LETO XLIV, ŠT. 23
Ptuj, 13. junija 1991
CENA 15 DINARJEV
Dravinja bo še poplavljala
župan slorenskobistriške občine Ivan Pučnik je povabil predstavnike občin Ptuj in Slovenske Konjice,
Miho Jazbinška, republiškega ministra za urejanje prostora in varstvo okolja, ter dr. Jožeta Osterca, sloven-
skega kmetijskega ministra, da bi se pogovorili in dogovorili o regulaciji Dravinje. Sklicatelj je bil odkrito je-
zen, ker slednjih, torej obeh ministrov, ni bilo v Slovensko Bistrico in sta poslala svoje namestnika. Pa se je iz-
kazalo, da tudi ministrova prisotnost ne bi zagotovila rešitve, vsaj ne hitre rešitve enega največjih problemov
občine Slovenska Bistrica. V republiškem proračunu je zelo malo denarja za te namene, pa še tisti, kar ga je,
bo dovolj le za nujno vzdrževanje.
Dravinja je še edina tako dol-
ga slovenska reka, ki ni regulira-
na. Urejena je sicer v spodnjem
delu 15 kilometrov od izliva in v
zgornjem delu, v konjiški občini,
v dolžini osem kilometrov. Osta-
ja še nekaj nereguliranih kilome-
trov v ptujski in dobrih 30 kilo-
metrov v slovenskobistriški obči-
ni. Dravinja teče skozi najmanj
razvito in demografsko ogroženo
območje Slovenije. Življenje in
gospodarjenje v njeni dolini tako
rekoč ni več mogoče, število pre-
bivalcev se zato hitro zmanjšuje.
Če je Dravinja v preteklosti po-
plavljala enkrat ali dvakrat letno
in najbolj izdatno ob spomladan-
skih odjugah, sedaj poplavlja tu-
di do enajstkrat na leto (podatek
iz leta 1989). Prej so ljudje priča-
kovali poplave le ob dolgotraj-
nem in izdatnem deževju, danes
jih je strah že nekajurnih pada-
vin.
Iz tega lahko sklepamo, da so
tako pogoste poplave posledica
regulacije zgornjega dela Dravi-
nje v konjiški občini, ozka dolina
v občini Slovenska Bistrica in
Ptuj pa služi kot zadrževalnik vi-
sokih voda.
Kmetje v dolini Dravinje in
predvsem predstavniki občine
Slovenska Bistrica so že pošteno
jezni; predsednik skupščine je
dejal, da je že skrajni čas, da pri
urejanju Dravinje preidemo od
besed k dejanjem, da zahtevajo
nazaj sredstva vodnega dinarja,
ki so vsa leta odhajala z njihove-
ga območja za urejanje razmer
drugje v Sloveniji.
Predstavnik Vodnogospodar-
skega podjetja je zanikal, da bi
bili vzroki pogostih poplav v
krajših regulacijah v gornjem to-
ku in ureditvi pritokov Dravinje,
da je vzrok v pomanjkanju de-
narja za vzdrževanje vodotoka v
neurejenem delu in v drugačni
razporeditvi padavin. Predstavil
je tudi načrt za melioracijo preo-
stalega dela. Učinkovito pet- ali
desetletno varnost bi dosegli z
najmanj šestimi zadrževalniki na
območju občine Slovenska Bi-
strica, s tem bi potopili precejš-
nje površine in ljudje temu seve-
da nasprotujejo.
Da je nujno vzpostaviti ugod-
nejše razmere v dolini Dravinje,
je menil tudi predsednik SO Ptuj
Vojteh Rajher. Menil je, da lju-
dem vzbujamo lažno upanje z
mikroprojekti, sofinanciranimi s
sredstvi za demografsko ogrože-
na območja, pri tem pa ne poskr-
bimo za osnovne pogoje varnega
življenja v nerazvitih Halozah,
kamor sodi tudi dolina f)ravinje.
Kakorkoli že, pogovor v Slo-
venski Bistrici ne vzbuja upanja,
da bo Dravinja kmalu nehala po-
plavljati. Predstavnik ministrstva
za urejanje prostora in varstvo
okolja je obljubil le to, da bodo
po vsem, kar je slišal, temeljito
preučili dosedanje posege v po-
rečju Dravinje. Menil je, da je
zmotno mišljenje, da Dravinja
ogroža življenje v svoji dolini.
Prav nasprotno je: človek na-
mreč ogroža reko z nenačrtnimi
posegi v njen tok, reka pa to vra-
ča na drugih območjih.
Pri nadaljnjem urejanju vodo-
tokov bomo morali spremeniti
dosedanji način gradnje ravnih
korit. Posegi v prostor morajo bi-
ti bolj prijazni in manj rušilni za
ravnovesje v naravi. S tem se se-
veda strinja vsakdo, ki čuti z na-
ravo. Ljudje pa, ki živijo v ne-
nehnem strahu pred visoko vo-
do, ki se bojijo za svoje imetje in
celo življenje, ki ob vsaki poplavi
utrpijo veliko škodo, pa želijo
čimprej videti stroje, ki bodo
zaorali v korito Dravinje. Naj bo
ta poseg okolju prijazen ali ne-
prijazen. Življenje ob prevečkrat
podivjani reki je sedaj vse prej
kot prijazno.	j. Bračič
^ UVODNIK---------- -------------—---
Na morje? — Ne, hvala!
Konec šolskega leia je pred vrati. V leni času smo prejšnja letu
ponavadi mrzlično iskali količek oh morju, kjer bomo lahko nama-
kali svoje utrujeno telo in f;a nastavljali sončnim žarkom, pa čeprav
strokovnjaki pravijo, da to ni zdravo.
Letos pa nič.
Denarja ni. Samo današnji Tednik prelistajte in ugotovili ho-
ste, kako malo jih je, ki lahko hrez skrbi pomislijo na izdatek deset
in več tisoč dinarjev za teden dni slanih užitkov. listi, ki »čakajo na
delo«, ali oni, ki jim f^rozi stečaj, ali sept nekateri, ki čakajo na de-
nar za dokapitalizacijo, pa listi, ki so presežek . . .? Toliko najrazli-
čnejših načinov je, da je človek čez noč oh vse, kar mu je desetletja
zagotavljalo vsaj zanesljivo, če že ne bogato življenje. Vsi našteti to-
rej letos ne bodo šli z doma.
Pravzaprav na naš sinji Jadran ne vleče tudi ne tiste manjšine,
ki hi denar lahko potrošila. Toda prosim vas lepo, koga pa vleče
vožnja po cestah, ki so. kot zagotavlja vsako jutro po radiu Avto-
moto zveza, prevozne hrez ovir, barikad ni. za varnost skrbi voj-
ska . . . Hvala lepa pa še takšen dopust, ko ne veš, kakšne barve te-
rorist te ho pričakal za prvim ovinkom. Turistu je pač vseeno, ali se
ljudje streljajo za pravično ali krivično stvar. Na morje pač nikogar
ne bo.
Pred desetletjem ni bilo težav: Če nisi šel z doma, si se namo-
čil v najbližjem potoku. Poskusite danes. Zanesljivo boste staknili
kakšno kožno nadlogo.
Pa kaj bi tarnali nad dopusti. Že zdavnaj so naši predniki slu-
tili. kako hudo nam bo. in so si — v tolažbo revežem izmislili
pregovor: Ljubo doma. kdor ga ima.
Sicer pa v mojetyt in vašem imenu potuje naša vlada.
Jože ŠmigoCy
DOKAPITALIZiRANJE VZMETARNE
Iščejo soustanovitelja
Delavski svet Tovarne vzmeti iz Formina se je 21. in 22. maja odlo-
čil, da bo ta tovarna ustanovila novo podjetje, ki bo njen pravni nasled-
nik. Vanj bo prenesla vse svoje premoženje in si z njim zagotovila v no-
vem podjetju enotretjinski delež.
Konec minulega tedna je de-
lavski svet v javnih glasilih razpi-
sal javno zbiranje ponudb, na os-
novi katerega bi pridobil sousta-
novitelja. Ta naj bi z gotovin-
skim vplačilom pridobil dvotret-
jinski delež. Kot je zapisano v
razpisu, morajo ponudniki na
zahtevo Tovarne vzmeti predlo-
žiti dokazila o realni možnosti
vplačila soustanoviteljske vloge.
Novo mešano podjetje bo tako
prevzelo vse pravice in obvezno-
sti sedanje Tovarne vzmeti.
Prednost bodo pri izbiri imeli
tisti, ki lahko ponudijo najvišji
dvotretjinski delež in ga bodo
lahko plačali v najkrajšem roku.
Ce bodo v Tovarni vzmeti meni-
li, da so ponudbe nerealno nizke,
se bodo lahko odločili tudi, da
ne sprejmejo nobene ponudbe.
Delavski svet je ob odločitvi
za ta korak sklepal na osnovi re-
alnega stanja Vzmetarne in na
osnovi ocenitve vrednosti svoje-
ga podjetja.
Ponudbe bodo zbirali do 23.
junija. Nato bodo odločili, kate-
ra ponudba je za njih najzanimi-
vejša.
Postopek, ki so ga ubrali v To-
varni vzmeti, je zanimiv. Očitno _
delavski svet razmišlja, kako bi
preživeli, in za zdaj se jim rešitev
7. ustanovitvijo mešanega podje-
tja kaže kot najugodnejša.
Najbrž bo njihov razpis pritegnil
pozornost marsikaterega zaseb-
nega podjetja, a je napoved o
tem, kdo bi lahko soustanovil
Tovarno vzmeti na Forminu,
kljub obilici govoric preuranje-
na.
d. 1.
Potopljena dolina Dravinje — zadrževalnik visokih voda.
Dela 38 delavcev
Franc Kolenc, stečajni upravitelj ptujskega
podjetja Flektrokovinar, ocenjuje, da je bil
stečaj posledica neurejenega poslovanja in
predvsem pomanjkanja tehničnega in finan-
čnega kadra. Iz sestavljanja zaključnega ra-
čuna od I. 1. do pričetka stečaja 25. marca le-
tos so ugotovili kup nepravilnosti. Stečajnega
upravitelja je presenetilo povsem neurejeno
knjigovodstvo in računovodstvo. Nekateri
podatki o poslovnih dogodkih manjkajo, ve-
liko pogodb pa je prejšnje vodstvo sklenilo v
škodo podjetja.
18. junija bo prvi narok, na katerem priča-
kujejo, da bodo morali precej terjatvam opo-
rekati in da bo v dveh primerih najbrž potre-
ben spor. Stečajni upravitelj napoveduje, da
bi s prodajo poslovnih prostorov na Lju-
bljanski cesti v Mariboru, skladišča na Ro-
gozniški cesti v Ptuju in s prodajo repromate-
riala lahko poplačali upnike, saj dolg ni tako
strašansko velik.
Trenutno dela v podjetju 38 delavcev, ki
imajo dovolj dela in dobivajo v povprečju či-
sti osebni dohodek 7 244 dinarjev. Večina jih
dela izdelke, ki se dajo še prodati, nekaj de-
lavcev dokončuje dela na ptujski porodnišni-
ci, nekaj jih dela v administraciji. Stečajni
upravitelj napoveduje, da bi lahko Flektro-
kovinar brez novih razvojnih potez živel s šti-
ridesetimi delavci, medtem ko bi za resen
razvoj firme potrebovali predvsem tehnični
kader in dobre finančnike.
Dva meseca po prvem naroku bo najbrž
tudi drugi, do novembra pa naj bi bilo stečaj-
ni postopek končan. Takrat se bodo morali v
podjetju odločiti, ali bodo delali s štirideseti-
mi delavci ali bodo spremenili njegovo sesta-
vo, morda ločili njegove dele ali poskušali s
privatnim kapitalom obuditi del programov
ter vpeljati tudi kakšnega novega.
d.l.
2 — DOMA IN PO SVETU
13. junij 1991 - tednik
Kako postati lastnik
stanovanja
Po burnih razpravah in številnih pripombah je repubhški odbor
za urejanje prostora ter stanovanjska in komunalna vprašanje prišel
do osnutka stanovanjskega zakona. Novo besedilo omogoča seda-
njim najemnikom dokaj ugodne pogoje za nakup. Tisti, ki bi zbrali
celotno vsoto za odkup, naj bi imeli 60-odstotni popust. Najemniki v
družbenih stanovanjih, ki bi odkupin stanovanje v desetih letih, takoj
pa plačali trideset odstotkov njegove vrednosti, bi imeli vso leto do
šestdesetodstotni popust. Za dvajsetletno odplačilo pa je ob nakupu
obvezno plačilo tridesetodstotne kupnine.
Tudi solidarnostna stanovanja naj bi bila namenjena odkupu, saj bi
na tak način povečali stanovanjski sklad za nakup novih solidarnost-
nih stanovanj, tam seveda, kjer se je materialni položaj najemnikov
solidarnostnih stanovanj dvignil in niso več socialno ogroženi. Odpr-
to ostaja vprašanje denacionalizacije stanovanjskih stavb. Vprašanje
je tudi, kako gledajo na ugoden odkup stanovanj podjetja, saj bi rada
čimprej prodala stanovanja in si na ta način pomagala iz likvidnost-
nih težav. Sicer pa je treba počakati na razpravo v republiški skupšči-
ni, saj naj bi zakon veljal za vso Slovenijo.	NaV
Plin tudi za
potrebe mesta
Ko je bil pred pričetkom lanske predelave sladkorne pese zgrajen
plinovod za potrebe tovarne sladkorja in Mercatorja-Ograda, je bila
predvidena uporaba plina tudi za mesto oziroma za druge manjše porab-
nike. S podjetjem Petrol — Zemeljski plin je bila podpisana pogodba o
odvzemu; mesto bi moralo pričeti uporabljati plin že avgusta lani, poja-
vile pa so se denarne težave. Kljub vsemu so bili izdelani projekti za na-
peljavo plinovoda v mestu, in sicer za nizkotlačni sistem.
V letošnjem letu je ormoški iz-
vršni svet nadaljeval aktivnosti,
zlasti napore, kako zaokrožiti fi-
nančno konstrukcijo. Dokler s
strani republiškega sekretariata
za energetiko ni bilo obljubljenih
25 odstotkov nepovratnih sred-
stev, skoraj ni bilo mogoče govo-
riti o nadaljevanju dela. Po po-
govoru na republiškem sekreta-
riatu, da bodo obljubljena sred-
stva v najkrajšem možnem roku
dobili na občino, so lahko pričeli
izdelavo finančnega načrta. Ob
že omenjenih 25 odstotkih nepo-
vratnih sredstev iz republike je
približno 25 odstotkov pripra-
vljena kreditirati Stanovanjska
komunalna banka iz Ljubljane,
računajo, da bodo dobili 20 do
25 odstotkov blagovnega kratko-
ročnega kredita, ki ga bodo mo-
rali vrniti v letu dni, od bodoče-
ga izvajalca del, 15 odstotkov
sredstev pa prispevajo vsi upo-
rabniki, ki so predvideni in ki so
že sodelovali pri finansiranju ob-
veznosti cevovoda oziroma pli-
novoda do Ormoža.
Predvideno je, da bi delo pri-
čeli konec junija, sklenili pa v
oktobru pred pričetkom nove ku-
rilne sezone.
V Ormožu trenutno ni delovne
organizacije ali podjetja, ki bi bi-
lo usposobljeno za distribucijo
plina, podobno je tudi v nekate-
rih drugih občinah Podravja. Z
občinami Maribor, Slovenska Bi-
strica in Ptuj je bilo dogovorje-
no, da bi skupaj z občino Ormož
konkurirale na natečaju za med-
narodni kredit, ki je bil še pred
nekaj meseci videti kot edini re-
alni vir finansiranja. Dogovorje-
no je bilo, da bi v tem primeru
kot investitor za vse navedene
občine, pa tudi za Ormož, nasto-
pila mariborska plinarna, ki naj
bi prevzela tudi distribucijo pli-
na. Verjetno zato, ker imajo v
Mariboru svojih problemov za-
dosti, pa tudi mednarodni kredit
zaradi trenutnega političnega po-
ložaja ni aktualen, so bili v obči-
ni Ormož prisiljeni poiskati novo
rešitev oziroma se izključno
opreti na svoje sile. Investitor bo
sedaj izvršni svet Skupščine obči-
ne Ormož oziroma Sekretariat za
urejanje prostora in varstvo oko-
Ija.
O sami distribuciji po koncu
gradnje obstajata dve možnosti.
Lahko bi to opravljalo podjetje
zunaj Ormoža, druga rešitev pa
bi bila, da se kadrovsko usposo-
bi ormoško komunalno podjetje
kot javno podjetje, ki naj bi skr-
belo tudi za distribucijo plina in
oskrbo s toplotno energijo.
Oskrba Ormoža s plinom je
potrebna tudi zaradi slabega sta-
nja kotlovnic, iz katerih ogrevajo
stanovanja in lokale. Pri vseh bi
bila potrebna temeljita obnova, a
bi bilo nesmotrno oziroma nego-
spodarno obnoviti kotlovnice za
stare sistema ogrevanja. Najeko-
nomičnejše je, da vzporedno z
napeljavo plina poteka tudi ob-
nova dotrajanih kotlovnic, je po-
vedal predsednik ormoškega iz-
vršnega sveta Vili Trofenik.
^ida Topolovec
Ena izmed plinskih postaj med Tomažem in Ormožem.
Priprave na skupščino, težave zdravstva...
Ptujski iz\ršni s\et je 5. junija razpravljal o neka-
terih točkah dnevnega rada za junijsko zasedanje
skupščinskih zborov in o zadevah iz svoje pristojno-
sti. O osrednjih točkah dnevnega reda tega zaseda-
nja — razvoju šolstva in telefonskega omrežja v
ptujski občini — je organiziral posebni razpravi v
torek, 11. junija.
Seznanil se je s težkim finančnim stanjem v
ptujskem zdravstvu, ki ima v tem trenutku 18 mili-
jonov dinarjev izgub, ter za razrešitev predlagal
nekatere nujne ukrepe, ki jih bodo morali zdrav-
stveni delavci pričeti nemudoma uresničevati.
Kljub vsemu pa ni pričakovati, da bi se do konca
leta prihodki uskladili z odhodki. V ptujskem iz-
vršnem svetu so prepričani, da primanjkljaja v
zdravstvu občina ni zmožna rešiti. Izdajo soglasja
k statutarnemu sklepu o ustanovitvi javnega zavo-
da Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča so vezali
na pridobitev nekaterih originalnih dokumentov,
kot so podpisan statutarni sklep, zapisnik delav-
skega sveta ... Te so predstavniki zdravstvenega
centra predložili naslednji dan, tako da jim bodo
soglasje lahko izdali. Sicer pa na besedilo statutar-
nega sklepa niso imeli pripomb. Delavski svet
zdravstvenega centra ga je sprejel 23. maja. Pred-
sednika izvršnega sveta pa je kljub vsemu zanima-
lo, koliko se skozi besedilo statutarnega sklepa
prepoznava občinska zdravstvena politika. Zado-
voljivega odgovora ni dobil.
Izvršni svet je soglašal, da se spremeni namemb-
nost postavke v finančnem načrtu raziskovalne
skupnosti in se del neporabljenih sredstev za razi-
skovalne tabore (letos bomo organizirali le enega
— Drava 91) nameni za izobraževanje štirih stro-
PTUJSKI IZVRŠNI SVET
kovnjakov iz družbenih dejavnosti (Aleša Gačni-
ka, Darje Koter, Eve Lešnik in Lrike Turpin). V
bodoče bo za delitev denarja za takšne in podobne
namene potrebno izdelati kriterije. Pozitivno je
odgovoril na vlogo Tovarne glinice in aluminija
Boris Kidrič Kidričevo, ki ustanavlja invalidsko
podjetje delavnice »Microfilm Copy«, da bi
produktivno zaposlilo in usposobilo delovne inva-
lide. Na ustanovitev invalidskih delavnic se pri-
pravljajo tudi v ptujskem izvršnem svetu; menijo,
da bi morali vse te aktivnosti uskladiti.
Dom upokojencev Ptuj Muretinci je za sejo
5. junija pripravil predlog za nove cene osnovne
oskrbe v dveh variantah. Člani vlade ga niso potr-
dili, saj so cene letos že dvakrat zvišali, in sicer fe-
bruarja in aprila.
Kritično pa je pri realizaciji občinskega prora-
čuna, saj je v prvih petih mesecih letos primanj-
kljaj 18 milijonov dinarjev. Največ ptujskemu ob-
činskemu proračunu dolguje republika. V sredo
sprejeti ukrepi naj bi ublažili stisko v občinski bla-
gajni. Zahtevajo pa tudi skrajno racionalno ravna-
nje vseh upravnih organov.
Izvršni svet je v sredo imenoval komisijo za raz-
pis in opredelitev kriterijev za izbor izvajalca za
odvoz komunalnih odpdadkov v občini Ptuj. Ime-
noval pa je tudi predstavnika družbene skupnosti
v svetu zavodov Ljudska in študijska knjižnica De-
lavska univerza Ptuj.
MG
ALŽIRIJA: Tam že nekaj časa
živijo v strahu pred novimi nemi-
ri, ki jih povzročajo fundamenta-
listi Abašija Madanija. V glav-
nem mestu muslimanski skrajne-
ži streljajo na pripadnike vojske
sedanjega režima predsednika
Bendžedida. Poznavalci ocenju-
jejo, da je, tako kot v večini arab-
skih dežel, tudi v Alžiriji sedaj
na pohodu bojeviti islam, ki naj
bi se po porazu v zalivski vojni
premaknil na politično in social-
no področje. V zameno neuspeš-
nim razvojnim projektom naj bi
islamski fundamentalizem ponu-
jal vrnitev k muslimanski tradici-
ji-
• • •
PRAGA: Na mednarodni kon-
ferenci Vzhod- Zahod, ki jo je
minuli teden organiziral ameri-
ški inštitut za varnostna vpraša-
nja med Vzhodom in Zahodom,
je ameriški podpredsednik Dan
Quayle Cehe in Slovake opozo
ril, naj prenehajo s spori in osta-
nejo v skupni federaciji. V sre-
dišču tega mednarodnega sreča-
nja so bile predvsem Madžarska,
Poljska ter Češka in Slovaška.
