hudo zlo, kajti potem bi bili Italijani zopet tam, kjer so: osamljeni! Nemci morajo torej dati jamstva, da se ne zgodi kaj takega. Tako »Piccolo«. Kdo bi se mogel vzdržati smeha, ko vidi, kako ubogo glasilo »governa na lesnem trgu« — kakor zaljubljeno dekle v upu in strahu trže cvetke z nežue marjetice : ali me ljubi, ali me ne ljubi ?! — ali pa kakor mož, ko ne ve, kaj bi storil, šteje gumbe na sukni: ali bi, ali ne bi ?! Taki so bili vedno, ob vsakem svojem na- stopu : nikdar možje, ki bi imeli toliko poguma, da bi odkrito povedali, kaj hočejo! Po takem je mo- ralo priti tako, da jim ni zaupal nikdo in da jih ni pošteval nikdo. Taki so bili in taki ostanejo. Mi getovo nismo poklicani, da bi si razbijali glave Nemcev, ali to jim moramo že povedati, da naj 1 se ne udajejo krivi nadi na dosledno sodelovanje Italijanov na obstrukoiji. Le-ti imajo veliko preveč masla odvisnosti od vlade na svoji glavi, da bi se drznili nositi isto na solnce obstrukcije. Na to stran more vlada — sedanja in vsaka bodoča — povsem mirno spati. S tem pa nismo hoteli reči, da ne bi bila možna zveza med Nemci in Italijani. Ali te zveze ne treba še le sklepati, ker obstoji že davno: zveza so v raž t v a proti Slovanom, zveza k r i v i o e, z v e z a nasilja! Ali so je še dogodilo kedaj, ako je šlo za kako zahtevo Slovanov, ali ako je šlo za to, da se po- krije kaka sramota ali kako nasilstvo Italijanov, da ne bi bile Italijanom na razpolago vse novine liberalnih Nemcev in glasovi istih v parlamentu?! Koga hoče varati »Piccolo«?! Čemu ves ta švin- del s sklepanjem zveze, ki — obstoji že davno?! ("emu vsa neslana renomaža, kojim ne veruje nikdo, da bi — da-si bi gotovo radi — se hoteli udele- ževati vratolomne igre, ki se zove — obstrukc:ja. Čemu vse širokoustenje, ko vendar vemo vsi, da so gospoda zavozili tako temeljito, da ne vedo, kam bi R dejali in ko jih živ krst ne smatra več resnimi!! X položaju. Ozirom na ostri Članek »Slo- venčev«, katerega smo omenjali tudi mi in ki je pozival slovenske poslance, naj prestopijo v opozi- cijo, brzojavljajo »Slov. Narodu« z Dunaja, da ni- jeden poslancev, niti ne misli na to, zlasti sedaj ne, ko je opozieija pričela obstrukeijo celo proti za- konu o rekrutih, »Slovanska krščansko-narodna zvAia« da je sklenila, naj klub še počaka, predno se odloči glede nadaljnega postopanja. Tudi nam se je zdelo, da je »Slovenec« stre- ljal malo preko cilja, ker se nam dozdeva, da ven- dar ne bi kazalo kar tako zapuščati svojo pozicijo v večini, predno nimamo absolutne gotovosti, da v sedanji kombinaciji ni pričakevati vspehov za našo stvar. Kar pa se dostaje nevolje »Slovenčeve« proti dvoumnemu manevriranju vlade, bi pa menili tudi mi, da ta nevolja ni baš neopravičena. Saj jo pov- darjala ista »Slovanska krščansko-narodna zveza« sama — in istega menenja jc tudi parlamentarna komisija desnice — da je že skrajni čas, da pride enkrat do jasnosti o namenih vlade. V opoziciji še niso na jasnem glede bodoče taktike. Posvetovanja, katerih so udeležujejo vse opozijske skupine, se nadaljujejo. Določiti da ho- čejo ukupen program glede narodnih in jezikovnih vprašanj. Ravnopravnost v Šlesiji. »Slov. Narodu« brzojavljajo iz Opave: »Novi deželni predsednik grof Thun je poklical k sebi vse okr. glavarje in jim naznanil, da stopi s 1. marcem v veljavo na- redba, po kateri morajo politična oblastva s če- škimi in poljskimi strankami češki, oziroma poljski uradovati in vse vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so spisane. Zajedno je deželni predsednik strogo naročil, da se ta naredba mora točno in na- tančno izvrševati«. Predlog Rueije sa razoroaenje se je že dostavil kabinetom. Iz Berolina javljajo, da so se sosebno nekatere točke vsprejelejako simpatično. Tako n. pr. predlog, da bi se še bolj omejila raba eksplozivnih projektilov in predlogi za popolnjenje določeb gcnfskega dogovora, da bi vojne ne bile tako nečloveške. Podvodne torpedovke naj bi se odpravile popolnoma. Domače vesti. Megalomanija. Naša laška gosp6da trpe na tem. To sicer ni bolezen sama za-se, ampak simp- tom one bolezni, ko človek vidi sebe grozno ve- likega, če tudi je prav za prav majhen, ali celo pritlikav. Ta bolezen grozno razsaja med signori. In čem manji in smešneji postajajo pred svetom, tem bolj široko odpirajo svoja usta. Do hudega izbruha je prišla bolezen v včerajšnjem »Indipen- dentu«. Hud je, zelo hud je na novino v Italiji, ker niso primerno zaresnostjo sporočili o velikem dnevu minole nedelje, ki je bil »zgodovinski Čin«, o katerem sicer noče reči »Indipendente«, da je bil svetovne važnosti, gotovo pa je bil »najveći dogodek evropski«!! Ne smejajte se, to stoji črno na belem v »In- dipendentu«. Morda pa ima vendar prav slavni »Indipen- deute«, morda je bil to zares evropski dogodek, toda evropski — škandal! „Slovencu" v blagohotno opozorjenje. Danes došli nam »Slovenec« objavlja notico o predstoječih občinskih volitvah v razdeljeni občini Pomjanski, oziroma za občini Pomjan in Marezige. Iz te notice bi se dalo sklepati, kakor da je za našo stranko nevarnost v obeh novih občinah, češ: »Pomjan je propal vsled te razdelitve« in »Ita- lijani bodo hoteli za »Pomjanom še naše Ma- rezige«. To ni točno povedano. V prvo Pomjan ni propal vsled razdelitve, ampak občinski zastoj) se je razpustil pred razdelitvijo, a do razdelitve je italijanska stranka (s pomočjo vladnih organov) dotirala za to, da bi propal za nas!! V ko- likor se glase naše poročila od merodavnih oseb v Nekateri trd«*, da je prvotno ime Decani. To me da je dala whi ali kraju italijanska rodbina ("ano. Je-li to resnično? Ali ni morda »Pasja- vas* ime prvobitno in primitivno? Ime Pasja v as znači ali pomenja vas, ki je nastala na mestu ali vsaj blizu kraja, kjer se je /agrebavalo mrhovino in takih krajev imamo po Slovenskem mnogo: Pasjak ali v Pasjaku je v liregu v tržaški okoli« in na istrskem Krasu in kakor trdi ljudsko sporočilo, se je tam, kjer jc sedaj vas Dekani, nekdaj zakopavalo mrhovino in od tega je ljudstvo dalo prvotnim li.Aam, sezidanim tam, ime Pasjavas. Kakor omenjeno, imenuje se ta vas po itali- janski Villadecani ali Decani, češ : to ime prihaja od necega Cano, ki se je bil naselil tam. Je-li on tudi res dal vasi ime Decani ? Cano je vse drugo nego »nane« in od »Cano« izvajati »Decani« ne gre tako gladko in lahko. Dasi je Cano bila italijanska družina — in tudi nekatere druge družine, naseljene tam, so bile italijanske, n. pr. Fortuna, Furlan, Grison, Piziga, Toskan i. dr. — vendar prvotnega imena Pasjavas niso mogli zatreti, če tudi so bili blizo Kopra in družili italijanskih mest o obali, kar jasno priča o pretežnosti slovenskega elementa v teli krajih za one dobe. Da je ime Pasjavas prvotneje nego Dekani, priča tudi dejstvo, da listine pred XIII. stoletjem ničesar ne vedo o imenu Decani. Vas so je po- zneje nazivljala Villaducainorum, Villaducaina in Villacanorum ali kakšenkrat Villacanum ali prebi- valce se je vendar-le imenovalo: rustici dc psiano. Tako na pr. imenuje razsodba od 7. maja 1204 kmete iz Pasjevasi »rustici de psiano«, to je, ne iz Dekani, marveč iz »psiano«. To je kračica in pomonja le Pasjavas. To trditev potrjuje tudi nastopno: Italijansko ljudstvo bližnjih krajev in mest, n. pr. iz Kopra, Izole, Milj, Pirana in bližnje okolice, ne rekajo prebivalcem iz Dekani drugače nego le: Psiani in ne Decanesi ali pa Dekanotti, kar bi se bolje pri- legalo italijanskemu jeziku. Da bi bila italijanska družina utemeljila na- selbino in dala jej ime, je meni nedoumno iz raz- loga : gosposke rodovine so prihajale za dobo be- nečanske vlade v naše kraje po znanem benečan- slcem reku : andare in signoria, to je: uživati do- hodke desetinske, kvartežke in druge pristranske priboljške, ktere jim je slovenski kmet izvabljal z marljivostjo svojo na poljedelstvu in živinoreji. Tu naseljena italijanska družina jela se je pisati De- cani, kar pomenja toliko, kolikor Pasjavas in tudi v svoj grb je sprejela pseta ter zadobila priimek po lokalnih razmerah, kar je bilo v srednjem veku navadno med gospodi, 11. pr. Canotto, Castruccio, Castracani itd. Ti razlogi govore v prilog prvotnega imena Pasjavas, katero je enacega pomena kakor Decani; a ker teh imen nobeno ne doni prijetno, siljeno se je nasvetovati čast. prvakom imenovane spošto- vane vasi, naj bi ukrenili popred, da bi se imeni Dekani in Pasjavas zamenili s prikladnejim imenom, kar dosežejo gotovo, ako — v zmislu ininisterske izjave od dne 13. maja 1885 — v sporazumljenju z višim deželnim sodiščem in finančno oblastjo, dajo svojo prošnjo v razsodbo o. kr. ministerstvu za notranje stvari. Vas Dekani je bila že v XVII. stoletju raz- tegnjena v 2 vrsti hiš, stara cerkev se je 1. 