Začrtali so skupno razvojno pot
teh srednjeevropskih držav.
MOLDAVIJA: Zaradi vdora
sovjetskih vojaških sil v sovjet-
sko republiko Moldavijo in ome-
jevanja suverenosti te republike
so v nedeljo zelo glasno protesti-
rali Romuni. Izrazili so ogorče-
nje zaradi omejevanja moldav-
ske suverenosti in pozvali vod-
stvo SZ, naj umakne svoje voja-
ške sile. Znano je namreč, da je v
Romuniji precej živa ideja o Ve-
liki Romuniji oziroma Moldaviji,
ki bi, kot razmišljajo nekateri
morala ponovno postati romun-
ska.
• • •
POLJSKA: Papež Vojtila je
minule dni obiskal vse večje kra-
je v Poljski in hkrati opozoril tu-
di na zgodovinsko krivico, ki jo
je sporazum med Hitlerjem in
Stalinom povzročil pribaltskim
območjem, predvsem Litvi.
Hkrati je Poljake nagovoril, naj
obnovijo svoje moralne dolžno-
sti, veliko pa je govoril tudi o po-
menu dobrih odnosov kristjanov
s protestantskimi in pravoslavni-
mi verniki.
• • •
BLIŽNJI VZHOD: Čeprav so
obeti za mednarodno konferenco
o Bližnjem vzhodu kar se da do-
bri, vendarle nanje mečejo senco
dvoma predvsem izraelska opo-
zorila. Premier Šamir je konec
tedna izjavil, da proti konferenci
nima nič, da pa ne bo pristal na
pogovore s katerokoli palestin-
sko organizacijo. Jasno je pou-
daril, da sogovornik nikakor ne
sme biti Palestinska osvobodilna
organizacija (PLO).
• • •
NIGERIJA: V nigerijski pre-
stolnici Abuji so se minuli teden
srečali afriški voditelji. Udeležba
je bila rekordna, saj je prišlo 35
od skupno 51 voditeljev. Podpi-
sali so pogodbo o gospodarskem
sodelovanju in gospodarski
skupnosti, nekaj manj časa kot
običajno pa so namenili vpraša-
njem Južnoafriške republike.
Dogovorili so se za postopno od-
pravo sankcij proti njenemu go-
spodarstvu.
• • •
KOBENHAVN: Zunanji mini-
stri 16 članic Nata so minuli te-
den na dvodnevnem spomladan-
skem sestanku sklenili, da bodo
o novi politiki te zveze odločali
7. in 8. novembra v Rimu. Tudi
na tem sestanku so postala očit-
na razhajanja med francoskimi
prizadevanji za samostojnejšo
evropsko obrambo in ameriškimi
pritiski.
• • •
KITAJSKA: Poznavalci tam-
kajšnjih razmer napovedujejo,
da vrnitev treh tesnih sodelavcev
nekoliko liberalnejšega partijske-
ga voditelja Zhao Ziayanga na
mesto ministrskih namestnikov
pomeni zmago liberalnejše nad
konservativnejšo strujo v kitaj-
skem državnem vodstvu. Pozna-
valci tudi ocenjujejo, da skuša
stari patriarh Deng Xiaoping s
takimi potezami vsaj delno po-
praviti politično napako, ki jo je
zagrešil, ko se je pred dvema le-
toma zavzel za vojaško posredo-
vanje proti demokratičnim zahte-
vam pekinških študentov.
Pripravila; d. 1-
TEŽAVE PRI MERCATORJU-OGRADU V ORMOŽU
Pri reševanju težav pomembni
medčloveški odnosi
Kako rešiti čedalje več problemov v Mercatorju-Ogradu iz Ormoža, od presežkov delovne sile do slabih
medčloveških odnosov, so se spraševali člani ormoškega izvršnega sveta, ko so na seji govorili o stanju v tem
podjetju. Spraševali so se tudi, kaj pravzaprav prinaša predvideno računalniško vodenje delovnega procesa v
ormoški opekarni, kar naj bi uresničevali v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Ziegelindustrie Wienerberger
z Dunaja. Bo 10 milijonov avstrijskih šilingov, kolikor jih firma Wienerberger namenja za odpravnino 120
presežnim delavcem, dovolj? Bi bilo pametneje ta sredstva vložiti v nova delovna mesta? Kaže, da je trenutno
na mnoga vprašanja težko odgovoriti, zato se je ormoški izvršni svet zavzel za pogovor (ta naj bi bil proti kon-
cu junija) med Mercatorjem-Ogradom, Poslovno skupnostjo Mercator iz Ljubljane, ki ima v ormoškem podje-
tju večinski delež. Medobčinsko gospodarsko zbornico, banko. Zavodom za zaposlovanje Maribor, občino Or-
mož in po možnosti tudi tujim sovlagateljem. Pred tem pogovorom je potrebno govoriti še s sindikatom kot za-
stopnikom delavcev, ker so pri reševanju nastalih težav eden od pomembnih elementov tudi medobčinski odno-
si, takšni ali drugačni.
Direktor Milan Lukaček, ki se
je skupaj z Marijo Glavinič, vod-
jo splošnega sektorja, udeležil
seje izvršnega sveta, je povedal,
da so na zavodu za zaposlovanje
prijavili 49 presežnih delavcev.
Ti izhajajo v glavnem iz Ogrado-
vih spremljajočih dejavnosti; ko-
vinske predelave, elektrodelavni-
ce, gradbene operative. Nekaj
presežnih delavcev je tudi iz ope-
karniške proizvodnje.
Med 49 delavci, ki so jih ozna-
čili kot presežne in ki bodo dobi-
li s 1. julijem ustrezne sklepe, je
12 invalidov, ki jim delovno raz-
merje ne more prenehati, 15 de-
lavcev pa noče sprejeti del in na-
log, kjer je zahtevana nižja izo-
brazba, kot jo imajo sami. Pred-
videno sodelovanje z dunajsko
firmo Ziegelfabrik Wienerberger
predvideva še dodatno krčenje
delovne sile.
Najava presežnih delavcev je v
Mercatorju-Ogradu povzročila
veliko negodovanje med zaposle-
nimi. Delavci so s sindikatom
ustanovili stavkovni odbor. Vod-
stvo firme razume delavce, ki iz-
gubljajo delovna mesta in s tem
eksistenco, je povedal direktor
Milan Lukaček. Nekako jih bo-
do poskušali spraviti »pod stre-
ho«, zato se dogovarjajo s pod-
jetjem Optyl, kjer bi jih zaposlili.
Problemi niso nerešljivi, če bi go-
spodarstvo v občini bolje sodelo-
valo. Tako se v enem od ormo-
ških podjetij obeta 100 novih za-
poslitev, dolgoročno pa menda
600, vendar to delovno okolje ni-
ma dovolj prostora za širitev,
drugo, ki prostor ima, pa ji ga ne
more odstopiti zaradi lastne širi-
tve, je bilo slišati na seji ormo-
škega izvršnega sveta.
Težave pri Mercatorju-Ogradu
nastajajo tudi pri zagotavljanju
surovine za opekarsko proizvod-
njo. Za nadaljevanje glinokopa
je predvidenih 16 ha hardeškega
gozda in po zagotovilih republi-
škega komiteja za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano naj ne bi
bilo zadržka zaradi moratorija
sečnje v družbenih gozdovih ali
njihovega lastništva. V obravna-
vo te problematike se bo moral
vključiti tudi občinski sekretariat
za varstvo okolja in urejanje pro-
stora.
Vzporedno z vsemi težavami,
ki pestijo Mercator-Ograd, je tu-
di težava z izplačevanjem oseb-
nih dohodkov. Prve tri mesece
letos so prejemali po 3000 dinar-
jev mesečnih prejemkov. Stanje
se sedaj sicer izboljšuje in delav-
ci dobivajo ob izplačilih osebnih
dohodkov poračunane tudi razli-
ke za prve tri mesece. Izdelana je
tudi dinamika izplačila osebnih
dohodkov, zaposleni pa jih bodo
dobili, če bo podjetje uspelo pro-
dati vso proizvodnjo.
Vida Topolovec
Foto; Š. Hozjan
Računalniško vodenje procesa proizvodnje opeke. Bi bili delavci v »sa-
moupravnih časih« potrdili naložbo, če bi bili vedeli, da prinaša tudi
manjše število delovnih mest?
Kdaj v Ormožu
bencinski servis
v Ormožu imajo zadnje čase eno večjih gradbišč: obnavljajo dotrajen ben-
cinski servis, kar je ob začetku del povzročilo veliko razburjenje. Dela bi morali
skleniti v polovici junija. Ormožani se \ tem času oskrbujejo z gorivom, kot ve-
do in znajo: nekateri v Ptuju, drugi v Ljutomeru ali pa prek Drave na Hrva-
škem, lastniki kmetijske mehanizacije in avtomobilov na dieselsko gorivo pa v
tovarni sladkorja.
Ker mnogi že nestrpno pričakujejo ureditev problema z gorivom, smo
vprašali predsednika ormoškega izvršnega sveta Vilija Trofenika. kdaj bo inve-
stitor. to je Petrol, končal delo. Po zagotovilu predstavnika investitorja 20. juni-
ja, stanje na gradbišču pa očitno kaže. da rok ne bo spoštovan. »Neuradno sem
obveščen, da naj bi prišlo do dvotedenske zamude. Moram pa povedati, daje to
neuradna informacija, drugih podatkov na občini nimamo.« je povedal Vili
Trofenik.	Vida Topolovec
TEDNIK -
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Skupščinska
seja
v znamenju
imenovanj
Seja občinske skupščine, ki je
bila minulo sredo, je bila k zna-
menju raznih imenovanj. Obrav-
navali so tudi investicijski projekt
ustanovitve turističo-izobraževal-
nega centra Svetinje ter poročilo
centra za socialno delo.
Občinski poslanci so ob obrav-
navi projekta centra Svetinje me-
nili, da ga je zaradi mikavnosti
ponudbe potrebno podpreti, saj
se bo na ta način med drugim iz-
boljšala ponudba vinske ceste, ki
vodi v osrčje ormoško-ljutomer-
skih goric.
Direktorica Centra za socialno
delo Marjeta Štampar je v poro-
čilu omenila, da so z junijem
uvedli telefon v stiski. Na vpra-
šanja bo vsak torek med 17. in 20.
uro odgovarjala socialna delavka
Milena Luskovič. Dr. Vesna Me-
le pa je ob obravnavi poročila
opozorila na vedno večje število
starejših občanov, ki potrebujejo
zdravniško in socialno pomoč.
V nadaljevanju skupščinske
seje so opravili več imenovanj.
Za sekretarja Sekretariata za
ljudsko obrambo je bil predla-
gan Bojan Rajh, diplomirani
obramboslovec iz Lahoncev, za se-
kretarko Sekretariata notranjih
zadev pa višja upravna delavka
Vera Hlebes s Koga. Od 34 priso-
tnih občinskih poslancev jih je
za Bojana Rajha glasovalo 30,
kar je bilo zadostno število gla-
sov.
Do naslednje skupščine so po-
daljšali mandat prejšnjemu se-
kretarju Antonu Praprotniku.
Za naslednjih osem let so po-
daljšali mandat dosedanjemu
občinskemu sodniku za prekrške
Borisu Miličkoviču.
Za direktorja Zdravstvenega
doma Ormož sta se prijavila dr.
Peter Gašparič in dr. Mladen Ši-
munič. Občinski poslanci so za
novega direktorja potrdili dr. Pe-
tra Gašpariča.
Poslanska vprašanja so se v
glavnem vrtela okoli zlatovran-
ke: o tem bomo pisali v prihod-
nji številki Tednika.
Vida Topolovec
Odstranjeni direktor se je
vrnil »s spremstvom«
\o\a podjetja tudi ► piujski občini nastajajo zato, da bi se rešila presežnih delavcev. Podjetje za nizke
gradnje in hidrogradnje je aprila letos ustanovilo podjetje — Gradbeno, storitveno in trgovsko podjetje .\izke
gradnje. I o sicer še nima uradno zaposlenih, zanj delajo delavci »starega« podjetja. Doslej tudi še niso spreje-
li svojih aktov razen o ustanovitvi podjetja v družbeni lastnini, ki > 2/. členu določa, da se pravice in obveznosti
delavcev uresničujejo do sprejema lastnih aktov po splošni kolektivni pogodbi in aktih ustanovitelja.
Delavski svet podjetja za nizke gradnje in hidro-
gradnje je na seji 21. maja sklenil, da se zoper di-
rektorja Draga Strafela, ki je bil tudi vršilec dolž-
nosti direktorja novoustanovljenega podjetja, uve-
de disciplinski postopek zaradi malomarnega vo-
denja in nevestnega opravljanja dela. Sklenili so
tudi, da se ga začasno odstrani iz podjetja, dokler
se ne konča disciplinski postopek. Prav tako so
predlagali njegovo razrešitev. Na mesto vršilca
dolžnosti direktorja so začasno imenovali Mitjo
Omulca.
Podjetje je v zadnjem mesecu ponovno zaživelo
in pridobilo delo. Maja je delalo 82 delavcev, se-
daj jih je 105. V novo podjetje je prenešeno že 98
odstotkov nepremičnin starega. Okrog 20 delavcev
pa še čaka na delo doma oziroma so v bolniškem
staležu. Sicer pa pogodbene obveznosti podjetja v
tem obdobju kljub številnim »napetostim« v celoti
izpolnjujejo.
11. junija zjutraj se je Drago Strafela znova po-
javil v upravnih prostorih v Osojnikovi ulici I v
Ptuju. Prišel je v spremstvu dveh uniformiranih
varnostnikov podjetja Protect in odvetnika.
»Spremstvo« je imelo v rokah seznam z 28 imeni,
in kdor je bil na seznamu, je lahko vstopil, drugi
ne. Tako v upravne prostore niso mogli vstopiti:
vodstvo podjetja, vodje gradbišč in nekateri drugi.
Zanimivo je-to, da nihče od tistih z liste ni vedel,
zakaj je na njej. Varnostnika iz Protecta sta imela
v rokah tudi navodila (žigosana) o zavarovanju
premoženja podjetja nizke gradnje, ki jih je podpi-
sal Drago Strafela. V tretji točki navodil je zapisa-
no: »Službo varovanja premoženja od 11.6. letos
opravlja podjetje Protect, p.o., ki je pooblaščeno
opravljati vsa dejanja za podjetje izključno po na-
vodilih v. d. direktorja Draga Strafele.«
Takšno stanje je delavce prisililo, da so poklica-
li na postajo milice v l^tuju, nakar so varnostniki,
advokat in Drago Strafela zapustili upravne pro-
store.
Sicer pa primer tega ptujskega podjetja poznajo
tudi v upravi za inšpekcije občin Ormož in IHuj.
Drago Strafela je, kot je zapisano v zapisniku,
». . . 27. maja v popoldanskem času izdal približno
26 delavcem odpoved delovnega razmerja v podje-
tju Nizke gradnje in hidrogradnje ter sočasno z
njimi sklenil delovno razmerje za novo podje-
tje . . .« Inšpektor je po tehtanju dejstev zapisal:
»Izdane odpovedi delovnega razmerja, v kolikor
niso izdane v postopku, določene s splošnim ak-
tom, so pravno neveljavne, prav tako so pravno
neveljavne sklenitve delovnega razmerja.«
Sedaj imajo besedo pristojni organi.
— nik
OBČNI ZBOR SKD V ORMOŽU
Želimo biti stranka
dobrih ljudi . . .
s kulturnim programom v izvedbi moškega pevskega zbora od To-
maža se je minulo nedeljo pričel prvi občni zbor občinskega odbora Slo-
venskih krščanskih demokratov Ormož. Ob delegatih iz posameznih
krajevnih skupnosti so se občnega zbora udeležili tudi številni gostje,
predsedniki občinskih odborov SKD iz Varaždina, Ptuja, Č^akovca, Lju-
tomera, Maribora, Ruš in Ptuja. V Ormož je prišel tudi Janez Gajšek,
predsednik regijskega odbora SKD in republiški poslanec. Po obravnavi
poročil, sprejetju programa dela in statuta stranke ter opravljenih volit-
vah so govorili o krščanski demokraciji danes » ormoški in sosednjih ob-
činah.
Stranka SKD, ki je bila v Or-
možu ustanovljena konec febru-
arja 1990. leta, seje takoj vključi-
la v volilne priprave. Pri tem so
imeli nekatere težave, ker so pre-
slabo poznali volilni zakon, pa
tudi med sabo se niso kaj prida
poznali, kar je vplivalo na volilni
rezultat. Kljub vsemu imajo v
družbenopolitičnem zboru ob-
činske skupščine štiri od ^šestnaj-
stih poslancev, v zboru krajevnih
skupnosti enega, pri zboru zdru-
ženega dela pa niso sodelovali.
Dva člana imajo v izvršnem sve-
tu, člani njihove stranke pa so tu-
di v številnih občinskih komisi-
jah.
V minulem letu so skupaj z
drugimi strankami v Demosu or-
ganizirali več javnih tribun in
kar dvakrat proslavo \ počastitev
materinskega dneva. Kot stranka
so se vključili v pobiranje pomo-
či za poplavljence v Gornji Sa-
vinjski dolini. V občini je bil
ustanovljen tudi odbor Mladih
krščanskih demokratov.
Lojze Sok, predsednik občin-
skega odbora stranke, je podal
programsko zasnovo stranke
SKD za občino Ormož. Uvodo-
ma je povedal, da so skušali v
minulem letu pridobiti čimveč
članstva, ker so pač menili, da
bodo s tem bolj učinkoviti. Ugo-
tavljajo pa, da ni tako, saj mora
stranka, če hoče postati močna,
imeti tudi sposoben kader, ki bo
suvereno obvladal razna področ-
ja, od kulture, šolstva, socialnega
varstva do gospodarstva. Večjo
odgovornost morajo posvetiti de-
lu z mladimi. Odbor Mladih krš-
čanskih demokratov je bil sicer
ustanovljen, vendar delo z mla-
dimi, ki morajo postati pravi
strankarski podmladek, ni prav
zaživelo.
Kljub temu da se s pomanjka-
njem primernih kadrov ubadajo
tudi v občinah, kot sta Maribor
ali F^tuj, pa je prav, če temu pro-
blemu v Ormožu posvetijo večjo
pozornost, je menil Lojze Sok.
Se naprej bodo ostali v Demoso-
vi koaliciji, ker se zavedajo, da
lahko uspe le Demos kot celota.
Želijo imeti strankarski regij-
ski časopis, njegove zasnove so
že narejene. K njegovi razširitvi
bodo pripomogli tudi sami, ker
želijo, da bi prišel do vseh članov
stranke. Podpirajo pa tudi nov
dnevnik Slovencev, ki pa ni časo-
pis SKD, temveč vladni.
V skupščini občine bodo pod-
pirali tiste usmeritve, ki vodijo k
zmanjšanju brezposelnosti. Ta je
v tem trenutku tudi v ormoški
občini zelo pereča. Prizadevali si
bodo, da bodo stare krivice po-
pravljene in da do novih ne bo
prihajalo. V gospodarstvo se si-
cer ne bodo vmešavali, vendar
bodo skrbeli, da bodo tudi na
tem področju odgovorni in spo-
sobni ljudje. Na vseh javnih
funkcijah bodo podpirali pošte-
ne in sposobne ljudi.
Ker je bil odbor stranke SKD
v Ormožu ustanovljen samoini-
ciativno, menijo, da je to še ved-
no iniciativni odbor, zato so žele-
li minulo nedeljo to popraviti s
pomočjo volitev. Za predsednika
občinskega odbora so izvolili Loj-
zeta Soka, za podpredsednika pa
Franca Krabonja. Tajnica občin-
skega odbora bo še naprej Anica
Magdič, blagajniške posle pa bo
opravljala Nevenka Rudolf. Izvo-
lili so tudi nadzorni odbor in čla-
ne odbora stranke SKD občine
Ormož.	Vida Topolovec
Danes
o zdravstvu
v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju bo danes
(13. junija) ob 17.30 pogovor za
okroglo mizo na temo Ptujsko
zdravstvo v luči nove zdravstvene
zakonodaje. Organizator Ob-
činski odbor socialdemokratov
Ptuj - je za strokovni del pova-
bil: dr. Toneta Koširja, namest-
nika republiške sekretarke za
zdravstvo, dr. Lojzeta Arka, dr.
Henrika Žlebnika, dr. Jožeta Pe-
troviča, dr. Miroslava Lucija, dr.
Cirila Korparja, Silvo Cerček,
občinsko sekretarko za zdravstvo
in socialno varstvo, in Branka
Brumna, predsednika IS SO
Ptuj.
Na orkoglo mizo so vabljeni
tudi drugi, ki jih zanimajo nova
zdravstvena zakonodaja, organi-
ziranost in razvoj ptujskega
zdravstva.	MG
Sodelovanje prenoviteljev
Ptuja in Ljubljane
v ponedeljek, 10. junija, je bilo v Ptuju delovno srečanje pred-
sedstev SDP Ljubljana Center in Ptuj. Sodelovanje med predsedstvi
iz obeh občinskih organizacij se je začelo že lansko jesen in dobiva
vse konkretnejše oblike, zlasti pri izmenjavi izkušenj, informacij in
podobno. To je še zlasti pomembno, saj obe občinski organizaciji de-
lujeta v različnih okoljih in razmerah. Ponedeljkovo srečanje je v de-
lovnem in prijateljskem vzdušju trajalo polnih pet ur. O vsebini tega
razgovora bomo več zapisali v prihodnji številki.	pp
Bistriški poslanci želijo več vsebine
Udeležba na zadnji seji slove-
njebistriške skupščine je bila do-
kaj skromna, po mnenju nekaterih
zato, ker v predloženih dnevnih
redih skupščinskih sej primanjku-
je vsebine. Zadnje čase se poslanci
na sejah vse preveč ukvarjajo z
aferami, pri tem pa trpi program
dela skupščine. Ob strani puščajo
problematiko šolstva, sociale, ko-
munale ...
Preden so poslanci končno le
sprejeli odlok o zaključnem ra-
čunu proračuna občine za leto
1990, je predsednik izvršnega
sveta .Maks Hohler poročal o
kontroli Službe družbenega knji-
govodstva, ki je na pobudo izvrš-
nega sveta opravila pregled ma-
terialnega poslovanja proračuna.
Pri kontroli odhodkov prora-
čuna občine so ugotovili nepra-
vilnosti pri porabi sredstev za in-
tervencije v gospodarstvu in dru-
ge potrebe. Kontrola je ugotovila
neurejenost na nekaterih področ-
jih, ki sodijo v okvir delovanja
sekretariata za gospodarski raz-
voj in finance. Gre za že znanih
13 in pol milijonov dinarjev. Od
tega je bilo Obrtni zadrugi Slo-
venska Bistrica dodeljenih tri in
pol milijone, delovni organizaciji
Impol pa dva krat po pet milijo-
nov dinarjev. V obeh primerih je
dodelitev sredstev sporna in z ra-
zličnimi finančnimi posledicami
za proračun občine, saj je deni-
mo sekretar sekretariata za go-
spodarski razvoj in Tinance pre-
mostitveni kratkoročni kredit
Obrtni zadrugi spremenil v nepo-
vratna sredstva. Pri dodelitvah
denarja ni odločal takratni izvr-
šni svet, kot določa 30. člen sta-
tuta. Takratni sekretar je sporne
pogodbe sklepal kot nepooblaš-
čena oseba in je s tem prekoračil
svoja pooblastila. Inšpekcija
službe družbenega knjigovodstva
je med drugim še ugotovila, da v
sekretariatu za Tmance nimajo
akta o sistemizaciji delovnih
mest, v katerem bi bili natanko
opredeljeni opravila in odgovor-
nost delavcev.
Slovenjebistriški poslanci vse
te zaplete dokaj dobro poznajo
in so od vseh packarij že pošteno
utrujeni. V razpravi so zahtevali
spisek delovnih organizacij, ki so
prejele 17 milijonov dinarjev za
intervencije v gospodarstvu. Po
prebranem spisku so se mnogi
čudili, kako sp lahko obrestne
mere spreminjali od podjetja do
podjetja, še bolj pa, ko je pred-
sednik izvršnega sveta povedal,
da je prejšnji sekretar za finance
s posebnim aneksom preklical
pri posojilih devizne klavzule.
Različna je tudi dinamika vrači-
la. Med poslanci je bilo slišati,
da naj izvršni svet preostalih 6
milijonov dinarjev od prejemni-
kov posojil po najkrajšem po-
stopku izterja.
Vida Topolovec
Iz kapitulacije
v upor
Zvonko Sagadin se je vrnil v
Ptuj, druge pa je Zorko odpeljal
proti lločam, kjer naj bi jih čakal
kurir in skupino odpeljal naprej
na l\ihorje. Toda imeli so večur-
no zamudo in kurirjih ni več ča-
kal. Skupina se je razdelila. Ne-
kateri so se vrnili nazaj proti Ptu-
ju, Žnidarič in Peršon sta odšla v
Maribor in tam dobila zvezo za
odhod na Pohorje. Stari Sagadin
pa se je kar sam napotil na Po-
horje in tam nekaj dni brezuspe-
šno iskal partizane, potem pa se
je razočaran vrnil v Ptuj.
Opisani primer nazorno kaže,
da je bil ta prvi organizirani od-
hod v partizane s ptujskega ob-
močja slabo pripravljen in izpe-
ljan. Potrdil pa je tudi dejstvo,
da za marsikaterega komunista
in navdušenca ni bila lahka
odločitev zapustiti domače oko-
lje in oditi v neznano na Pohorje.
To potrjuje tudi.prejšnji, neorga-
nizirani poskus odhoda, ko je bil
aretiran Aleksander Murn-Edi;
njega so tudi sumili, da je neka-
tere sodelavce izdal.
Med prve borce, ki so odšli k
partizanom na Pohorje s ptujske-
ga območja, uvrščamo tudi Du-
šana Finžgarja-Fidžija, roj. 1920.
leta, doma iz Celja, kjer je bil
pred vojno sekretar Skoja. Maja
1941 je prišel na ptujsko območ-
je kot organizator mladine. Ile-
galno je bival pri Krambergerje-
vih v Novi vasi pri Ptuju, dosti
hodil po terenu in tudi drugi so
prihajali k njemu, saj je bila pri
Krambergerjevih varna postojan-
ka in na svislih ustrezen prostor
za skrivne sestanke. Na Pohorje
je Finžgar odšel okoli 25. julija, v
četi je opravljal predvsem kurir-
ske posle in pogosto odhajal v
dolino. V drugi polovici septem-
bra se je mudil v Mariboru, kjer
je bil 27. septembra napovedan
sestanek večje skupine aktivi-
stov, ki naj bi jih potem odpeljal
na Pohorje. Toda sestanek je bil
izdan, gestapo je ujel večino ude-
ležencev, tudi Dušana Finžgarja
in že 10. oktobra 1941 so ga kot
talca ustrelili v Šoštanju.
USTRELJENI SO BILI PRVI
TALCI
Zadnji dan v juliju 1941 se je
po vsem območju okupirane Šta-
jerske bliskovito razširila vest, da
so pri Brežicah ustrelili deset lju-
di. »Jezus, pa trije kaplani so bili
med njimi, kaj delajo antikri-
sti, . . .« sem slišal vzdihovati sta-
ro pobožno ženico, ki je za dogo-
dek zvedela od nečaka iz Roga-
ške Slatine. Se isti dan je pismo-
noša novico dopolnil, češ da je
že videl plakat z imeni ustrelje-
nih, da so med njimi res trije Ka-
plani, vendar po priimku, sicer
pa so bili frizerski pomočniki in
nevarni komunisti. To je bilo
menda v četrtek ali petek; v ne-
deljo, 3. avgusta, sem se o tem
prepričal na svoje oči, ko sem
prebral rjavordeči dvojezični
plakat Bekanntmachung ~ Raz-
glas.
Prvi plakat te vrste je med
ljudmi deloval izredno zastrašu-
joče. Kmalu so mu sledili drugi,
približno enake barve in z vedno
več imeni ustreljenih. Ljudje so
se jih nekako navadili, le tisti, ki
so imeli kakega sorodnika ali
znanca v zaporu, so vedno s stra-
hom prebirali imena ustreljenih
in upali, da med njimi ne bo nji-
hovega . . .
Kaj se je dogodilo pri Breži-
cah?"
Enako kot po vseh drugih ob-
močjih okupirane Štajerske so
tudi v Posavju pripravljali parti-
zansko skupino. Partijske organi-
zacije so obstajale v Krškem,
Rajhenburgu (Brestanici) in Se-
novem. Stike z njimi je imel Slav-
ko Slander, član CK KPS. Zbira-
li so orožje, municijo in drugo
vojaško opremo. Konec julija so
že zbrali skupino partizanov, ki
je v šotoru v gozdu Živka nad
mestom čakala nadaljnjih navo-
dil. V Krško je 28. julija prišla
kurirka Ivanka Uranjekova iz
Griž pri Celju. Javka je bila v
brivnici in tam je pozabila torbi-
co s propagandnim materialom.
Brivskemu pomočniku se je vse-
bina torbice zdela sumljiva, zato
jo je izročil policiji v Krškem.
Dvignili so preplah in začeli
mrzlično iskati kurirko, ki je
medtem že bila pri skupini parti-
zanov. Posrečilo se jim je umak-
niti v kraj Rore, kjer pa jih je
opazil in prijavil neki delavec.
Policija jih je obkolila in 29. juli-
ja zvečer ujela. To je za gestapo
bil izreden ulov. Celo noč so jih
intenzivno zasliševali, prihitela
sta še sam gauleiter Uiberrreither
iz Gradca in Lurker, prvi povelj-
nik varnostne policije in varno-
stne službe v Mariboru. Nasled-
nje jutro, 30. julija, so jih odpe-
ljali v gozd Dobravo pri Breži-
cah, in preden so jih ustrelili, so
si morali že sami izkopati skupni
grob.
Se isti dan so bili natisnjeni
plakati, s katerimi so preplavili
vse javne prostore in razglasne
deske. Besedilo plakata seje gla-
silo (imena ustreljenih in kraj bi-
vanja navajam v slovenščini):
»V zvezi s komunističnim ro-
varjenjem so prijeli včeraj na
Spodnjem Štajerskem naslednje
osebe: Jožef Graber, cestni dela-
vec iz Krškega, Peter Jernejec,
gozdarski uradnik iz Krškega,
Feliks Kaplan, občinski nameš-
čenec, Emil Kaplan, brivski po-
močnik, Srečko Kaplan, brivski
pomočnik, Franc Kastelic, cestni
delavec, Rajko Kastelic, cestni
delavec, vsi iz Krškega, Ivanka
Uranjek, učiteljica iz Griž pri
Celju, Anton Preska, urar, in
Franc Preska, brivski pomočnik,
oba iz Krškega. Te osebe, ki so
jih zalotili v skupini, so posedo-
vale orožje, municijo in razstreli-
vo (razstrelilne patrone in zaži-
galne vrvi) in so imele pri sebi
razen tega veliko število upornih
tiskovin. S tem so te osebe prekr-
šile odredbe šefa civilne uprave,
za kar določa odredba o orožju,
municiji, razstrelivu in vojnem
orodju z dne 17. maja 1941 smrt-
no kazen. SMRTNA KAZEN JE
BILA IZVRŠENA DANES
ZJUTRAJ! Tako bo tudi vnaprej
vsakršno upiranje proti obstoje-
čemu upravnemu redu takoj kaz-
novano.«
ARETACIJE UPORNIKOV
NA PTUJSKEM OBMOČJU
Po naključju odkrita in na hi-
tro uničena skupina partizanov v
Posavju je bila varnostni policiji
in varnostni službi signal za hitre
in odločne akcije povsod tam,
kjer so po svojih zaupnikih že
vedeli za priprave na oborožen
odpor, in s še večjo natančnostjo
so zasledovali vse, kar je bilo po-
vezano z govoricami o »oborože-
nih četnikih«. Učinki so se kma-
lu pokazali.
Med prvimi jim je padla v ro-
ke skupina v F^uju, ki je zbirala
orožje in municijo, vodil pa jo je
Jože Tršek, trgovski pomočnik, v
skupini j)a so bili aretirani še:
Alojz Strafela iz Markovec,
Alojz Satler, davčni uslužbenec v
Ptuju, Tomaž Klepač, sedlar iz
Ptuja, in Tomaž Meško iz Dor-
nave.
Jože Tršek je bil ustreljen kot
talec skupaj s petimi sotovariši
že 10. avgusta 1941 v Miklavžu
na Dravskem polju (drugo stre-
ljanje talcev). Alojz Satler, To-
maž Klepač in Tomaž Meško so
bili ustreljeni med talci 4. sep-
tembra 1941 v Celju, Alojz Stra-
fela pa 23. septembra 1941 v Ma-
riboru.
IZDANI HAJDINSKI
UPORNIKI
Na Hajdini je že od okupacije
naprej obstajala številna skupina
narodno zavednih fantov, ki so
jih usmerjali komunisti. Gostilni-
čarjev sin Mirko Valant je bil po-
vezan z Jožetom Lackom in
Zvonkom Sagadinom. Gostilni-
čar Fric Valant je imel gostinski
lokal v najemu od Marka Koroš-
ca, ki je bil povezan s svojim bra-
tom Rudijem Korošcem v Za-
bovcih. Tu se je zbiralo orožje,
sem sta Zvonko Sagadin in Miha
Vidovič iz Jurovec pripeljala po-
leg pušk še dve strojnici, tretjo
strojnico pa je prispeval Rudi
Korošec. Vse zbrano orožje so
20. julija 1941 odpeljali v goz.d
pri današnjem Kidričevem in ga
tam zakopali; kraj so imenovali
»hajdinski gozd«.
Podobno kot v drugih krajih
se je tudi hajdinska skupina za-
čela pripravljati na odhod v par-
tizane. Večina članov skupine se
je sestala 8. avgusta zvečer pri
znani cerkvici (kapeli) sv. Roka
na Bregu oziroma Hajdini. Sesta-
neK je vodil Karel Hrenič, doma
iz Stukov pri Ptuju, ki je bil že
prej s skupino v stalnih stikih.
Razlagal je, da so vsi v izredno
nevarnem položaju, da jih polici-
ja zasleduje, zato je nujno, da se
čimprej umaknejo. Povedal je,
da je že vzpostavljena neposred-
na zveza s Pohorjem. Sklenili so,
da bodo že naslednji dan odšli v
partizane.
4 — MORDA VAS ZANIMA
13. junij 1991 - tednik
Dober den, vsaki den. Tata pismo sen vam pisa v soboto 8.
junija. Ovohat sen vam prehitro vremen pohvala in se je zaj dr-
goč vse na glavo postavla. Dež na dež, mrzla pa tudi tak. ke me
Mica drgoč z diigimi gatami straši. Če bo šla tak dale naprej, te
borno se paleti smučali, pozimi pa i' kopalkah sprehajati.
Jaj, polovica junija je minla pa še skora nesma prav sunčeka vid-
li, razen tistega, ki na špagi visi in ga elektrika žene.
Bliža se nan 26. junij, to je datum, ki smo si ga Slovenci po-
stavil za osamosvojitev. Moren vam povedati, da ta niti neje tak
hujda zadeva: maja Mica se je od mene že davna odcepla in asa-
masvajla, pa se zaj kar dobro zbagama. Edina pri pufih se kre-
gama. Nibeden ne bi rad dugov vrača, ki sma si jih nabrala v
zadjih letih, kak pes buh. Saj so nas tak vičili, da je dober virt tu-
di fejst zapufani. Zla se bojin, da bo se podobna zgodilo tudi pri
odcepitvi Slovenije od matere Jugoslavije, saj v Belgradi že zaj
pravijo: '^Slovenci odpelte si svoje tuge in vse naše duge. ..« Jaz
pa tak predlagan: »Vi mejte svoje duge, mi pa si bomo že zvračli
svoje tuge . . .« (Tistin, ki se prav ne zastapija na srbski jezik,
moren raztalmačti, da tuga pomeni po našen žalost.)
Da pa ne hi z žalostjo hejali tatega pisma, van moren še
mah heca povedati za kunec: Srečala sta se gospod in gospa.
Gospod je gospej pomežikna in jo ocena od pet do glave ter ji re-
ka: Gospa, vi pa ste za pet... ~ Kaj, za pet, pa vi ne vete, da je
petica na univerzi negativna ocena ... — Joj, gospa oprostite,
nesen veda, da ste mujmo univerze v osnovno šalo hodih in se pe-
tič veselih ... — Ja, vaš modrček pa je čista zagvišno številka
pet... — kaj, kakšen modrček, saj ga sploh ne nosin ... —
Aha, saj se mi je zdelo, da ste tudi zizeke duma pozabili. . .
Ta pa srečno do drugega tjedna.
Vaš poslanec LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU so letoš-
nje izredno neugodne vremenske
razmere v času cvetenja zlasti pri
nekaterih sadnih vrstah zaradi
slabe oplodnje že razpolovile
pričakovani pridelek sadja. Rast
in razvoj listov in plodičev zavi-
rajo poleg obilnega deževja in
hladnega vremena še številne bo-
lezni in škodljivci. Ob sadnem
škrlupu kot najbolj razširjeni bo-
lezni, ki povzroča na sadnih rast-
linah in sadju veliko gospodar-
sko škodo, se bo v naslednjih
dneh (v letošnji hladni pomladi
kakšnih 10 dni kasneje) pričel
pojavljati jabolčni zavijač.
Jabolčni zavijač je najbolj raz-
širjen sadni škodljivec, katerega
gosenice povzročajo črvivost ja-
bolk, hrušk, kutin, češpelj, ore-
hov. Če metuljčka zavijača ne
uničujemo, povzroči do 90 od-
stotkov črvivih plodov. Taki plo-
dovi niso trpežni, naglo gnijejo
in se ne morejo porabiti kot na-
mizno sadje. Samica metuljčka,
ki meri po dolgem le i cm, z raz-
petimi krili pa v širino 2 cm, je
nočni metulj sive barve, ki leta,
ko se zmrači. Zlasti živahno po-
letava v toplih večerih brez vetra,
na mlade plodiče, liste in vejice
pa odlaga jajčeca, ko je toplota
najmanj 15° C. Tako moramo v
letošnjem letu, ko se kaže slab
pridelek, vsaj to sadje obvarovati
zdravo, zato opazujmo let me-
tuljčkov in 8 do 10 dni po naj-
večjem izletu, ko se iz jajčec izle-
žejo gosenice, je najprimernejši
čas za škropljenje.
Proti jabolčnemu zavijaču
škropimo tako, da fungicidom
proti boleznim primešamo ustre-
zen, 0,20-odstotni insekticid: gu-
sathion, basudin, dipterex ali zo-
lone.
Pri biosadjarjenju priporočajo
škropljenje s pelinovim in vrati-
čevim čajem ali brozgo iz maza-
vega mila, vendar je to manj
učinkovito od kemičnih priprav-
kov, saj le delno uniči zapredke
gosenic zavijača.
V OKRASNEM VRTU so da-
lije, ki smo jih sadili zgodaj po-
mladi, že toliko porastle, da jih
bo potrebno privezati k opori.
Poganjki so kljub videzu in ob-
čutku, da so čvrsti, zelo krhki in
jih že vsak šibkejši veter polomi.
Daiijam postavimo kol, če ga ni-
smo že ob sajenju, ta pa naj ne
bo višji od grma, ker previsok
kazi videz cvetnega šopka. Pri
postavljanju kola smo pozorni
na bližino gomoljev, saj bi jih s
konico kola lahko poškodovali,
na to pa je rastlina občutljiva.
Vezivo naj bo dovolj močno, da
bo vzdržalo bujno listno in cvet-
no gmoto, ki je značilna za dalije
vse do pozne jeseni.
Če so listi tulipanov porume-
neli, je znak, da sta rastlina in
njena čebulica dozorela. Z izko-
pom čebulic ne velja hiteti, saj te
najbolje dozore v zemlji, le do-
bro dozorele čebulice pa bodo
prihodnje leto zanesljivo cvetele.
Priporočljivo je, da tulipanove
čebulice in čebulice hijacint ter
carskih tulipanov za razliko od
drugih zgodnje cvetočih čebulnic
vsako leto, ko dozore, izkoplje-
mo, ker se tako bolje ohranijo.
Na izkop se skrbno pripravimo.
Čebulic ne bomo poškodovali,
če jih bomo izkopavali z ustrez-
nim orodjem, kot je vilasta lopa-
ta. Čebulicam pred hrambo do-
bro posušimo krovne liste in jih
skrbno preberemo, hranimo pa v
suhem in hladnem prostoru.
V ZELENJAVNEM VRTU
slabi kalitvi in rasti vrtnin ni
vzrok slaba kaljivost semena ali
slaba kakovost sadike, temveč se
v letošnji vremensko neugodni
pomladi izraža v neugodnih tal-
nih lastnostih. Tla so za razvoj
mladih rastlinic prevlažna, pre-
hladna in zbita ter zaskorjena. Z
rahljanjem in drobljenjem ze-
meljske skorje omogočimo, da
bodo klični listi lahko prodrli iz
tal, korenine pa črpale rudnin-
sko hrano in vlago iz tal. Rahlja-
nje opravimo s primernim orod-
jem, kot so razne grebuljice, gra-
bači, prelice ali pa tudi železne
grablje, da povrhnjico le zdrobi-
mo, pri tem pa ne poškodujemo
kaleče rastline. Pri okopavanju z
ročno motiko se pri močni za-
skorjenosti rade lomijo večje
grude, te pa nevarno potrgajo
korenine in poškodujejo klične
liste.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi plodov, 9. in
10. ter od 16. do 18. junija, rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi ko-
rena ali gomolja, 11. in 12. ter od
18. do 21. junija, vrtnine, ki jih
pridelujemo zaradi lista, kot so
razne solate, od 14. do 16. junija,
ter zdravilna zelišča in okrasne
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di cvetja, 13. in 14. ter 22. in 23.
junija.
Pri pozornejšem prebiranju
biokoledarja lahko razberemo,
da so položaj ozvezdij in letošnje
vlažne razmere naklonjeni razvo-
ju polžev. Vrtičkarji lahko torej
konec junija pričakujemo kar
precej te neprijetne nadloge.
Miran Glušič, ing. agr
Teror nad mestom in kulturna dediščina
(veselice na ptujskem gradu)
(knorjenje ali pisanje o
Ptuju se ponavadi začenja ta-
kole: Ptuj — najstarejše me-
sto v Sloveniji ali Ptuj — sta-
rosta slovenskih mest ali Ptuj
— mesto muzej itn. Ce ima
Ptuj status mesta muzeja, to
ne pomeni, da zgodovino in
dediščino v mestu zamrznemo
oziroma da jo želimo igrati
takšno, kot je nekoč bila. Ro-
mantična nostalgičnost na eni
strani in maiomeščanstvo na
drugi najverjetneje ne pomeni-
ta »zdravih« alternativ za raz-
voj takšnega mesta, kot je
Ptuj. I\i države, družbenopoli-
tičnega in ekonomskega siste-
ma, ki mu ni treba sklepati
kompromisov med preteklost-
jo in sedanjostjo, še zlasti če
se zave, kaj hoče v prihodno-
sti.