141)3 popravila in povečala ter je imela 5 altarjev: bila je ena najlepših cerkvi škofije koperske. Blizu vasi so imeli pristavo menihi kartuzi- janci pri Ljubljani; to zemljišče se imenuje še sedaj »fratovec«. Podružna cerkev sv. Nedelje se je porušila koncem XVII. stoletja. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadqje vesti.) Dunaj 19. (Zbornica poslancev.) Takoj za- četkom seje je oporekal poslanec dr. Gros zapis- niku zadnje seje ter je stavil več formalnih pred- li >gov za popravek, zalite vaje glasovanje po imenih, kar se je tudi zgodilo. Po dveh glasovanjih po menih, ob katerih so se predlogi poslanca Grossa vKiklonili z 159 proti (J7, oziroma 129 proti 43 glasovom, jo začelo ob 11/A uri popoludne čitanje došli h spisov. Seja traja dalje. Dnnaj 19. (Zbornica poslancev.) Čitanje in- terpelacij je trajalo do 2. ure in 45 minut. Soci- jalist Rieger je govoril za odpravo čusniškega koleka in je predlagal, naj se pozove odsek za preosnovo tiskovnega zakona, naj čim prej predloži svoje po- ročilo. Seja traja dalje. Dunaj 19. Na včerajšnjem obedu na čast častniški deputaciji pruski je napil cesar Fran Josip svojemu prijatelju, nemškemu cesarju. Polkovnik Sohwarzkoppen se jc zahvalil, rekši, da se gardni polk čuti srečnega, ko ima takega šefa in da bode sleherni častnik in sleherni gardist vstrajal do zad- njega diha v zvestobi do cesarja Frana Josipa. Budimpešta 19. Protipredlogi vlade so že določeni. Banff'v je pripravljen umakniti se, čim zbornica sprejme te njegove predloge. Opozicijske novine smatrajo vladne predloge takimi, da na podlagi istih ni možno nadaljevati pogajanja. Pri- čakovati je torej viharnih časov v parlamentu. >Volverhainpto!l 19. V svojem včerajšnjem govoru je Chamberlain izrekel svojo zadovoljnost, da se je rešilo Fašodno vprašanje. Ako francozki narod in vlada želita prijateljsko rešitev vseh pre- pirnilt vprašanj, se jima angležki narod rad pri- bliža na pol poti. Anglija sovraži boj. Glede vpra- šanja o Madagaskaru upa Chamberlain, da se reši isto na način, ki zadovolji obe deželi. Istotako je Anglija pripravljena pogoditi se proti zmerni odškodnini radi vprašanja o novi Fundlandiji, ako je Francija volje odstraniti ta vir razburjenosti. Trgovinske vesti. Budimpešta 19. Pšenica za mare-april erold. 9.48—9-49. Pšenica za —gl. —do —. Pšenica za oktober gold. — do — •—. Rž za oktober gl. —do —•—. Rž za marc gld. 792 do 7*93. Koruza za maj 1899. gld. 4-85 do 4'86 Ko. •uza za oktober gl. —•— do —*—. Oves za marc gl. 5-80 do 5-82. Oves za oktober gl. —••— do —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica: ponudbe in kupčije slabe. Prodaja 9.000 met. stotov. Vreme: lepo. Hamburg 19. Trg za kavo. Santos good ave- rage za marc 31-50, za maj 32-—, za september 32-75, za december 33-25. Mavre 19. Kava Santos good average za ja- nuvar 50 k. frankov 37.25, za april 50 k. fran- kov 38.25. Praga 19. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Mirno. Januvar-februvar gl. 11-95. Oktober-dec. gl. 12.— Denar. Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš preljnbljeni in nepozabni sin, oziroma brat Josip Furlan v minoli noči v Gospodu zaspal, po kratki bolezni, v 19. letu svoje dobe in previden z svetimi zakramenti. Pogreb bode jutri v petek ob 3. uri popoludne iz mestne bolnice. V Trstu, dne 19. jan. 1899. Martin Furlan, Marija Furlan, oče. mati. Bogomila Furlan, sestra. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton St. 1 — TRST Zalogu pohištva za jedilnice, apaluice in spre« jemale«', Žimnlc In peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se lil bati konkurence. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)