V	tem kontekstu je potrebno
govoriti tudi o prireditvah (vese-
licah) na ptujskem gradu oziro-
ma na ploščadi pred grajsko re-
stavracijo. Ob petkovih in sobot-
nih večerih od pomladi do jeseni
potekajo na omenjenem prosto-
ru različne glasbene prireditve,
ki so v prejšnjem letu potekale
pod okriljem privatne turistične
agencije Charlie (Zimzeleni ve-
čeri), v letošnjem letu pa pod
taktirko discoteke Fresh. Vabijo
različne glasbenike ali pa goste
skušajo razveseliti z glasbo iz
gramofonov, CD-jev ali trakov.
V	nadaljevanju ne nameravam
podrobneje pisati o poteku teh
glasbenih večerov, o repertoarju,
gostinski ponudbi, atmosferi itn.,
čeprav bi bilo zanimivo tudi to,
temveč o sekundarnih učinkih
teh prireditev. Postavljam se v
pozicijo nekoga, ki se teh prire-
ditev ne udeležuje, nekoga, ki ni
a priori proti prireditvam v histo-
ričnih objektih, ne postavljam se
v pozicijo »starca«, ki ne razume
»mladih«, temveč nekoga, ki se
mu zdi o tem zelo pomembno
razmišljati. Naj se ne razume čla-
nek kot konzervativno kritizer-
stvo modnih trendov v mestu ob
Dravi, temveč kot prispevek k
razvoju Ptuja kot sodobnega
»mesta muzeja«.
Če začnem pisati svojo kritiko
o navedenih prireditvah, se mo-
ram dotakniti na videz najbanal-
nejših problemov, in sicer: jako-
sti glasbe, časa trajanja priredi-
tev in izbora glasbe. Prireditve
povzročajo prevelik hrup v več-
jem delu starega mestnega jedra,
ki ob petkih in sobotah zvečer
(in ponoči) vibrira v ritmu disco-
teke Fresh. Teden za tednom, do
konca sezone se tisti, ki živijo v
starem predelu Ptuja morajo
sprijazniti s tem, da ne bodo mo-
gli v soparnejših mesecih spati,
brati ... ob odprtih, pa tudi za-
prtih oknih. Skratka večerov ne
bodo mogli preživljati v lastnih
režijah, ker jim bo vedno vsiljen
»tuj« koncept ne glede na to, ali
jim je to všeč ali ne. Ob tem ni
najvažnejše, če ti ponujena glas-
ba ustreza ali ne, če se z njo
identificiraš ali ne, če S(? ob njej
zabavaš ali ne.
Prostor, kjer potekajo priredi-
tve in se imenuje topovska ploš-
čad, je bil urejen v 16. stoletju.
Kot že ime pove, so nekdaj s to-
povske ploščadi streljali s topovi,
danes pa z decibeli! Kdor forsira
tovrstno veseljačenje, ki je nujno
povezano s produkcijo hrupa,
naj razmišlja raje o dvoranah
diskotekah v kleteh. Zemlja je
najcenejši in zelo učinkovit izo-
lator, med drugim tudi proti hru-
pu. Če navedem konkreten pri-
mer, je lahko zadeva še toliko
bolj ilustrativna. Petkov večer
(31. 5. 1991) je bil nemara zelo
vroč, zato je bilo pričakovati, da
se veselica ne bo prav kmalu
končala. Domneve so se pokaza-
le kot točne, kajti še po drugi uri
zjutraj je discoteka delala s pol-
no močjo, nekje do tretje ure pa
s polovično. Zanimivo bi bilo ve-
deti, kaj so v tem času počenjali
tisti, ki živijo v starem mestnem
jedru, vsekakor pa sem sam doži-
vljal to kot neke vrste teror in to
ne nad menoj, temveč predvsem
nad mestom in ljudmi, ki v njem
živijo. Ne zdi se mi smiselno, da
bi ploščad pred grajsko restavra-
cijo postajala eno od zadnjih
(nemara celo zadnje) pribežališč
za vse v zgodnjih jutranjih urah
zabave željenih Ptujčanov in
drugih, ki so v Pti^u bolj ali
manj po naključju. Če že ne bo
potrebno menjati značaja prire-
ditev na grajskem hribu, pa se mi
zdi potrebno, da se okoli 24. ure
prireditve končajo. Na ta način
se po eni strani pripomore k te-
mu, da dediščine preveč ne bana-
liziramo na drugi strani pa se ta-
ko lahko napravi nekakšen kom-
promis med tistimi, ki v starem
Ptuju živijo, in onimi ki v starem
Ptuju »gostujejo«.
Najbolj strateška lokacija na
Ptuju mora privabljati Ptujčane,
okoličane in goste od drugod ne
le s hrupom, temveč predvsem s
šarmom in kvaliteto prireditev,
odlično gostinsko ponudbo,
zmernimi cenami, urejenim oko-
ljem ter po možnosti s čim domi-
selnejšo sinhronizacijo prireditev
s historičnim ambientom. Skrat-
ka, na kvaliteto se da oziroma se
mora opozoriti še kako drugače
kot pa le z glasnostjo. O tem, kaj
gostom ponuditi in kako jih
sploh privabiti, naj razmišljajo
predvsem tisti, ki skrbijo za
funkcioniranje mesta in okolice,
še zlasti pa tisti, ki se ukvarjajo s
perspektivami in strategijo raz-
voja Ituja kot najstarejšega in ne
le najhrupnejšega (starega) me-
sta v Sloveniji.
Če že ni potrebno upoštevati
ljudi, ki živijo v starem mestnem
jedru, je morda koristno misliti
na obratovanje bodočega hotela
Zlati noj, ki je na obronkih graj-
skega griča. Gosti, na katere ra-
čuna ves Ptuj, bodo zahtevali za
svoje plačilo kakovostne storitve,
kvaliteto bivanja ter med drugim
tudi ustrezen mir. Če tega ne za-
gotovimo, jih enostavno ne bo
oziroma bodo šli drugam. Na-
vsezadnje tudi gostov ne moreš
posiljevati z enim samim žan-
rom, kajti vsi, še zlasti zahtevnej-
ši gostje — turisti pač ne poslu-
šajo skupine Agropop, Danie-
la . . ., še zlasti pa ne ob tako
poznih urah in s takšno jakostjo
glasbe. Če se je Ptuj oziroma
ptujska oblast že zavedla, da se
alternativ v tem okolju ne da
iskati v težki industriji itn., tem-
več v dejavnostih, ki temeljijo in
izhajajo jz naravne in kulturne
dediščine, potem bi se morali za-
vedati, da si s takšno strategijo
razvoja sami sebi kopljemo ja-
mo.
Ker si v teh časih tega nihče
ne želi, bi bilo koristno o teh
problemih razmisliti še pred
odprtjem hotela, kajti vsak hote-
lir dobro ve, kako pomembno je
že na samem začetku poskrbeti
za dober image. Ob tem bo grad
in grajski kompleks še vnaprej
moral privabljati tako domačine
kot domače in tuje goste, seveda
pa ne na tako agresiven način
kot do sedaj. Problem ni v delo-
vanju diskoteke Fresh, temveč v
strategiji nadaljnjega razvoja.
Če ptujska oblast v tem ne vidi
problemov in se ji zdi značaj teh
prireditev povsem na mestu, po-
tem nam ne preostane nič druge-
ga, kot da ponovno začnemo ver-
jeti v čarovnice in druga čudežna
bitja.
Skupaj z njimi bomo vsaj
ob nekaterih koncih tedna »dela-
li« slabo vreme ali dež ter si le
tako zagotovili »normalne« pe-
tkove in sobotne večere.
Aleš Gačnik
(Foto: A. Gačnik)
»Rdeče češnje rada jem. . .«
Tu in tum že opazimo, da zorijo češnje. Kmalu jih bodo naši vrtovi
nudili veliko več in prvo slo po svežem letošnjem sadju si bomo po
skromni sadni zimski prehrani z njimi pregnali. Tržnice jih sicer že ne-
kaj časa ponujajo, vendar so tiste z domače češnje najboljše, najbolj
zdrave in najbolj poceni.
Češnje so torej prvo sadje, ki
prihaja s toplimi poznopomla-
danskimi dnevi; po pomembno-
sti so takoj za jabolki. Biti pa
moramo potrpežljivi, da plodovi
dozorijo, kajti tako kot drugo ne-
zrelo sadje lahko tudi nezrele
češnje povzročijo prebavne mot-
nje. Tudi prežvečiti jih je treba
dobro, da lahko naše telo bolje
izrabi hranilne snovi. Jesti jih
moramo, če je mogoče vsak dan,
saj trajajo razmeroma malo časa.
Obirati jih moramo s peclji; s
peclji jih tudi peremo pod teko-
čo vodo. Če bi jih oprali brez
pecljev, bi izgubile veliko soka s
hranilnimi sestavinami. Skozi
nastale odprtine pa se lahko tudi
onesnažijo.
Češnje so osvežilno sadje zara-
di vsebnosti organskih snovi in
zdravilo. Za zdravljenje različnih
bolezni uporabljamo le zrele plo-
dove in peclje. Pečk ne upora-
bljamo, saj vsebujejo glikozid, ki
sprošča strupeno cianovodikovo
kislino.
Češnje delujejo kot blago od-
vajalo in so zelo priporočljive za
ljudi z neredno prebavo in za de-
bele ljudi, saj imajo nizko ener-
gijsko vrednost.
Sveže češnje ali češnjev kom-
pot priporočamo slabokrvnim
bolnikom, bolnikom z motnjami
v krvnem obtoku, odvajanjem
vode in tistim, ki imajo težave
zaradi prevelikega nastajanja
črevesnih plinov, in revmatikom.
Ljudje z občutljivim želodcem
naj raje uživajo češnjev kompot.
V zmerni količini so češnje do-
voljene tudi sladkornim bolni-
kom, saj vsebujejo predvsem lah-
ko prevabljivo levulozo.
Slabokrvni (razen otrok) in ti-
sti, ki okrevajo po gripi, lahko
uporabljajo posušene češnje v vi-
nu, revmatikom pa priporočamo,
da pijejo svež češnjev sok (1 del
na dan). Če 2--3 dni jemo samo
zrele češnje, lahko telo zelo učin-
kovito očistimo strupov, ki so se
nabrali čez zimo, saj delujejo na
presnovo.
Nekateri poznavalci menijo,
da mešanica češnjevega soka in
medu lajša kašelj in vnetje sap-
nic ter zmanjšuje vnetje grla in
žrela.
V domačem zdravilstvu so
znani tudi češnjevi peclji, saj
vzpodbujajo izločanje tekočin iz
telesa. Priporočljiva je uporaba
pri zdravljenju vnetja ledvic, me-
hurja, prostate in ledvičnih kam-
nov. Kot dopolnilno zdravilno
sredstvo se uporablja tudi pri
sladkorni bolezni, protinu, artri-
tisu in celulitisu. Pravočasno si
torej pripravimo potrebno količi-
no češnjevih pecljev.
Čaj pripravimo takole: polno
pest suhih čeSnjevih pecljev pre-
lijemo z litrom vroče vode, pusti-
mo stati 10 minut in precedimo!
Pijemo 2 — 3 skodelice na dan
tri tedne. Take »češnjeve kure«
ponavljamo večkrat na leto. Za
boljši okus in močnejše učinke
lahko pripravljeni čaj zlijemo čez
sveže očiščene češnje ali čez na
kolobarje narezana jabolka. Pu-
stimo stati 20 — 30 minut, prece-
dimo in pripravljeno imamo
odlično pijačo za zdrave in bol-
ne.
Nekateri nabirajo češnjevo
smolo, ki se cedi iz ranjenega de-
bla. Razredčimo jo z vodo in
uporabljamo za blaženje kašlja.
Lahko pa češnjevo smolo razred-
čimo z domačim jabolčnim ali
vinskim kisom in dobimo učin-
kovito naravno sredstvo proti
prhljaju.
vt
TEDNIK - j""*'
NEKOČ IN DANES - 5
O delu društva mobiliziranih Slovencev
Glavna dejavnost Društva mo-
biliziranih Slovencev v nemško
vojsko 1941 45 je še vedno vpi-
sovanje v članstvo in zapisovanje
podatkov. Na celotnem območju
društva, ki obsega Štajersko in
Koroško, je bil doslej najuspeš-
nejši območni odbor Ruj Or-
mož, kjer se število vpisanih čla-
nov prilbližuje že številki 1300,
Maribor jih ima kakih sto manj,
druga območja pa so še krepko
za njima. Skupno je vpisanih v
članstvo že okoli 6000 članov,
vpisovanje pa še traja.
V soboto, 15. junija, bo v ( elju
volilni zbor Društva mobilizira-
nih Slovencev. Na volilnem zbo-
ru bo člane zastopalo po 10 od-
poslancev iz vsakega območnega
odbora; teh je že 14. Ker pa je na
ptujskem območju znatno več
članov, je bilo dodatno treba iz-
voliti še deset odposlancev. Tako
naj bi ptujsko-ormoško območje
v (- elju zastopalo 20 odposlan-
cev.
Sestavni del zbora bo tudi ma-
ša zadušnica za padle Slovence v
nemški vojski, ki bo ob 8. uri v
opatijski cerkvi v Celju. Volilni
zbor se bo začel ob 10. uri v uni-
onski dvorani celjskega doma.
Poleg formalnosti, ki jih tak zbor
zahteva, bodo sprejeli pravila in
v skladu s tem izvolili organe
društva. Najpomembnejši dnku-
ment bo prav gotovo program
dela društva, saj se resni«:no delo
začenja šele po tem zboru. Zbrati
bo treba podatke vseh članov, jih
razporediti glede na vrste upravi-
čencev, uskladiti z nemško evi-
denco in dokumentacijo predlo-
žiti naši vladi, da vloži uradni
zahtevek pri vladi ZR Nemčije.
Pozneje bo društvo sodelovalo
pri pogajanjih in dosledno zasto-
palo interese članov.
F. Fideršek
Območni odbor Ptuj—Ormož ho še do konca julija 1991 vpisoval v član-
stvo društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941—45 vsako sredo
od 8. do 10. ure v klubski sobi Društva upokojencev Ptuj, Aškerčeva 9.
Praznovali bomo 9. avgusta
Predsedstvo Skupščine občine ftuj bo vztrajalo,
da republiška skupščina sprejme predlog o imeno-
vanju komisije, ki bo raziskala dogodke pred ptuj-
sko vojašnico 24. maja. Dogovorili so se, da bodo
zagotovili pomoč vsem, ki bodo uveljavljali od-
škodninski zahtevek zaradi streljanja pri transfor-
matorski postaji. Predsedstvo tudi ugotavlja, da
ptujski dogodek ni imel pravega odmeva v sloven-
skem prostoru. Na zasedanju zborov občinske
skupščine pa se o njem niso posebej izrekle tudi
njegove stranke.
Predsedstvo je na seji 4. junija razpravljalo tudi o
poteku petnajstega zasedanja zborov in ugotovilo,
da je potekalo skladno s pripravami, sklepi pa so v
glavnem realizirani. Sklepe v zvezi z razvojem kme-
tijstva bodo delepti prejeli hkrati z gradivom za
šestnajsto sejo, ki bo 25. junija. Tega dne bodo v
osrednjih točkah dnevnega reda razpravljali o raz-
voju šolstva in telefonskega omrežja v ptujski obči-
ni.
Julija bo skupščina podobno kot junija zasedala
enkrat. Razpravljala bo o razvoju turizma in o kul-
turi.
Avgusta bo svečana seja, posvečena prazniku ob-
čine f^uj — 8. avgustu. Program letošnjega prazno-
vanja bo pripravil prireditveni odbor. Osrednja slo-
vesnost bo 9. avgusta, ko naj bi tudi svečano odprli
nove prostore ptujske porodnišnice.
V zvezi z izdajo monografije Ptuj 1945- 1990 so
menili, da takšno publikacijo sicer potrebujemo, da
pa bo dokončen sklep sprejel izvršni svet, ko bo pri-
dobil ustrezno strokovno mnenje. Občina naj bi od-
kupila 500 izvodov monografije, ki bo izšla v nakla-
di 3000 izvodov.
MG
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
in Zakon o davkih občanov
(3. nadaljevanje)
Davek od premoženja, ki se sicer plačuje na
posest stavb, se ne plačuje:
1.	od kmetijskih gospodarskih poslopij
2.	od poslovnih prostorov, ki jih lastnik
oziroma uživalec uporablja za opravljanje
gospodarske oziroma poklicne dejavnosti
3.	od stanovanjskih stavb zavezancev dav-
ka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družin-
ski člani pokojninsko in invalidsko zavarova-
ni na podlagi dohodkov in kmetijstva
4.	od lastnih stavb konzularnih predstav-
ništev ter od lastnih stavb predstavništev
mednarodnih organizacij, v katerih imajo po-
slovne prostore
5.	od stavb tujih držav, v katerih stanujejo
člani in uslužbenci konzularnih predstavni-
štev, če velja vzajemnost
6.	od stavb, ki so razglašene za kulturni ali
zgodovinski spomenik
7.	od stavb, ki se iz objektivnih razlogov
ne morejo uporabljati
8.	od stanovanjskih stavb, za katere se v
postopku vrednotenja stavb ugotovi, da ne
presegajo števila točk oz. vrednosti, kot to
določi občinska skupščina
9.	od cerkva, samostanov in drugih cerkvi
pripadajočih stavb, če se ne oddajajo v na-
jem ali v brezplačno uporabo za druge name-
ne.
Začasna oprostitev plačila davka
Davka od premoženja, ki se plačuje na po-
sest stavb, so, če za to zaprosijo, začasno
oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih
hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za de-
set let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki
je tako stavbo podedoval, vendar bi bil
oproščen plačila davka še tri leta; enaka pra-
vica pripada dediču). Oprostitev se prizna tu-
di za popravljene in obnovljene stanovanjske
hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je
zaradi popravila ali obnove vrednost stano-
vanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže
povečala za več kot 50 %.
Doba desetih let se računa od prvega dne
naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za
uporabo stavbe oziroma od pričetka upora-
be, če se stavba prične uporabljati pred izda-
jo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe stavba
še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje,
se doba za izpolnitev teh pogojev ne všteva v
dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta
čas ne odmerja.
Začasna oprostitev plačila davka pa se ne
more priznati za prostore za počitek oziroma
rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore,
četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.
Davek na plovne objekte
Po ptujskem odloku se davek na plovne
objekte odmerja v pavšalnem letnem znesku
glede na njihovo dolžino in znaša za plovne
objekte nad 8 do 9 metrov dolžine 1300 din,
nad 9 metrov dolžine pa po 500 din za vsak
nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako le-
to starosti plovila zniža za 5 %. Plovni objekti
stari nad 15 let se ne obdavčujejo.
Pavšalni letni znesek se letno valorizira z
letno stopnjo rasti povprečnega čistega oseb-
nega dohodka na zaposlenega delavca v re-
publiki Sloveniji v preteklem letu v primerja-
vi s predpreteklim letom in se uporablja od 1.
januarja naslednjega leta.
III.
Davek na dobitke od iger na srečo (skrajšano
davek na dobitke)
Kdo je davčni zavezanec
Po ZDO je zavezanec za ta davek občan in
tuji državljan, ki v Republiki Sloveniji pri
igrah na srečo zadene dobitek.
Igre na srečo se prirejajo po določbah po-
sebnega Zakona o igrah na srečo (Ur. list
SRS, št. 32/1980) in po Odredbi o igrah na
srečo (Ur. list SRS, št. 22/1981). Po omenje-
nem zakonu so igre na srečo loterije, tombo-
la, loto, športne napovedi in druge podobne
igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo
določenega zneska možnost zadeti dobitke,
izid igre pa ni odvisen od njihovega znanja
ali spretnosti, temveč od naključja ali kakšne-
ga negotovega dogodka.
Osnova za davek na dobitke
Osnova za davek na dobitke je vsak posa-
mezni denarni dobitek od iger na srečo.
Če je dobitek od igre stvar ali storitev, je
osnova za davek njena prometna vrednost v
času, ko je dobitek zadet.
Stopnja davka na dobitke
Po ptujskem odloku plačujejo zavezanci
od vsakega dobitka davek po stopnji 15 % od
davčne osnove.
Od katerih dobitkov se davek ne plača?
Po ptujskem odloku se davek na dobitke
ne plača, če vrednost posameznega dobitka
ne presega 2000 din.
Kaj je dolžan prireditelj igre na srečo?
Ta je dolžan obračunati in odtegniti davek
na dobitke ter ga odvesti občini, na območju
katere ima dobitnik stalno prebivališče.
Nadaljevanje prihodnjič
PROF. MARJAN GOJKOVIČ
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PfUJ
4. nadaljevanje
Z naraščanjem števila dijakov
je znova nastal problem s prosto-
rom. Pomagali so si z eno učilni-
co v dijaškem domu in z dvema
prostoroma v Mladiki. Mestni
občinski svet z županom Miho
Brenčičem je kupil prostore nek-
danjega dominikanskega samo-
stana ter tja premestil mestni
Ferkov muzej. Od julija do okto-
bra 1928 so muzejske prostore
premestili v gimnazijske učilnice.
S tem so pridobili 6 učilnic in ta-
ko nekoliko rešili problem pro-
storov; težava se je ponovila
pred 2. svetovno vojno, ko je šte-
vilo dijakov naraslo na približno
500.
Ko je pokrajinska vlada za
Slovenijo uredila srednje šolstvo
v Sloveniji, ga je začela usklaje-
vati s šolstvom v državi. Vendar
jim je to v celoti uspelo šele
1928. leta. V šolskem letu
1924/25 so ukinili latinščino v I.
in II. razredu ter zgodovino v 11.
razredu. Namesto latinščine je
prišla francoščina, uvedli so ob-
vezno petje v I. in II. razred in
srbohrvaščino po 2 uri na teden.
S šol. letom 1925/26 so razdelili
šolsko leto v tri trimesečja in
uvedli dijaške knjižice. Šolsko le-
to se je v 1. 1924 Pomaknilo na 1.
september, razredni izpiti pa na
čas od 24. do 31. avgusta.
Z novo reorganizacijo šolstva
je prosvetno ministrstvo hotelo
pustiti le določeno število popol-
nih srednjih šol, ki so imele
ustrezne pogoje. Ptujska gimna-
zija se je znova znašla v kočlji-
vem položaju. Obstajala je ne-
varnost, da se I. 1925 zaradi pre-
majhnega števila učencev zača-
sno ukineta 7. in 8. razred. Ker je
bil 6. razred sorazmerno močan
(30 dijakov), ukinitve niso izved-
li. Večja nevarnost je bila v letu
1927/28, ko je finančni zakon
predvideval le 80 popolnih dr-
žavnih gimnazij. Ptujska gimna-
zija je imela vse zakonite pogoje
za obstoj: šolske prostore, po-
trebne zbirke učil, dovolj kvalifi-
ciranih učiteljev in tudi zakonito
število dijakov, ki pa je bilo v
primerjavi s številom dijakov na
drugih srednjih šolah v državi
precej majhno.
Tako je v šol. letu 1927/28 18.
sept. 1927 prišel telegram mini-
strstva prosvete SN, da se ptuj-
ska gimnazija reducira na nižjo
in naj se s 1. oktobrom ukine peti
razred. V mestu je nastalo veliko
razburjenje in ogorčenje in me-
stni župan dr. Matej Senčar je na
izredni seji občinskega sveta
predlagal, da občina prevzame
vzdrževanje petega razreda, obe-
nem pa je šla delegacija protesti-
rat v Maribor k velikemu županu
in oblastnemu odboru. Vendar
se do 30. septembra ni zgodilo
nič, tako da je bil pouk od 1. do
4. oktobra privaten, 5. oktobra
pa je prišel telegram ministrstva
prosvete, da se izvršitev odredbe
preloži na prihodnje šolsko leto.
Tako so Ptujčani in gimnazija
morali ponovno dokazovati jav-
nosti upravičenost svojega obsto-
ja, čeprav seje ta bližala 60-Ietni-
ci. Ponovno je bila reducirana na
nižjo med počitnicami 1928. leta,
vendar je bil odlok preklican čez
mesec dni.
Leta 1921 je notar Oton Ploj
podaril svojo knjižnico ptujski
gimnaziji. V njej je bilo 380 slo-
venskih del in zvezkov, 4 hrvaška
in 345 nemških del. Dragoceni
so bili zvezki 6^21 Cvetja iz do-
mačih in tujih logov, ki jih je iz-
dajal Janežič, zatem Stritarjev
Zvon (pet letnikov) in popoln
Ljubljanski zvon, od 1881 do
1920. Važna je bila tudi Zabavna
in Knezova knjižnica Slovenske
Matice. Ob koncu šol. leta 1929
je imela dijaška knjižnica že
2549 knjig.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe
(nadaljevanje iz prejšnje številke):
Prvi ravnatelj realne gimnazije Anton Fichna ni bil Ceh, kakor se trdi v enainpetdesetem letnem poročilu, marveč
moravski Nemec, ves črn; podpisoval se je na volilnih razglasih nemške napredne stranke in je nekoč pozneje spremenil
svoje ime v Fichner. Izmed nemških profesorjev je bil zame pomemben F. Ferk, kije poučeval zemljepis in zgodovino;
pogosto nas je izpraševal po narodopisnih predmetih in si je pridobil zaslug kot ustanovitelj ptujskega muzeja; za sam
zemljepis ni kazal mnogo zanimanja, tako da smo imeli v IH. razredu pripravljeno za inšpekcijo skozi vse leto le Severno
Ameriko.
Večina profesorjev je bila tedaj in ,še mnogo pozneje slovenska, kajti Nemcev ni bilo in niti niso hrepeneli po deželni
službi. Slovenska večina je seveda kazala razumevanje za to, da smo prihajali na gimnazijo z nezadostnim znanjem nem-
ščine. Tako npr. je dobil dr. Fr. Lastavec iz Velike Nedelje, poznejši vzgojitelj pri knezu Schwarzenbergu v Krumiovu, v 1.
razredu še o božiču opomin malone iz vseh predmetov, toda že ob koncu prvega polletja je venadrle dosegel spričevalo I.
razreda tj. z zadostnim uspehom.
Izmed slovenskih profesorjev meje pridobil suplent Anton Derganc za naravoslovje, zlati za botaniko; ko sem v dru-
gem razredu iskal v ptujski okolici različnih rastlin za šolo, so me izpraševali najbližji rojaki, ali imam na stanovanju kra-
vo. Iskal sem po poljih vsakovrsten plevel in imel celo sitnosti z njihovimi lastniki. To strast za botaniko sem tudi drago
plačal nekoč o počitnicah, ko sem pasel živino, da bi mogla oba mlajša brata in sestra marljiveje obiskovati šolo. Imel
sem s seboj slovensko in nemško rastlinoslovje, zato pa nisem držal dovolj trdno za uzdo mlado kobilo; le-ta se je posta-
vila na prednje noge, me vrgla na tla in poteptala tako temeljito, da sem obležal nezavesten in sem začel hrepeneti po štu-
diju naravoslovja. Tako sem se že v drugem razredu srednje šole izneveril nameri, da postanem duhovnik.
Največja osebnost med mojimi učitelji je bil Jožef Žitek z Murskega polja. S Slovencem Lukom Zimo, ki je pozneje
zaslovel na Hrvatskem kot filolog, čigar dela je izdajala Jugoslovanska akademija, je prišel na začetku petdesetih let peš v
Prago na študij. Žitek je služil potem z Zimo na srbski gimnaziji v Sremskih Karlovcih in se vrnil ondod v Slovenijo za
profesorja matematike in naravoslovja na Ptuju. Hi'je odličen, meni nepozaben učitelj matematike: jasno je razlagal nje-
ne skri\nosti in nas izpraševal, ali jih dobro razumemo. Sicer nihče izmed nas ni maral priznati, da ne razume: pogosto je
Žitek zgrabil kakega učenca in mu rekel tudi slovenski: »Pojdi \en in pokaži!« Sele tedaj seje pokazalo, kako težka je
matematična modrost. Žitek nam je pravil, da zadošča, če delamo za njegov predmet doma eno uro na teden, sicer pa se
moramo vsega naučiti že v šoli. Dolge in zamotane naloge naj prečrtamo sami, da tegii ne bo treba delati njemu, l/hral je
primere, ki so zahtevali kratke in jasne rešitve. Od njega sem pridobil tako lepe osnove v matematiki, da sem od njih živel
še v višji gimnaziji. Na žalost pa nisem od njega pridobil takih osnov iz fizike in kemije. Po potrebi je poučeval Žitek v I.
in II. razredu tudi slovenščino. Pazil je, da smo brali razločno in z logičnim poudarkom, kar so tako zanemarjali že pri
množičnem branju v ljudski šoli. Posebno pazljivost je posvečal tudi deklamacijam. Pogosteje je koga pokaral: »Če boš ti
tak pridgal, bojo ti ljudje šli iz cirkve.« Prinašal nam je \ II. razred že tudi srbske narodne pesmi, da bi nam pokazal njih
lepoto. Knjižne slovenščine pa ni znal dovolj. Sin Murskega polja je bil prav i Prlek. v Pragi v petdestih letih Vseslovan, v
Karlovcih je dolgo učil in govoril srbsko-hrvatski, in tako nikdar ni imel priložnosti, naučiti se kranjske knjižne slovenšči-
ne. Ko smo prišli v III. ra/rčd, smo morah razredniku, ki je prevzel slovenščino pi; Žitku. razlagati, da ne znamo razliko-
vati kaj in kar. V člankih tednika »Slovenski gospodar« je pisal Žitek npr. srbskohrvatski > u L garskoj« namesto sloven-
skega »v Ogrski<' ali »na Ogrskem«.	nadaljuje*
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Zakaj ne RTV Ptuj
Pred nedavnim smo lahko po ptujskem kabelskem sistemu spremljali dve eno-
urni televi/ijski oddaji, ki so ju pripravili ptujski novinarji in l inček Ivanuša. Obe
oddaji sta bili uspeli in bi podoben program veleli gledati redno. Vendar nič ne ka-
ze, da bi se nam ta želja kaj kmalu uresničila. lako smo vsaj lahko ra/brali iz
kontaktne radijske oddaje o ptujski kabelski televiziji, v kateri je bilo omenjeno le
to, da imajo na ra/polago prostore za ptujski lokalni studio.
Pred leti se je tudi ptujski zavod
Radio-Tednik pripravljal na ustano-
vitev lastnega televizijskega studia. V
ta namen je celo speljal televizijski
kabel od predvidenega prostora za
studio v Raičevi ulici do ptujskega
gradu, od koder bi bilo mogoče pre-
našati program z anteno v širši pro-
stor ptujske občine, ne samo po ka-
belskem omrežju. Do realizacije tega
projekta žal ni prišlo, verjetno zaradi
pomanjkanja denarja.
Menim, da je napočil čas, ko naj bi
si oba zavoda, Radio-Tednik in ptuj-
ski kabelski sistem, postavila skupen
cilj v pokrivanju področja, ki ga da-
nes pokriva radio Ptuj, z rednim ptuj-
skim televizijskim programom, ki bi
bil v začetku redek, čez nekaj let pa
morda že vsakodneven. V samem me-
stu Ptuju bi se program razširjal po
kabelskem omrežju, v širši okolici pa
po anteni. V začetnem obdobju bi
predvajali ptujski program samo po
kabelskem omrežju, kot je bilo to pri
obeh dosedanjih oddajah.
Organiziranje radijskih in televizij-
skih oddaj je podobno, podobno je
tudi vodenje, oboje oddaje so tudi oz-
vočene, dodatna komponenta pri tele-
viziji je kamera. Zato se vsili misel, da
bi se, kot je to tudi v večjih krajih,
ptujski radio in televizijski studio ka-
belskega sistema združila v radio-tele-
vizijo Ptuj. Radio Ptuj ima namreč že
dolgoletno tradicijo v oddajanju, ima
že utečeno ekipo, ki bi lahko prevzela
— vsaj v začetku — večino nalog,
mojster Tinček Ivanuša pa bi usposo-
bil svoje pomočnike. Tako bi sčaso-
ma stekle redne oddaje. Menim na-
mreč, da se je treba lotiti zadeve po-
slovno, sicer si lahko obetamo le ob-
časne oddaje. Menim tudi, da bi od
opisane združitve imeli korist vsi pri-
zadeti, zlasti pa gledalci.
Dr. Adolf Žižek
Turistična taksa po novem
Skladno z novim zakonom o turistični taksi so v občinskem Sekretariatu za
turizem, gostinstvo in trgovino oblikovali Odlok o višini turistične takse v ptuj-
ski občini. Izvršni svet ga bo še v tem mesecu predlagal skupščini v sprejem.
Turistična taksa se bo razlikovala glede na letne čase in glede na območje.
Eno časovno obdobje bo od 1. 5. do 30. 9., drugo pa preostali čas leta. Višja tak-
sa bo veljala za območje mesta Ptuja in nastanitvene objekte ob magistralni ce-
sti Ptuj—Macelj. V glavni sezoni — od 1. 5. do 30. septembra — bo višina takse
za mesto in območje ob magistralni cesti 9 točk (točka je trenutno 1,5 dinarja)
ali 13,5 dinarja, na preostalem območju občine pa 4 točke ali 6 dinarjev. Zunaj
glavne sezone bodo obiskovalci Ptuja in uporabniki nastanitvenih objektov ob
že omenjeni cesti plačevali 10,5 dinarjev (7 točk), na drugih območjih občine pa
3 točke ali 4,5 dinarjev.
MG
Tara ima novo lastnico
Nova lastnica TARE, trgovine z
modnim tekstilom, je BRIGITA
BAUMAN, ki je lansko leto končala
sredno družboslovno šolo v Ptuju.
Ker so doma ugotovili, da službe ne
bo mogla dobiti, so ji kupili trgovino.
Z dvajsetimi leti je tako najmlajša
obrtnica v ormoški občini.
Delo v trgovini jo veseli, predvsem
pa moda, zato ni čudno, če pri njej
lahko najdejo vsi — od otrok do
odraslih — tisto, kar želijo.
Ob tekstilu ima na voljo tudi nekaj
kozmetike in »bižuterije«. Ime Tara
je kar pustila, ker je všeč tudi njej.
Prodajalno ima odprto od ponedeljka
do petka med 8. in 16., v soboto pa
med 8. in 12. uro. Dela sama, pri na-
kupu in prevozu pa ji pomaga oče.
Pravi, da se z delom v takšni trgovini
da preživeti.
Vida Topolovec
Nova lastnica Tare Brigita Bau-
man.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13. junij 1991 - tednik
Na mestu, kjer je stal ra/gledni stolp, štrlijo v zrak samo še štirje stebri.
Kdaj na Gomili ponovno
kraljica trgatve?
Nekoč turistično dokaj razgi-
bana Gomila v Slovenskih gori-
cah, ki leži skoraj na tromeji med
ormoško, ptujsko in ljutomersko
občino sredi lepe, prvobitno
ohranjene slovenjegoriške pokra-
jine, je danes pusta. Z nadmor-
ske višine 353 metrov sta samo še
lep pogled na okoliške kraje in
svež zrak, pa skoraj nič več.
Frančiška Krajnc, ki živi na
domačiji na vrhu hriba, je pove-
dala, da se še dobro spomni, ka-
ko lepo in živahno je bilo vsako
leto oktobra na turistični priredi-
tvi, ko so izbirali kraljice trgatve.
Pri njih so za številne goste, ki so
prišli na prireditev, pekli pogače,
pa tudi druge domače dobrote.
Nekaj deset metrov vstran si je
zgradil hišo njen sin, ki želi na
stičišču treh občin ponovno oži-
viti turizem. Osnova je urejena,
asfaltirana cesta, saj turista, ki
mu je žal avtomobila, ne bo nih-
če pripravil do tega, da bi obču-
doval zgolj lepo naravo in prije-
ten razgled.
Frančiška je še povedala, da je
razgledni stolp, ki je bil tamkajš-
nji ponos, razpadel kar sam zara-
di dotrajanosti in zanemarjeno-
sti. Poleg štirih meter visokih ste-
brov ki štrlijo iz betonske podla-
ge, je še vedno dobro ohranjena
betonska plošča, kjer je bilo v ti-
stih dobrih starih časih plesišče.
Vida Topolovec
Frančiška Krajnc se še dobro spo-
minja starih, lepih časov.
Rimljan v novi obleki
Grill bar Rimljan v Prešernovi ulici 3 v Ptuju je njegov lastnik Ziberi Said
pred kratkim preuredil in obnovil, kot pravi, v rimskem stilu. Dodatno je uredil
še salonski prostor v kleti, do njega lahko pridete po skrivnostnih stopnicah mi-
mo dveh vodometov, ogromne kače in še česa. Človek ima občutek, kot da se
sprehaja po sanjski votlini.
Pripravil je tudi dodatno ponudbo. Poleg jedi na žaru (lepinje s pleskavi-
co) vam bodo odslej ponudili še razne vrste okusnih pizz ter kraški pršut. Za
ljubitelje dobre kapljice imajo na voljo več kot 30 različnih vrst buteljčnih vin.
Spremenili so tudi obratovalni čas: Grill bar Rimljan je odslej odprt od 7. do
23. ure.	_ OM
Ziberi Said v kletnem salonskem prostoru svojega Rimljana v Prešerno-
vi ulici. (Foto: M. Ozmec)
Drevo, obloženo z južnimi sadeži.
V Slovenskih goricah
zorijo pomaranče
v Vinarstvu Slovenske gorice Haloze niso samo dobri vinogradniki in kle-
tarji, gojiti znajo tudi južno sadje. Na njihovem dvorišču te dni zorijo pomaran-
če in limone. Drevesi sta kar obilno obloženi ^ madeži, slišali pa smo, da vsak
dan kak sadež zmanjka. Vsakdo pač želi poskusiti sladkost ali kislost za naše
razmere neobičajnega sadja. Zunaj so drevesa seveda samo sedaj, ko je vreme
toplo, prezimovala pa so v topli garaži.	JB
PARK OB TURNtŠKt GRAŠČINI
Skrbna roka,
kje si?
KIJU H REPI BLIŠK! US ()HČI\SKI ZAŠČEII PARK PROPADA
# DRAGOCENA, STARA DKEVESA ODMIRAJO # LE MALO-
KDO SE ^E SPOMM DOBRIH C ASOV TEGA PARKA
Z odlokom o razglasitvi in za-
varovanju naravnih območij in
spomenikov narave v ptujski ob-
čini so leta 1979 delegati ptujske
občinske skupščine najbrž imeli
zares dober namen. Med drugim
so v odlok sprejeli tudi 6. člen, ki
opozarja na varovanje spomeni-
kov oblikovane narave ali horti-
kulturnih spomenikov, med kate-
re sodijo park v okolici gradu v
Dornavi, turniški park, grajski in
še trije drevoredi ob zdaj že ruše-
vinah Ravnega polja, ožja in šir-
ša okolica gradu Bori, nasad ek-
sotičnega drevja ob gradu v Za-
vrču in okolje tamkajšnje cerkve
svete Marije, okrasni nasad ob
Švabovem, park ob majšperškem
gradu in »Hincejevo« — vrtni
park v Krčevini pri Ptuju. V teh
parkih in vrtovih smejo lastniki
ali skrbniki karkoli spremeniti le
v soglasju z Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine v
Mariboru.
Kdor pozna naštete parke in
vrtove, najbrž ne bo nasprotoval
oceni, da je večina slabo vzdrže-
vanih, celo zanemarjenih. Redki
cvetoči grmi in drevesa le stežka
najdejo pot skozi zarast, marsi-
katero dragoceno drevo se duši
pod omelo .. .
IZJEMEN PARK Z RIB-
NIKI
Starejši se bodo najbrž še
spomnili, da park ob graščini
Turnišče ni bil nikoli tako zapuš-
čen, zarasel in neurejen kot zad-
nja leta. Drugje bi takšen pleme-
nit park zavarovali, skrbeli zanj
in ga razkazovali turistom in šo-
larjem, pri nas pa . . .
Kot navaja I. Stopar v delu
Gradovi, graščine in dvorci na
Slovenskem, je okoli leta 1827
nastala zasnova tega parka. Po-
znavalci ga opredeljujejo kot
park v svobodnem krajinskem
slogu s prevladujočimi sestavina-
mi angleškega parka. Zaradi za-
raščenosti in splošne neurejeno-
sti le malokdo ve, kakšne drago-
cenosti so v njem.
Strokovnjaki ga ocenjujejo kot
izvrsten park, ki se odlikuje po
redkih in znamenitih drevesih in
tudi po legi, saj se razprostira na
območju, ki ga je s svojimi tera-
sami oblikovala Drava. Je poln
izvirov podtalnice, ki sojo nekoč
speljali v ribnik in fontano. A je
to sedaj le še slabo vidno.
Turniški park ni zaščiten samo
z občinskim odlokom, temveč tu-
di z republiškim iz leta 1951, v
katerem ga uvrščajo med sloven-
ske spomenike oblikovane nara-
ve. Dragocenosti so predvsem li-
pe, domači in ameriški hrasti,
platane in javorji, stara gledičja,
bukve, gabri, koprivovec, kavka-
ška jelka, macesni, jeseni in ču-
ga. Strokovnjaki napovedujejo,
da zaradi slabega vzdrževanja
grozi parku propad. Skoraj po-
vsem je zarasel, zaradi starosti in
nerednega vzdrževanja propada-
jo parkovne drevnine skupaj z je-
zerom in fontano. Kljub temu da
so v njem prepovedane gradnje
in posegi, ki bi porušli ohranjeno
stilno zgodovinsko zasnovo, je
park že zdavnaj utonil v pozabo.
Pred desetletji, ko je tam bila še
kobilarna, so ljubitelji jahanja
vsaj za silo vzdrževa-li jahalne
poti po parku, po izselitvi kmetij-
ske šole iz gradu pa je park pri-
čel pospešeno propadati.
V Zavodu za varstvo naravne
in kulturne dediščine menijo, da
bi v Ptuju morali najti denar in
dobro voljo, da bi poskrbeli za
dragocena drevesa in očistili rib-
nik. Še vedno upajo, da bi park
lahko, ob ustreznem ravnanju,
zableščal v vsej svoji lepoti.
NIKOGARŠNJA SKRB?
Po precej dolgotrajnem iska-
nju odgovornega za vzdrževanje
parka ob turniškem gradu sem
ugotovila, da pravzaprav nihče
natančno ne ve, čigava skrb je to
opravilo. V občinskih službah
sem izvedela, da naj bi zanj skr-
bela krajevna skupnost. Turniška
krajevna skupnost kakšne poseb-
ne skrbi ni pokazala. Le pred le-
ti, ko so v bližini gradu prazno-
vali svoj krajevni praznik, so ko-
munalnemu podjetju naročili,
naj posuje poti v parku, nekemu
zasebniku pa, naj pokosi travo.
Od takrat je vse samo še slabše.
Niti za podrti zid, ki prav ne-
sramno odkriva zanemarjenost
parka, se nihče ne zmeni, pa če-
prav s ceste bode v oči, kaj šele
za sam pairk. V ptujskem Komu-
nalnem podjetju, ki naj bi skrbe-
lo za zelenice in parke v mestu,
tudi niso povsem prepričani, ali
je vzdrževanje parka njihova
skrb. Na Zavodu za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine bio-
log Janko Urbanek pravi, da
vzdrževanje parka tudi ni njiho-
va skrb. Oni le skrbijo, daje vsak
poseg narejen pod njihovim stro-
kovnim vodstvom. In ker »pose-
gov« ni, tudi oni niso preveč po-
gosto v parku . . .
Tako se skrb za nekoč opevani
in cenjeni park prelaga z enih na
druga ramena. Park pa sameva
in propada. Zaenkrat še nikomur
v opomin in na veliko žalost lju-
di, ki mnogokrat ne vedo, kam bi
šli na sprehod, in tistih, ki se še
spominjajo dobrih časov turni-
škega gradu.
Darja Lukman
Skrbna roka bi marsikateremu drevesu podaljšala življenje. (Foto: J.
Bračič.)
Cari turniškega parka.
Ob bistrem potoku je mlin . . .
Na našem podeželju je čedalje manj mli-
nov, kijih poganja tekoča voda. Eden redkih
je postavljen na mlinščici potoka Sejanca v
Savcih. Lastnik Leon Goričan je povedal, da
jim za domačo rabo še vedno dobro služi.
Meljejo pšenico, predvsem za peko domače-
ga kruha.
Ob mlinu je tudi žaga, prav tako na vodni
pogon. Sveži les ob njej pove, da še vedno
dela.
Stavba, kjer je mlin, je zgrajena iz lesenih
brun, ki kažejo častitljivo starost. Leon Gori-
čan pove, da je mlin zagotovo star 250 let in
je tako postal del slovenske zgodovine. Mlin-
ščico je dal izkopati grof, lastnik Plazerhofa,
ki je stal na drugi strani sejenske doline, tik
pod vrhom hriba. O njem danes ni več sledu.
Kopanje mlinščice je bilo kmetom vračunano
v tlako. Ob njej so bili nekoč postavljeni štir-
je mlini, sedaj sta ostala še dva, melje pa sa-
mo Goričanov. Ko je grof, lastnik mlinov
ugotovil, da se finančno več ne izplačajo, jih
je za primerno odškodnino dal kmetom. Ta-
ko so ga dobili tudi predniki sedanjega last-
nika.
Druga posebnost pa so lipe, ki delajo okoli
mlina in žage prijetno senco. Stare naj bi bile
okoli 70 let.
Vida Topolovec
Mlin na mlinščici Sejance še vedno melje . ..
. žaga pa še vedno žaga.
TEDNIK^ i""Ui99i
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
ODLOK IN ODREDBA O KOMUNALNIH ODPADKIH
Vojna napoved onesnaževanju okolja
Težave s komunalnimi odpadki se zadnje mesece kopičijo. Frej so krajevne skupnosti \saka na s\oj način
poskušale skrbeti za zbiranje in od\oz komunalnih odpadkov in nekaterim je to tudi uspelo ► zadovoljiti meri.
Potem ko pa so pričeli referendumi za podaljšanje krajevnih samoprispevkov dobivati negativne izide, je v
glavnem tudi konec skrbi za komunalne odpadke. Razlog je > pomanjkanju denarja. Kot smo pisali že > prejš-
nji številki, se nekatera odlagališča širijo kar na bližnje ceste, zabojniki po vaseh so polni smeti, za njihov od-
voz pa ni plačnika, /e tako katastrofalno stanje na področju gospodarjenja s komunalnimi odpadki postaja
kritično in alarmantno.
Zeleni ptuja so lani in predla-
ni začeli izdelavo katastra divjih
odlagališč. V okolici l^uja. na
približno četrtini ozemlja občine,
so odkrili kar 187 odlagališč, ki
služijo za »krajevne potrebe« in
ki sprejemajo tudi zdrcfvju in pi-
tni vodi škodljive odpadke. Na
letošnjem ekološkem taboru v
Ptuju bodo nadaljevali iskanje
divjih odlagališč. Kataster sam
po sebi seveda še ničesar ne rešu-
je, je pa opozorilo, kako umaza-
no in zanemarjeno deželo ima-
mo in kako nujno je poiskati re-
šitve po vzoru razvitih držav.
Ker je rešitev le v organizira-
nem zbiranju, sortiranju in stro-
kovnem odlaganju odpadkov, so
Zeleni lani jeseni predlagali
sprejem ustreznega odloka tudi v
ptujski skupščini. Vse skupaj ni
šlo gladko, in čutiti je bilo ne-
razumljiv odpor, namesto do
konca prejšnjega leta je odlok
ugledal luč sveta marca letos. Po
odredbi izvršnega sveta, ki je sle-
dila omenjenemu odloku, bi bilo
potrebno s 5. junijem pričeti sor-
tiran odvoz odpadkov na območ-
jih, kjer je bilo že doslej poskr-
bljeno za zbiranje in odvoz (Ki-
dričevo, Majšperk, Ptujska Gora,
Ptuj). Ker pa se izvajalec na to
zahtevno delo ni uspel pripraviti,
bo prišlo do zamude, ki pa men-
da ne bo dolgotrajna.
Izvršni svet je določil tudi po-
goje odvoza komunalnih odpad-
kov s širšega območja Dravskega
in Ptujskega polja ter Slovenskih
goric in Haloz. Tako bo dovoz iz
dela KS Kidričevo ter krajevnih
skupnosti Lovrenc in Dolena
vsak ponedeljek, ob torkih bodo
odvažali komunalne odpadke iz
krajevnih skupnosti Spuhlja in
Markovci, ob sredah iz KS Go-
rišnica, Dornava, Grajena in del-
no Bratje Reš. Ob četrtkih bodo
na vrsti krajevne skupnosti Cir-
kovce, Videm pri Ptuju, ob pet-
kih pa Hajdina in Rogoznica.
Odvoz odpadkov po tej odredbi
naj bi se pričel prvega septembra
za krajevne skupnosti Kidričevo,
Lovrenc, Dolena, Bratje Reš,
Cirkovce, Videm pri Ptuju in
Hajdina ter prvega novembra za
krajevne skupnosti Spuhlja,
Markovci, Gorišnica, Dornava,
Grajena in Rogoznica.
S prvim novembrom se mora
po odredbi izvršnega sveta priče-
ti zbiranje, sortiranje in odvoz
komunalnih odpadkov tudi z ob-
močja Haloz in Slovenskih goric.
Tudi od tam bo odvoz enkrat te-
densko, dnevi za posamezno kra-
jevno skupnost pa še niso dolo-
čeni.
Obvladovanje tako širokega
območja zahteva poseben orga-
nizacijski pristop, tudi obsežno
investicijo. Kot vse kaže, bo v ta
namen nastalo v Ptuju mešano
podjetje; za sodelovanje z eno
ptujskih firma sta pokazala zani-
manje dva tuja partnerja. Do-
končnega dogovora o tem še ni,
bo ga pa potrebno sprejeti v krat-
kem, sicer bo tudi na tem pod-
ročju prišlo do zamude, divja
odlagališča pa se bodo polnila
naprej.
Stroški tedenskega odvoza od-
padkov za gospodinjstva ne bo-
do pretirano visoki^o izkušnjah
sosednjih občin, kjer je tak način
že nekaj časa v veljavi, plačujejo
od 150 do 180 dinarjev mesečno;
na podobne stroške kažejo tudi
ptujske kalkulacije.
Potem ko bo zaživelo organizi-
rano zbiranje, sortiranje in od-
voz komunalnih odpadkov, pa
naših skrbi še ne bo konec. V pri-
hodnjem obdobju bo potrebno
popraviti posledice našega ne-
spametnega ravnanja v preteklo-
sti: sanirati bo potrebno na stoti-
ne divjih odlagališč, sicer naša
okolica ne bo kazala nič bolj pri-
jaznega obraza kot doslej in v
očeh tujcev bomo še naprej neu-
rejena dežela ter ekološko neos-
veščen narod. Ko bomo razširili
zbiranje komunalnih odpadkov
na območje celotne občine in ko
bomo pričeli čistiti divja odlaga-
lišča, bomo pred novim proble-
mom deponije komunalnih od-
padkov. Ta problem se poskuša
sicer reševati na nivoju Podravja,
toda tam, kjer naj bi nastale de-
ponije, prebivalci za to ne kažejo
niti najmanjšega zanimanja, nji-
hova nasprotovanja so zelo odlo-
čna. Zgodbe s podobno vsebino
poznamo tuji v ptujski občini, v
prihodnjih mesecih ali letih pa
se utegnejo ponoviti. Ko bo se-
danja deponija polna, bo pa le
potrebno najti nov prostor za
odlaganja enega od civilizacij-
skih bremen, pa naj bo to v širi-
tvi sedanje ali graditvi nove de-
ponije. Svet že pozna bistveno
manj škodljive načine odlaganja
komunalnih odpadkov. Napake,
ki so jih oni naredili na poti do
sedanjih izkušenj, lahko mi pre-
skočimo. Ce seje seveda mogoče
kaj naučiti na napakah drugih.
J. Bračič
Le kdo bo plačal odvoz?
PRVA TRGOVINA Z ŽIVlU V SLOVENSKI BISTRICI
NA ČRTNO KODO
Moj market ponuja
nad 3000 artiklov
v času, ko je Slovenska Bistri-
ca polna, skoraj prepolna trgo-
vin in trgovinic, je Trgovsko
podjetje Planika odprlo v Zgor-
nji Bistrici v objektu D-2 v četr-
tek, 6. junija, še eno prodajalno.
Prostor s skupno površino
500 m\ od tega s .320 m^ prodaj-
nih površin, se imenuje .Moj mar-
ket. Sprva je Planika oklevala z
investicijo, vendar sta prisotnost
konkurence in lokacija nareko-
vali, da so se v avgustu lani odlo-
čili za nakup objekta. Naložba je
znašala dvaindvajset milijonov
dinarjev, 6 odstotkov so prispe-
vali njihovi največji dobavitelji.
Zaposlenih je štirinajst delavcev,
ki so jih le premestili iz drugih
Planikinih poslovalnic. V trgovi-
no so vnesli za nas najsodobnej-
šo tehnologijo - črtno kodo, s
katero se Planika ne srečuje pr-
vič. Takšno računalniško odčita-
vo imajo že v svojih poslovalni-
cah Zvezda in Ideja.
Trgovino je odprla direktorica
TP Planika Marija Križanič. Na-
nizala je nekaj osnovnih značil-
nosti tega objekta. V Mojem
marketu želijo ponuditi vse po-
trebno za gospodinjstvo na enem
mestu in si prizadevajo, da bi
Moj market za kupce postal res-
nično moja trgovina.
Med ponudbo, ki obsega nad
3000 artiklov, bodo dali poseben
poudarek sadju, zelenjavi, mesu.
delikatesam in mlečnim izdel-
kom. Ob odprtju so pred marke-
tom pripravili pogostitev za kup-
ce in obiskovalce. Ponudili so
narezan sir, razrezali pa so tudi
mortadelo. Ker se k temu prileža
dobra pijača, so poskrbeli tudi
za to.
Čeprav v Evropi ne pomenijo
takšne trgovine nič novega, je ta
le velik dosežek za kraj, kot je
Slovenska Bistrica.
Nataša Pogorevc
Direktorica Marija Križanič je ob
otvoritvi povedala nekaj besed.
V preddverju ste lahko pokusili
tudi to mikavno mortadelo. (Fo-
to: Nataša Pogorevc.)
Obvezen odvoz komunalnih odpadkov
Skupščina občine Lenart je 20.
novembra 1990 sprejela odlok o
ravnanju s komunalnimi odpad-
ki v občini Lenart (Ur. lista R
Slovenije, št. 45/90). Po tem
odloku se redno odvažanje ko-
munalnih odpadkov obvezno
uvede na ureditvenem območju
mesta Lenart in na ureditvenih
območjih naselij Benedikt, Cer-
kvenjak, Gradišče,Jurovski Dol,
Voličina in Zg. Ščavnica. Na ob-
močjih, kjer je uvedeno redno
odvažanje, je obvezno sortiranje
in odlaganje odpadkov v tipizira-
ne posode. Za območja, kjer še
ni uvedeno redno odvažanje od-
padkov, zahteva redno odvaža-
nje^ pristojna krajevna skupnost.
Če obstaja nevarnost onesna-
ževanja okolja, lahko zahteva
uvedbo rednega odvažanja ko-
munalni ali sanitarni inšpektor.
Z denarno kaznijo od 1.000 do
5.000 din se kaznujejo občani, če
ne odlagajo odpadkov v tipizira-
ne posode. Kazen v višini 1.000
do 5.000 plačajo tudi osebe, ki
odlagajo odpadke izven določe-
nih odlagališč komunalnih od-
padkov (Ur. list R Slovenije,
10/91).
V skladu s tem odlokom je
svet krajevne skupnosti Voličina
30. maja letos sprejel sklep, da se
uvede redno odvažanje komu-
nalnih odpadkov v naseljih Sp.
Voličina, Zavrh, Selce in Dolge
Njive. Podjetje, ki ga je za odvoz
odpadkov določil Izvršni svet
Skupščine občine Lenart, priskr-
bi ustrezne posode, občani pa so
dolžni odlagati odpadke v te po-
sode skladno z navodili podjetja.
Darja Ornik
Izvršni svet o socialnem stanju
Včeraj so imeli sejo člani IS
SO Lenart. Med velikim številom
točk dnevnega reda so sprejeli
tudi poročilo o delu Centra za
socialno delo Lenart, iz katerega
je bilo razvidno delo in organiza-
cija centra ter nasploh socialno
stanje občanov in delavcev obči-
ne Lenart. Obravnavana proble-
matika bi še kako morala zanima-
ti sindikalno organizacijo v občini
Lenart, katere predstavnik je do-
bil vabilo za sejo IS SO Lenart, a
se je ni udeležil.
RAZVOJNE MOŽNOSTI
OBRTI IN MALEGA POD.IET-
NI^TVA
Drobno gospodarstvo postaja
vse bolj pomembno pri pridobiva-
nju dohodka oziroma zaposlova-
nju prebivalstva. Ekonomske teža-
ve, s katerimi se danes ubada veči-
na podjetij, povzročajo vedno po-
gostejše pojavljanje presežkov de-
lovne sile, ki je tako postavljena
pred desjtvo iskanja kakršnekoli
zaposlitve. In te možnosti samoza-
poslitve obstajajo v obrtništvu, pa
tudi v ustanavljanju lastnih malih
podjetij.
Tudi v Lenartu ugotavljajo, da
je v razmerah, ko se pojavljajo
velike težave v družbenem go-
spodarstvu, potrebno podpirati
vsako zasebno iniciativo (ali to
pomeni tudi za igralne avtomate,
ki "e kaki: motijo .starše učencev
■novne --<,le ■ enart, saj je
'>obratovaln'ca>; pn;v na:,proti
-zgradbe -.tare osn-j\ne ^ole). na-
■ jo pa ■ pliva;: t. :iko, da - de-
javnr-.ti, ki bi p-init-. M. i;groža-
:ik'.lja. na-.r!i v ohtt.n- co-
nah. ki n: : bi bi\	pr^-d-
v:dcnp \ ur rditvrpih ■ ,i;'iih po-
sameznih KS. Drugje naj bi do-
pustili razvoj vsega, kar sodi k
mirni obrti.
Struktura obrti v občini Lenart
V	občini Lenart smo imeli na
dan 31. 12. 1990 ustanovljenih:
—	224 obratovalnic rednih
obrtnikov,
—	80 občanov je opravljalo
obrtno dejavnost kot postranski
poklic,
—	51 zasebnih podjetij,
—	1 obrtno zadrugo
Skupaj 356 enot drobnega go-
spodarstva.
V	obrti je bilo zaposlenih 234
delavcev in v zasebnih podjetjih
25 delavcev; na 1000 prebivalcev
imamo v občini 12,9 obratoval-
nic. Število zaposlenih na obra-
tovalnico znaša 1,04 delavca.
Sekretariat za družbenogospo-
darske zadeve občine Lenart da-
je pobudo, da je potrebno spre-
membo namembnosti iz stano-
vanjskih v poslovne prostore izpe-
ljati čimbolj elastično, vendar je
potrebno upoštevati ekološke in
druge pogoje.
Občanom oziroma obrtnikom
in podjetnikom je potrebno omo-
gočiti, da v največji meri izrabijo
spodbude, ki jih zagotavlja Za-
kon o spodbujanju razvoja na
demografsko ogroženih območ-
jih.
Problematika podjetij in ugo-
tovitve:
v i-hrini Lenart je ustano-
.\|i.nih 51 za-.cbnih podioti;. naj-
. podroij;' trgovine ■:2.V: tir
'=n,in=jno-po: io- ^;!-tehni. pii
javnosti
—	aktivno posluje 30 podjetij
oziroma 58 %,
—	17 podjetij zaposluje de-
lavce, od tega zaposluje 8 podje-
tij poleg ustanovitelja še druge
delavce,
—	skupno število zaposlenih
v zasebnih podjetjih: 25,
—	podjetja še ne rešujejo pro-
blema nezaposlenosti, saj gre v
večini primerov za ustanovitelje,
ki so še zaposleni drugje, ali
obrtnike, ki poslujejo v okviru
obrti in lastnega podjetja;
-— dejavnosti podjetij je težko
grupirati, saj imajo zelo obsežen
predmet poslovanja (trgovina,
proizvodnja, storitve);
~ zasebna podjetja predsta-
vljajo v tein trenutku možnost in-
tenzivnejšega zaposlovanja in tu-
di gospodarskega razmaha, ven-
dar te možnosoti še niso izkoriš-
čene, zato je potrebno tudi to ve-
jo stimulirati s konkretnimi
spodbudami.
Zadružništvo:
število obrtnih zadrug	I
število zaposlenih	5
število članov zadruge	80
Vlog:) obrtne zadruge je po-
trebno krepiti,, tako da postane
gonilna sila pri iskanju tržišča ter
širitvi dejavnosti obrtnikov. Prav
tako bi bilo smiselno pospešev^ui
na podeželju predvsem razvoj
kmečkega turizma, kmečkega
podjetništva in tradicionalnih
obrti. S tem bi zagotovili, da bo-
do ljudje ostali doma, kar bi
gotavljali: raz- -ij va.^i. pritir.k r-.-.
- litv-\ v mesta b -- manjši in v
večji meri bi bili uporablj'--ii - a-
ni -- --apu^; ;'ni objekti
J. K.
Uspešno končano izobraževanje
v prejšnji številki TEDNIKA smo vas informirali o usposabljanju za POMOČ IN NEGO OSTARELIM NA
DOMU, ki ga je izvajala Delavska univerza Lenart.
Enajstdnevno izobraževanje je uspešno končalo
15 udeleženk, med katerimi jih večina pričakuje
čimprejšnje angažiranje v praksi, to pa jim je di-
rektor Centra za socialno delo Josip Lukač oblju-
bil v kratkem. Pri Centru za socialno delo Lenart
imajo sedaj v evidenci dvajset občanov, ki že čaka-
jo na to novo vrsto pomoči.
Zaključek izobraževanja smo izvedli v torek, 4.
junija po ogledu Doma upokojencev v Ptuju. Vse
udeleženke, predavatelji, predstavnico Zavoda za
zaposlovanje in izvajalca izobraževanja je v svoje
prostore povabil predsednik Izvršnega sveta Skup-
ščine občine Lenart Avgust Zavernik. Po podelitvi
potrdil o opravljenem izobraževanju se je med
vsemi razvil pogovor o poteku in namenu izobra-
ževanja. Udeleženke so bile zadovoljne s podaja-
njem vsebine, predavatelji pa z organizacijo izo-
braževanja. Ob koncu je bilo čutiti kar nekaj žalo-
sti nekaterih udeleženk, saj so se dekleta in žene iz
različnih krajev občine Lenart v enajstdnevnem
izobraževanju spoprijateljila.
Janez Karo
Skupna fo .igrafija — spr-min na enajstdnevno druženje.
8 — OD TU IN TAM
13. junij 1991 - tednik
;; Varčevalni ukrepi so premalo...«
Ptujska občinska tludn je nn svoji 14. seji razpravljala o težkem finančnem stanju ptujskega
/dravst\a. SILVA CKRCKR, sekretarka /a zdravstvo in socialno varstio, je dejala, daJe hujše kot
i/ffuba nezmožnost plačevanja. Re/uhati lani sprejetih varčevalnih ukrepov so vidni. Število zapo-
slenih seje /.manjšalo za 50 aH /a več kot III odstotkov, (ilede na razmere pa ni pričakovati, da bi
do konca leta prihodke uskladili z odhodki. \ bivših temeljnih organizacijah (sedaj organizacij-
skih enotah) tudi letos izvajajo varčevalne ukrepe, in kot kaže, potrebujejo še dodatne.
KKISn.SA S\MPhKL-PL RG se je vprašala, kaj je boljše: znižati plače in materialne stro-
ške aH pa /manjšati dejavnost. S slednjim ne bomo ničesar pridobili, saj bomo za manjši obseg de-
la dobili še manj denarja, da o manjši kakovosti dela ne govorimo.
LIZIKA VIDOVIČ je predlagala, da naj bi se /manjševalo število ne/dravstvenih delavcev.
Sprejeti ukrepi /a sanacijo razmer pa ne bi smeli vplivati na delo s pacienti, prav tako se ne bi
smele povečevati čakalne dobe.
MKTKA SLAiSiC je prepričana, da gre pri urejanju razmer v ptujskem zdravstvu /a neodgo-
vorno ravnanje. A/ mogoče, da bi prev/eli bodoče ustanoviteljstvo, ne da bi uredili ra/mere.
BRAISKO HRl^MEIS, predsednik občinske vlade, je povedal, da bo nujno potreben rez, saj
je upravičen dvom, da varčevalni ukrepi ne bodo prinesli želenega — izguba namreč raste. Repu-
blika naj bi / manjšimi dele/i sredstev silila občinsko vlado v sprejem nekaterih ukrepov. Potre-
ben je rez, ne pa varčevalni ukrepi. Za ptujsko občino je finančno stanje v zdravstvu nerešljivo.
Dolg je potrebno prenesti v republiko.
Izvišni svet bo o finančnih težavah ptujskega zdravstvenega centra obvestil Republiški Sekre-
tariat za zdravstvo in republiško upravo za zdravstveno varstvo. Javnemu zavodu pa predlaga ta-
kojšen sprejem nekaterih ukrepov, ki se nanašajo na zmanjšanje števila zaposlenih in materialnih
stroškov. Preveriti je potrebno režim delovnega časa in obseg dežurstev ter nadurnega dela. Pono-
vno naj bi uvedli turnusno delo. Poleg tega jim nalaga še sprejem dodatnih ukrepov, da hi poslova-
nje čimbolj uskladili z razpoložljivimi sredstvi S sprejetimi ukrepi pa morajo seznaniti republiški
Sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo in republiško Upravo za zdravstveno varstvo. Izvr-
šni svet bo tudi vztrajal, da se skladno z načrtovano reorganizacijo preučijo možnosti za racional-
no porabo poslovnih prostorov.	Majda Goznik
Foto: M. Ozmec
_ ^
Dr. Henrik Zlebnik:
»Uskladitev je nujna!«
Kakšne so trenutne razmere v
osnovnem zdravstvenem varstvu?
»Delo poteka normalno. Tru-
dimo se, da se težave zaradi po-
manjkanja denarja in organizira-
nosti ne poznajo pri delu z bolni-
ki. Poskušali bomo ohraniti do-
seženo raven zdravstvenega var-
stva, dokler bo to mogoče.«
Kaj se bo zgodilo po prvem juli-
ju?
»Nič dramatičnega. Z reorga-
nizacijo ne spreminjamo delov-
nih nalog niti načina dela. Naše
naloge ostanejo nespremenjene.
Glede na to, da bo imel bodoči
zdravstveni dom večje delovno
področje in večjo odgovornost,
pomeni nova organiziranost sa-
mo dodatno delo in trud, da bo-
mo zdravstveno varstvo občanov
izvajali čimbolj kakovostno.«
Ali reorganizacija javnega za-
voda dr. Jožeta Potrča v dva sa-
mostojna zavoda pomeni tudi
manjše finančne težave?.
»Sama po sebi ne. Vsak zavod
se bo moral potruditi in najti na-
čine, kako premostiti razliko
med razpoložljivimi sredstvi in
stroški, ki se pri delu pojavljajo.
Možnosti za usklajevanje se za-
radi različnega načina dela in
strategije razlikujejo. Osnovno
zdravstveno varstvo želi na pri-
mer čimveč ljudi obdržati doma,
jih zdraviti v ambulanti, na do-
mu in podobno. Prav gotovo ima
drugačne cilje tisti, ki je eksisten-
čno vezan na bolnišnične pacien-
te.
Naša osnovna naloga je. da
smo čimbolj uspešni pri prepre-
čevanju najrazličnejših obolenj.
To tudi pomeni zmanjševanje
stro'.kov in potreb na vseh zah-
tevnejših področjih zdravstvene-
ga varstva. Zato se cilji in intere-
si obeh dejavnikov zdravstvene-
ga varstva - osnovnega in bol-
nišničnega v marsikateri točki
ne ujemajo. Zaradi tega tudi tež-
ko rešujemo sedanje težave.«
Ali je v tem trenutku zaradi po-
manjkanja denarja okrnjena vaša
preventivna dejavnost?
»Ta dejavnost ni okrnjena.
Način dela v preventivi je tak, da
zahteva predvsem delo zdrav-
stvenih delavcev, in je cenejši kot
kurativa. Večji problem vidim v
zagotavljanju ustreznih materia-
lov in sredstev, ki jih kurativa
potrebuje.
Zdajšnje stanje v zdravstvu
moramo zelo resno obravnavati,
saj se razlike med prihodki in
odhodki iz dneva v dan poveču-
jejo. Slednje pa smo že zdavnaj
spravili na raven razumne pora-
be. Zaradi finančne stiske resni-
čno porabljamo samo tisto, brez
česar ne gre. Kljub temu je zelo
realno pričakovati, da nam bodo
dobavitelji ustavili dobavo sani-
tetnega materiala, da ne govorim
o prekinitvi dobave energije,
elektrike, ogrevanja in drugega.
Omenjene stroške pokrivamo z
velikimi zamudami. Sedaj smo v
veliki meri odvisni od dobre vo-
lje in razumevanja dobaviteljev.
Vendar se takšno stanje ne more
vleči v neskončnost, tudi to ima
svoje meje, pa četudi gre za
zdravstvo. To moramo razumeti.
Zato je zelo hitro potrebno nekaj
storiti, da se bodo problemi pri-
čeli razreševati. Predvsem mi-
slim, da se moramo dogovoriti,
kaj je tisto, brez česar v resnici
ne moremo ostati oziroma brez
česar ne morejo biti pacienti
ptujske občine, in to uskladiti s
takšnimi ali drugačnimi finan-
čnimi viri.
V tem trenutku ne vem, kako
bomo premostili že nastale razli-
ke. Če bomo v drugem polletju
morali pok ruati tudi te, bomo
morali dejavnost prepolovili.
Kakšne posledice bi to imelo za
zdravstveno stanje naših obča-
nov, je tvegano prognozirati.
Upam pa si trditi, da brez znatne
škode ne bi šlo.«
Dr. Henrik Žlebnik
Dr. Jože Petrovič:
»Delamo v enakem obsegu
kot v prejšnjem letu«
Kako v zobozdravstvu premagu-
jete hude finančne težave?
»Zobozdravstvo ima težave od
začetka letošnjega leta, saj nam
republiška uprava za zdravstvo
še ni določila delovnega progra-
ma. Delamo v enakem obsegu
kot v prejšnjem letu. Mesečna
dvanajstina, ki jo prejemamo, je
na ravni lanskega povprečja. De-
nar prejemamo neredno, z eno-
mesečno zamudo, in v zadnjem
času le še 70 odstotkov pripada-
joče mesečne vsote. Pri tem pa
cene za material nezadržno raste-
jo. Surovine za material su uvo-
žene. Dobaviteljem dolgujemo
plačila za več kot dva, nekaterim
tudi za tri mesece. Sedaj se doga-
ja, da dobavitelji zaostrujejo po-
goje nakupov. S sosednjimi re-
publikami ne moremo več poslo-
vati z naročilnicami, temveč le z
gotovino oziroma predplačili.
Da delamo še nemoteno, smo
lahko hvaležni slovenskim doba-
viteljem, vendar tudi njihova po-
trpežljivost mineva in zaostrujejo
pogoje za dobavo. Zahtevajo
akontacije, pa tudi ptujski doba-
vitelji ne prenašajo več naših
dolgov in se obnašajo podobno
kot drugi.
Za zdaj poslujemo v neomeje-
nem obsegu, saj imamo na zalogi
še ves material in zdravila. Teža-
ve pa pričakujemo v drugi polo-
vici meseca, če se problemi v
kratkem ne bodo pričeli urejati.
Nenormalno je na primer, da od
serviserja ne moremo kupiti ter-
moregulatorja za žarilno peč v
znesku 1800 dinarjev. Če namreč
ta peč ne bo delala, se bo ustavi-
la linija za vlivanje mostičkov.
Pri tem pa dnevno v naših ordi-
nacijah poberemo od 20 včasih
tudi do 40 tisoč dinarjev partici-
pacije, ki pa je žal ne moremo
porabiti za plačila teh manjših
storitev. V zaostrenih gospodar-
skih razmerah ta denar ne gre za
zdravje ljudi, temveč za pokriva-
nje obveznosti, ki so nastale v
lanskem letu.«
Kako krizo v zdravstvu občutijo
vaši pacienti?
»Zaenkrat je še ne občutijo.
Na svoje hude težave smo opo-
zorili občinski Sekretariat za
zdravstvo, pa tudi republiškega.
Glede na to, da v takšnih razme-
rah posluje vse slovensko zdrav-
stvo, je pričakovati, da bo vlada
pričela ukrepati, če ne, bo prišlo
do vitalnega ogrožanja posamez-
nih pacientov.«
Kako je z delom dežurnih am-
bulant?
»Dežurne ambulante delajo
ob sobotah in nedeljah tako kot
doslej. Ob sobotah sta dežurni
dve; ena na oddelku za odrasle,
druga na oddelku za otroško zo-
bozdravstvo. Ob nedeljah dela
za celo občino ena ambulanta od
7. do 12. ure. Z mariborsko zob-
no ambulanto v Svetozarevski
ulici pa smo dogovorjeni, da v
okviru 24-urnega dežurnega nu-
dijo storitve tudi občanom ptuj-
ske občine. Gre za obiske zunaj
delovnega časa ptujskih dežur-
nih ambulant. Vendar do najnuj-
nejše pomoči prihaja resnično
samo v izrednih primerih. Če ho-
dimo redno k zobozdravniku, je
nujna pomoč zelo redka, bolj po-
gosto jo potrebujejo otroci kot
odrasli.«
Kako je s čakalno dobo? Ali se
v teh razmerah podaljšuje?
»Pri konservativi in sanaciji
zobje čakalna doba običajna. Pri
protetiki pa se pozna preddo-
pustniška mrzlica, pa tudi to, da
so nekateri občani zaradi napo-
vedi o zmanjšanju pravic pohite-
li, da bi zase pravočasno poskr-
beli. To se dogaja vedno, ko se
povišujejo doplačila k cenam
zdravstvenih storitev. Iz izkušenj
vemo, da je tri tedne po tem ve-
lik naval, nakar se povpraševanje
po zobozdravstvenih storitvah
umiri.«
Dr. Jože Petrovič
Dr. Lojze Arko:
»Nevzdržno likvidnostno
stanje...«
Kakšne težave ima ptujska bol-
nišnica?
»V bolnišnici imamo nevzdr-
žne likvidnostne težave. Že vrsto
let si prizadevamo, da bi z varče-
valnimi ukrepi ustavili negativni
trend poslovanja. Dosegli smo
pozitivne rezultate, varčevalne
ukrepe pa uresničujemo tudi v
letošnjem poslovanju. Kljub te-
mu pa ne bomo mogli uskladiti
naših potreb s finančnimi mož-
nostmi. Če želimo obdržati dose-
ženo raven zdravstvenega var-
stva v bolnišnici, nam bo pri-
manjkovalo skoraj 35 odstotkov
denarja. Ob tem pa nam dobavi-
telji zaradi neplačanih računov
pošiljajo obvestila o odpovedi
dobav. To je razumljivo, saj ima-
mo nekaj neplačanih računov še
iz novembra leta 1990.
Prizadevamo si, da ne bi ome-
jevali oziroma zmanjševali pra-
vic uporabnikom, prej obratno.
Naše vodilo je: za manj denarja
ponuditi zavarovancem več.
Prepričani smo, da vsi varče-
valni ukrepi ne morejo iti samo
na račun delavcev bolnišnice. Ta
proces ima tudi svoje meje. Zato
si moramo v prihodnjih mesecih
vsi skupaj prizadevati, da ne bi
porušili tega, kar je bilo v bolniš-
nici narejenega od leta 1874.«
Poslovno leto so v bolnišnici
končali z izgubo v znesku 8,608
milijona dinarjev. (Jlavnina izgu-
be je v tako imenovanem posebej
zaračunljivem materialu, ki je bil
porabljen za paciente, republika
pa jim je plačala samo dogovor-
jeni znesek. Dr. Arko poudarja,
da bi jim ta morala poravnati ce-
loten znesek to je 8.147 milijo-
na dinarjev, saj so zaradi nabav
omenjenega materiala nastali de-
janski stroški.
Že z dosedanjimi ukrepi so
zmanjšali število zaposlenih,
prav tako pa tudi nekatere mate-
rialne stroške. Ne glede na to pa
bolnišnica potrebuje mesečno za
svoje delo brez investicije 12,413
milijona dinarjev. Od republiške
uprave za zdravstveno varstvo
dobijo mesečno 9,452 milijona
dinarjev ali za 34.9 odstotka pre-
malo. Zaradi tega iz meseca v
mesec prelagajo poravnavo raču-
nov. ker so doslej dajali prednost
izplačevanju zajamčenih osebnih
dohodkov.
Kakšni so varčevalni ukrepi v
teh razmerah?
»Zaradi uskladitve odhodkov
s prihodki predlagamo dodatne
varčevalne ukrepe, da bi zadržali
dosedanjo raven zdravstvenega
varstva v bolnišnici. Zdajšnji pri-
hodki zadostujejo za izplačilo
osebnih dohodkov in delno za
nakup zdravil; za hrano, vzdrže-
vanje, energijo, potrošni materi-
al, potne stroške pa ne ostane ni-
česar. Mesečni bruto osebni do-
hodki znašajo 8,5 milijona dinar-
jev, za zdravila pa je namenjenih
952 tisoč. Potrebovali pa bi 8,5
milijona za osebne dohodke, za
zdravila 1,779 milijona dinarjev,
za hrano 785 tisoč in za vzdrže-
vanje, energijo, potrošni material
in potne stroške 1,349 milijona
dinarjev. Zato so dodatni varče-
valni ukrepi lahko vezani na po-
stavki bruto osebni dohodki in
zdravila.
Varčevalni program ima deset
točk. V njem je zapisano, da ne
bomo zaposlovali na novo. Vse
odhode bomo nadomeščali zno-
traj bolnišnice. Pregledali bomo
število nadur, izdelali analizo se-
danjega režima delovnega časa
in obsega dežurstev. Ukinili bo-
mo stroške prevoza na delo. Da
bi zmanjšali stroške za zdravila
in sanitetni material, bomo poe-
notili doktrino v smislu zmanjša-
nja stroškov zdravljenja. Vse na-
bave bodo pod strogim nadzo-
rom. Prizadevali si bomo za iz-
terjavo neplačanih računov. Eko-
nomsko-tehnična služba bo pri-
pravila predlog reorganizacije
paramedicinskih dejavnosti s ci-
ljem zmanjševanja števila zapo-
slenih in morebitni prenos teh iz
bolnišnice. Ukinili bomo vse do-
datke hrane in pijače zaposlenim
in pacientom zunaj rednih obro-
kov razen tistih, Ici so naročeni
od lečečega zdravnika. Kot zad-
nji deseti ukrep - pa naj bi
bil zmanjšanje obsega dela,
zmanjšanje osebnih dohodkov in
ukinitev sredstev za prehrano in
regres. Upamo pa, da do te skraj-
nosti ne bo prišlo, saj bi to po-
menilo občutno znižanje kakovo-
sti in obsega zdravstvenega var-
stva. S tem bi ogrozili tudi status
bolnišnice, v kateri se letno zdra-
vi 12 tisoč pacientov v ležalnem
delu in 70 tisoč v specialističnih
ambulantah.«
Dr. Lojze Arko
TEDNIK - junij 1991
TRŽNI KAŽIPOT - 9
10 - TRŽNI KAŽIPOT
13. junij 1991 - tednik
TEDNIK - 13- junij 1991
TRŽNI KAŽIPOT — 11
12 — OD TU IN TAM
13. junij 1991 - tednik
Mariborske pevke
navdušile
čeprav je bila čudovita baročna dvorana minoritskega samosta-
na v Ptuju slabo obiskana, je bil celovečerni koncert ženskega pevske-
ga zbora Rotovž iz Maribora pod umetniškim vodstvom prof. Karmi-
ne Šilec v četrtek, 6. junija za vse ljubitelje ubrane pesmi zagotovo en-
kratno doživetje. Koncertni program, ki so ga predstavile pevke, je bil
razdeljen v dva dela, vsebinsko pa v tri področja, saj so predstavile
sakralne, ljubezenske in ljudske pesmi domačih in svetovno znanih
avtorjev.
Foto: M. Ozmec
LETNA PRODUKCIJA PLESNEGA STUDIA PTUJ
Ples za vsak dan
Hibe, l^ikice. Žabice so stopi-
cale po odru ptujskega gledališ-
ča minuli ponedeljek. Rajale so,
se igrale živalskega vrtca, »plesa-
le« pravljico . . . Ib so bili otroci
plesnega vrtca Plesnega studia
Ptuj, s katerimi so se od lanske
jeseni ukvarjale mentorica Iris
Lepšina, Vanja Meško in Stanka
Gačnik. Predšolski otroci od tret-
jega leta dalje so se predstavili
neposredno in prisrčno, kot zna-
lo le oni. Zatem so se predstavila
dekleta Plesne delavnice AH
mentorice Mire Mijačevič iz niž-
jih razredov osnovne šole in po-
kazala že posrečene improvizaci-
je na glasbo in brez nje. Mentori-
ca Plesne delavnice Nina Meško
pa je z dekleti pripravila nastop
že z elementi plesa; koreografija
je bila skupinska.
Nina Meško je nastopila z av-
torskim plesom, kar je za mlado
plesalko, ki letos končuje sred-
njo šolo, velik dosežek in ob tem,
kar je pokazala, upamo, da bo
všeč tudi selektorju, ki bo odlo-
čal o njeni udeležbi na osrednji
slovenski plesni prireditvi Dnevi
plesa v Ljubljani.
Letos so se prvič predstavile
mažoretke. Klub mažoretk, ki je
komaj zaživel, naj bi se prvič jav-
nosti predstavil v Kurentovanju
prihodnje leto. Spretnost, ki so
jo pokazale, obeta. Koreograf-
sko vodstvo je bilo v rokah Re-
nate Mere in Mire Mijačevič.
Klub mažoretk je nastal na osno-
vi naravne selekcije med šestme-
sečnim incialnim treningom v šti-
rih ptujskih osnovnih šolah: To-
neta Žnidariča, Franca Osojnika,
Olge Meglič in Borisa Kidriča.
Skupaj je nastopilo 60 otrok,
seveda pa jih je jeseni pričelo
obiskovati Plesni studio precej
večje število, vendar vsi niso bili
dovolj vztrajni. Letno produkci-
jo je režirala Mira Mijačevič, ki
je s spremno besedo tudi pred-
stavila posamezne skupine, ko-
mentirala proces in rezultate ce-
loletnega dela.
Plesni studio seje letos na tak-
šni prireditvi predstavil že enaj-
stič. Pokazal je kakovostno in
kontinuirano delo. Več kot deset-
letno delo pa nujno postavlja vr-
sto vprašanj in problemov. Eno
takih vprašanj je gotovo, ali ne
bi kazalo profesionalizirati te de-
javnosti v tem smislu, da bi imeli
poklicnega strokovnjaka za to
področje, mentorja, ki bi se lah-
ko resnično posvetil tej dejavno-
sti. Vse mentorice, ki zdaj to po-
čno, delajo to ob svojem rednem
delu; to nekaj let seveda gre, po-
tem pa marsikdaj ne več. Delati
pa je treba že s predšolskimi
otroki, če hočemo rezultate, ki ne
bodo ostali zgolj v okviru prosto-
časne dejavnosti tistih, ki jim je
ples blizu. Skupina T4 je namreč
dokazala, da je v naših razmerah
tudi to mogoče, da smo sposobni
nekaj več in to bi morali negova-
ti in ustvariti razmere za več tudi
jutri. Ali kot je Mira Mijačevič
ob koncu prireditve potrkala na
zavest številnega občinstva, med
katerim ni manjkalo tudi odgo-
vornih za kulturno dejavnost v
občini, upa, da nastop ni potrkal
le na njihova čustva, ampak tudi
na razum, da je kljub kriznim ča-
som potrebno nadaljevati in na-
meniti tudi tej dejavnosti večji
kos kruha.	NaV
Foto: (Langerholc)
Pri Andražu nova streha
Ena najstarejših cerkva na območju Slovenskih
goric, cerkev svetega Andraža v Vitomarcih, je te
dni olepšana s prenovljenim ostrešjem in novo kri-
tino. Kot je povedal farmi župnik Jože Kolmanko,
so to okoli 500 let staro cerkev zadnjič prekrili leta
1958, medtem ko je ostrešje menda še prvo.
Akcijo zbiranja denarja so pričeli že lani, pri če-
mer so se krajani izdatno izkazali, na pomoč pa je
priskočil še škofijski svet. Lani so obnovili asfalt-
no cestišče do cerkve, letos so se lotili prenove
ostrejšja in kritine, prihodnje leto pa bodo — če
bo le dovolj denarja ~~ uredili tudi fasado. V žup-
niji sv. Andraža je sedem vasi: Drbetinci, Novinci,
Slavščina, Gibina, Rjavci, Hvaletinci in Vitomarci,
zato so prepričani, da jim bo to uspelo. Sicer pa
pričakujejo še kakšno pomoč ali pa vsaj sodelova-
nje Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora,
saj je cerkev sv. Andraža tudi čudovit kulturni
spomenik.
-OM
Krajani oziroma župljani skupaj z delavci zasebnika Marjana Korparja med pokrivanjem župnijske cerkve.
(Foto: M. Ozmec)
IX. dan
osnovne šole
Cirkulane
Veselo je bilo minuli petek v
Cirkulanah, ko so se na šolskem
dvorišču zbrali učenci in učitelji,
ptroci male šole in tamkajšnjega
vrtca. Pokazali so, kaj znajo in
zmorejo, s čim vse so se ukvarjali
v šolskem letu, ki se izteka. Ogre-
li so dlani prisotnih ob kultur-
nem programu in priznanje na
razstavi svojih izdelkov. Ob kon-
cu pa so podelili tudi priznanja
najuspešnejšim na različnih tek-
movanjih.
N. V.
Lokalna skupnost — občina (VII.)
v že imenovanem fondu so ohranjeni tudi občin-
ski proračuni mestne občine. Občine so več let upo-
rabljale enak formular za popis prihodkov in izdat-
kov. Natančneje sem pregledala občinski proračun
za leto IH77, ker je časovno najbližji letu 1880 ohra-
njeni proračun.
Med prihodki realnega premoženja so prihodki
iz premičnin in nepremičnin. Sledijo prihodki jav-
nega značaja (mitnine, denar od kazni, mestne na-
jemnine . . .), prihodki iz premoženja ustanov
splošnega preskrbovalnega fonda, iz mestnega špi-
tala, ubožnice in drugih privatnih ustanov. Med
raznimi prihodki so prispevki za vzdrževanje gim-
nazije, tudi občinske obdavčitve (procent na di-
rektne 40% davke in indirektne davke — 15%), da-
vek na lastnike psov in na pivo. Nazadnje pa so
med prihodki še interni prihodki (naplačila, poso-
jila, vrnjeni interni izdatki in podobno)
Izdatkov je nekoliko več. Kot prvi so splošni iz-
datki uprave (občinska reprezentanca, prejemki
uradnikov, dnevnice, hranarina, nagrade, uradni-
ške in pisarniške potrebe, pokojnine, stroški vzgo-
je in drugi upravni izdatki), sledijo izdatki za pri-
vatna posestna stanja (vzdrževanje zgradb, davki
in pristojbine, požarno zavarovanje, prihodninski
davek ter kreditne in obrtne zadeve), za vrste javne
varnosti (policaji, mestna straža in poljski čuvaj,
razsvetljava, ceste, zdravstvo, komunala . . .). Po-
sebno poglavje je namenjeno skrbi za uboge, iz-
datkom cerkvenega značaja, za šolstvo in izobraže-
vanje, javne gradnje in izdatki za prenešen delo-
krog vojaških bivališč. Nekaj izdatkov so namenili
za nepredvidene elementarne dogodke in nesreče.
F^rispevku je priložen občinski proračun za leto
1877, kjer so natančno razdeljeni prihodki in iz-
datki občine. Stanje prihodkov in i/datkov se do
natankosti ujema.
Za lažjo predstavo so na koncu navedene cene
živil, plač in storitev za drugo polovico 19. stole-
tja, ki so povzete po referatih, objavljenih v Zgo-
dovinskih č;-sopisih.
Slovenski gospodar, tednik list ljudstvu v po-
duk, ki je izhajal ob četrtkih in je v letu 1877 stal 5
krajcarjev, objavlja tržne cene živil za mesta na
Štajerskem. Navajam tržne cene, ki so veljale za
mariborsko tržnico, v treh različnih časovnih ter-
minih: prvi termin I. februarja, drugi 9. avgusta in
Zanimivi so tudi podatki, ki jih najdemo v član-
ku J. Šumrada: »Gospodarjenje neke slovenske
družine konec 19. in v začetku 20. stoletja«. Razi-
skano je poslovanje družine Franca Kosa, ki je
svoje; izdatke skrbno beležil. V večini se nanašajo
na 90. leta prejšnjega stoletja. Franc Kos, sloven-
ski profesor na ženskem učiteljišču v Gorici
(1810—1911), je prejemal mesečno plačo konec le-
ta 1891, ko je imel 10 let delovne dobe, 103,92 gol-
dinarjev. Njegova zadnja plača pred upokojitvijo
pa je bila 286,26 goldinarjev.
Plače ljubljanskih uradnikov so se v tem obdob-
ju (temo je obdelal E. Holc: Plače ljubljanskih
uradnikov v drugi polovici 19. stol.) mogoče razli-
kovale od ptujskih, vendar so kljub temu zanimive
za poznavanje vrednosti denarja v tistem času.
Predstojnik občine je leta 1870 prejel 1400 goldi-
narjev plače, sluga pa isto leto 200 goldinarjev.
Leta 1882 je prihajalo na občino veliko pri-
pomb, ker 4-članska družina s 400 goldinarji plače
ni mogla preživeti svojih dveh šoloobveznih otrok.
Kar 60 % mesečne plače so porabili za hrano, 24 %
za stanovanje, 36 % pa za obleko, kurjavo, svečavo
in obutev.
RAČLNSKI ZAKLJUČEK PO LKTU 1877
FOND: Mestna občina Ptuj, spis št. 1192, škatla 2
PRIHODKI
A. REALNI PRIHODKI posamezno skupaj
fr. kr. fr. kr.
I. PRIHODKI REALNEGA
PREMOŽENJA
1.	iz nepremičnega pre-
moženja	5916
2.	iz premičnega premo-
ženja (državnih in ka-
zenskih predpisov) 4426
1032
II. PRIHODKI
JAVNEGA ZNAČ.AJA
(iz javnih naslovov)
I. mestne najemnine
(voda in mitnina) 8000
trg in žitne mere, stoj-
nina na trgu. deželna
pristojbina	2028
2. prekoračitev nočne ure
in pristojbina na glas-
bene prireditve (denar
od kazni)	657
10685
III.	PRIHODKI IZ PREMOŽENJA
RAZNIH USTANOV
1.	iz splošnega preskrbo-
valnega fonda
2.	iz meščanskega preskr-
bovalnega fonda (me-
stni špital)	2535
3.	iz Gruberjeve in Preut-
zerjeve ubožnice	2442
4.	iz Fiirstove ustanove	,
za gimnazijce 66
5.	iz Weinhartove ustano-
ve	30
5073
IV.	RAZLIČNI PRIHODKI
a)	aktivni zaostanki	5618
b)	prispevek okrajnega
zastopstva za ohranitev
(vzdrževanje) gimnazi-
je	500
c)	ostali prihodki	1350
7468
OBČINSKE OBDAVČITVE
a)	občinski procent na di-
rektne davke (40 %) 7108
b)	občinski procent na in-
direktne davke (15 %) 900
c)	na lastnike psov	294
č) davek na pivo 516
8818
B. INTERNI PRIHODKI
I. sprejeto posojilo	—
II. sprejeto naplačilo	-
11L sprejeta podelitev
IV. ostali interni prihodki 533
V. vrnjeni interni izdatki 69
VI. začetni blagajniški
ostanek	15
Irena Lačen,
Zgodovinski arhiv
TEDNIK - junij 1991
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 13
PO ŠESTIH LETIH V RAZSTAVIŠČU OB DRAVI SPET RAZSTAVUA DUŠAN KIRBIŠ
Provokacija za razmišljanje
Velikokrat, ko se odpravljaš na pogovor / umetnikom, se vprašaš, aH ni neke vrste nasilje go-
voriti o nečem, kar je že izpovedal» knjigi, glasbi ali sliki. Zato je pogovor z akademskim slikar-
jem Dušanom Kirbišem le delno pogovor o njegovih slikah, čeprav so rdeča nit — zdaj zavestno in
spet ^ naslednjem trenutku podzavestno prisotne.
Je le občutek da so slike, ki so razstavljene danes, v primerjavi s tistimi izpred šestih let ne-
kako bolj optimistične in z bogatejšo barvno paleto?
Dušan Kirbiš: To je že možno.
Verjetno gre bolj za prvi zunanji
vtis. Mogoče sem se v barvah res
malo razživel, začel razširjati
barvno paleto. Bistvo slik pa
vedno ostaja isto.
Koliko sploh slikar komunicira
s sliko in prek slike z občinstvom?
Dušan Kirbiš: Mislim, da je
edina motivacija, edina pobuda
za delo odziv gledalca, ustvarja-
nje neke komunikacijske vezi,
nekega pozitivnega navezovanja,
individualnega navezovanja z
enim samim, ki gleda sliko, ali
pa z večjim številom ljudi. To je
nekaj zelo vzpodbudnega za ek-
sistenco, za preživetje. Drugače
pa obstajajo tudi drugi principi
individualne, hermetične komu-
nikacije, ki je znotraj tebe in je
molčeča, posledica neke osami-
tve, ki je nujno potrebna pri vsa-
kem človeku, ki ustvarja, ne gle-
de na medij. Normalno je, da to
poteka na različnih nivojih. Prvi
je vizualni, prenašanje vizualnih
impulzov, ni pa nujno, da je sli-
ka vedno odslikava vizualnega.
Drugi se nujno navezuje na po-
stopek materializacije te vizualne
podobe, je poznavanje likovnega
jezika in bogati vizualno s tem,
kar predstavlja mentalno prede-
lavo notranjih vzgibov in preva-
janje verbalnega v slikovno, liko-
vno. Vse skupaj se potem zgosti
v vrhunec kompozicije, ki dobi
neko umetniško noto in pridobi-
va na izpovedni moči. Vse to je-
seveda podloženo z znanjem, ki
je nujno potrebno, z znanjem
tehnične narave . . .
Leta v Berlinu ...
Dušan Kirbiš: Zavestno sem se
odločil, da štipendijo izrabim v
Berlinu in ne kje drugje. V Berli-
nu, ki je specifično drugačen od
zahodne Nemčije, v Berlinu, ki v
tistem času še ni bil odprt, zid je
še vedno stal, še vedno je bilo ti-
sto turobno vzdušje. Odločil sem
se zaradi kulture slikarskega ži-
vljenja, ki seje kazala skozi nem-
ško varianto nove podobe, skozi
neue Bilden, hdftige Malleria,
imel pa sem tudi nekaj znancev.
To okolje je nujno vplivalo na-
me; če že ne na kaj drugega, je
vplivalo na ritem mojega dela.
Poleg tega je Berlin mesto, v ka-
terem so živeli in delali nemški
ekspresionisti ... To vse so bile
neke simpatije, ki so me vlekle v
Berlin. Na kak način so se slike,
moje delo spremenili kot posle-
dica mojega bivanja v Berlinu,
tega sam ne morem reči, je pa te-
sno povezano z načinom življe-
nja. Mesto, ki je obdano z zi-
dom, te sili v neko konstantno
kontemplacijo zaradi tega, ker
pobeg v naravo ni mogoč oziro-
ma ga je treba planirati, sesti v
avto in voziti nekaj ur. Pri nas
stopiš peš do roba mesta in si v
drugem svetu. To je bilo v Berli-
nu popolnoma nemogoče. Tako
je človek čisto fizično prisiljen
ukvarjati se s samim seboj in de-
lati. To je bil zame edini izhod,
'Ker ta hermetičnost lahko včasih
Pomeni zelo travmatske situaci-
je. Veliko sem slikal. Drugače ti
ostanejo nočno življenje, pijača,
droge in podobno. Berlin je iz-
redno dinamično mesto, zanj je
'načilno to, da lokalov ne zapira-
jo, nimajo odpiralnega časa . . .
Iz Berlina ste se vrnili v IJu-
bljano. Je bila kje v ozadju kak-
šna misel, da bi prišli v Ptuj?
Dušan Kirbiš: Mislim, da sem
na Ruju, ker se vedno znova vra-
čam. Tudi kadar sem na drugem
koncu našega kontinenta, sem v
mislih v tem delu naše dežele. To
se kaže tudi v slikah, ker to oko-
lje, krajina, »štimunga«, ki vlada
tukaj, je tisto, kar mi je zelo bli-
zu, in tudi če se fizično oddaljim
od tega okolja, sem mentalno
stalno prisoten. Konkretno pa se
mi je v Ljubljani ponudila mož-
nost predavati na univerzi in sem
sprejel. To pomeni, da sem zdaj
tam v službi, kje pa sem dejan-
sko, tega niti sam ne vem.
V pritličnih prostorih minorit-
skega samostana v Ptuju imate
zdaj atelje ...
Dušan Kirbiš: To zame pome-
ni veliko vzpodbudo, izpolnitev
želje po nekem stalnem prostoru
v širšem prostoru, na katerega
sem navezan, seveda pa je to tu-
di obveznost do tistih, ki so mi
atelje dali.
Bi lahko živeli samo od slikar-
stva? Je predavanje na univerzi
bolj eksistenčne narave?
Dušan Kirbiš: Tako neodgo-
vorno ne morem reči, da bi to bi-
lo le za kruh in denar. Na koncu
koncev je to kos mojega življe-
nja. Doslej sem se precej ukvar-
jal z likovno in umetnostno teori-
jo in lahko zdaj znanje, ki ga
imam in ga še izpopolnjujem, v
praksi uporabljam in ga posre-
dujem študentom; vsaj za zdaj
me to še veseli. To delo pa me ne
obremenjuje toliko, da ne bi mo-
gel slikati.
Slikar podobe na ogled posta-
vi...
Dušan Kirbiš: Občutki so po-
sebni . . . Človek niti v avtobus
ne stopi, da ne bi imel kakšnih
posebnih občutkov od tistih na
ulici. Ampak nekako se navadiš,
streniraš podobno kot igralec,
preden gre na oder. Gre pa ver-
jetno za obračunavanje s samim
s seboj. V trenutku, ko so slike
razvrščene na stenah v ateljeju, v
galeriji jih tudi ustvarjalec sam
gleda drugače kot takrat, ko jih
ima v svojem ateljeju, zaradi tega
ker je laže brati kontinuiteto ne-
kega obdobja, lažje ustvarjati
konfrontacijo med posameznimi
slikami. Človek je prisiljen sooči-
ti se z opusom slik po drugem
principu, ne samo s sliko kot po-
sameznim delom. Z razstavami
se postavljajo stiki z ljudmi, ki
jih človek sicer ne more gojiti z
direktnim delom v ateljeju. Zani-
mivo je tudi to, da je človek, ko
se predstavlja z istimi deli v razli-
čnih prostorih, prisiljen narediti
selekcijo, vedno drugače gleda
na slike, potem ko je razstava
postavljena. Na to vpliva arhi-
tektura prostora, ki narekuje
drugačno razporeditev, drugačna
je kronologija, sama kompozicija
slik v arhitektonski lupini je nuj-
no drugačna in vsaka razstava je
vedno znova nova vzpodbuda.
provokacija za razmišljanje.
Koliko se likovni ustvarjalci
med seboj v Sloveniji povezujete?
Ste član kakšnega društva, skupi-
ne?
Dušan Kirbiš: Formalno nas
»pokriva« Združenje slovenskih
likovnih umetnikov, organizaci-
ja, ki združuje regionalna dru-
štva. Sem član dveh likovnih
društev, mariborskega in lju-
bljanskega. Bolj aktivno pa delu-
jem v skupini Equrna okrog ga-
lerije z istim imenom. Tu se sre-
čujem z ljudmi svoje generacije,
starejšiini in mlajšimi, ki šele za-
čenjajo; to so vedno plodna sre-
čanja, zanimivi razgovori.
Status umetnika
doma in v vsetu ...
Dušan Kirbiš: Status sam po
sebi se formalno ne razlikuje.
Moja nemška izkušnja je taka,
da je v Nemčiji lahko umetnik
vsak, ki se razglasi za umetnika.
Pri nas je to malo težje, ker mora
človek poprej dobiti neko druž-
beno priznanje; to je nujno po-
vezano s plačilom zavarovanja,
pokojninskega, zdravstvenega
prispevka in podobno. Seveda
pa to ne opredeljuje človeka za
umetnika. Naš posel je pač tak,
da je nujno zelo individualen,
vsak naredi sam sebe znotraj se-
be in znotraj svojega ateljeja; to
je tisto, kar potem odloča, seve-
da poleg faktorja širše socializa-
cije ... Pri nas je to mnogo težje
kot morda na zahodu, ker je pri
bistveno manj možnosti, manj
nekih pravil igre, ki so zunaj veli-
ko bolj elastična, pri nas pa toga.
To je zaradi tega, ker šele v zad-
njem času dobivamo privatne ga-
lerije. Zunaj je vse to že utečeno
in gre tako daleč, da je okus pri-
vatnih galeristov vezan na eko-
nomske, tržne efekte in narekuje
splošen okus selektorjev, ki diri-
girajo razstave, oziroma tistih, ki
določajo, kaj je pomembno, kaj
manj pomembno, kaj gre v velike
zbirke, kaj se objavlja v po-
membnih revijah. To je po eni
strani prednost, po drugi strani
pa kaže na dekadentnost, na po-
kvarjenost tega, kar mi ta trenu-
tek želimo in kar se nam zdi ide-
al sožitja te oblike potrošništva v
kapitalizmu oziroina kot rečemo
pri nas temu: tržna naravnanost.
Načrti...
Dušan Kirbiš: Težko je govori-
ti o načrtih. Nimam nekih veli-
kih ambicij. V načrtu imam ne-
kaj razstav, nekaj jih bo v tujini,
ena v Londonu, ena v Berlinu,
nekaj planiram za Ameriko, kon-
kretno za Nevv Vork, poleg tega
pa želim ostati prisoten znotraj
našega kulturnega kroga in
normalno čimveč delati.
Pogovajala se je
Nataša Vodušek
Fotografije:
Martin Ozmec
21. pevska revija v znamenju
Gallusa in Mozarta
Kljub nekoliko nestanovitnemu junijskemu vremenu se je Odbor za
glasbeno dejavnost pri Z h O Ormož odločil, da bo 21. revija pevskih
zborov severovzhodne Slovenije potekala tradicionalno na grajskem
dvorišču. Spremenili so samo dan: namesto v nedeljo dopoldan je bila
prireditev > soboto zvečer, to pa je bil ob številnem obisku zadetek v pol-
no. .\astopilo je več kot 25t) pevcev. Skoraj vsak zbor si je izbral bodisi
(Gallusovo aH Mozartovo skladbo. S tem so počastili 4(HI-oziroma
2(MI-letnico obeh velikih skladateljev.
Pozdravni nagovor je opravil
ormoški župan dr. Jože Bešvir.
Med drugim je povedal, da se v
pesmih zrcali zgodovina naroda,
predvsem njegovi težki, pa tudi
slavni trenutki. Slovenske pesmi
so povečini žalostne, saj odraža-
jo našo zgodovino, ki je bila v
veliki meri prežeta z žalostjo in
skrbmi.
Vsak zbor je zapel tri pesmi.
Prvi so se občinstvu predstavili
domači pevci — Mešani pevski
zbor DPD Svoboda iz Ormoža, ki
pod vodstvom Jožeta Barina-Tu-
rice zadnje čase doživlja vzpon.
Revijo je nadaljeval Mešani pev-
ski zbor Prosvetnega društva iz
Vidma ob Ščavnici, ki ga je vodil
Jože Kurbus. Prišli so tudi pevci
Moškega pevskega zbora Gozdar
iz Lovrenca na Pohorju in pod
vodstvom Lovra Čučka zapeli
slovenske narodne in umetne pe-
smi. Navdušili so tudi pevci Me-
šanega pevskega zbora iz Ruš, nji-
hova zborovodkinja je bila Met-
ka Safran. Mešani pevski zbor
Štefan Kovač iz Murske Sobote je
bil med najštevilnejšimi zbori.
njihov zborovodja je bil Štefan
Kuhar. Veliko svežine so vnesle v
revijo pevke Dekliškega komor-
nega zbora iz Ormoža pod vod-
stvom Alenke Šalamun. F^osebno
toplo je občinstvo pozdravilo
mlade pevce, člane Študentskega
pevskega zbora »Jurij Vodovnik«
iz Slovenske Bistrice — vodi ga
Marjan K rajne — ki je vse nav-
dušil z lepim petjem in izborom
skladb. Zelo pomlajen je tudi
Mešani pevski zbor Ruda Sever iz
Gorišnice, ki ga vodi Slavica Cvi-
tanovič.
21. pevsko revijo v Ormožu so
sklenili pevci Mešanega pevskega
zbora Pro Musica iz Maribora, ki
ga vodi mag. Ivo Vrbančič.
Omenili smo, da je bilo tokrat
veliko poslušalcev, častni gost pa
je bil univerzitetni profesor Jože
Gregorc iz Ptuja.
Po reviji so se pevci srečali v
prostorih ormoške šole. Pravijo,
daje bil drugi del »koncerta« ve-
liko boljši od tistega na grajskem
dvorišču.
Vida Topolovec
Mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža veliko obeta. (Foto Š.
Hozjan)
Kulturni užitek v Podlehniku
Pihalni orkester Prosvetnega društva Podlehnik slavi letos desetletnico
dela v sedanji zasedbi, sicer pa ima pihalna glasba v Podlehniku že globlje ko-
renine. Kljub temu da se orkester pomlajuje, vsako leto pripravi predstavitev
svojega dela in navduši obiskovalce koncerta. Tudi letos, ob desetletnici so se
predstavili ter dodobra ogreli dlani ljubiteljev tovrstne glasbe. Navdušen
aplavz je veljal vsakemu glasbeniku in posebej prizadevni dirigentki Mariji
Feguš. Podlehniški godbeniki so na svoj jubilejni koncert povabili še pevske
prijatelje — člane Leskovškega okteta, ki so z ubranim petjem prav tako nav-
dušili. Edina slaba točka podlehniškega kulturnega dogodka je bila nekoliko
slabša udeležba poslušalcev — pač posledica lepega nedeljskega popoldneva.
JB
Pihalni orkester PD Podlehnik z dirigentko Marijo Feguš.
Leskovški oktet, ki ga vodi Srečko Zavec.
Kirhiševo slikarstvo, pri katerem ne smemo prezreti njegove produkcije s konca prejšnjega desetletja,
ko so slike obnavljale izkušnjo popisane »table«, torej elementa poploščevanja par excelence. se danes le-
gitimno poslužuje kombinacije obeh izraznih načinov. Ozadja so navadno iluzionistično poglabljajoče se
krajine, ki jih vešče eliptično ' prenesenem pomenu besede/ odslikana odrivala vračajo v ospredje, kjer jih
prostor segajoči robovi romhoidnih ali njim podobnih ostro poševno zamejenih ploskev zaradi lastnosti
diagonale same za hip potiskajo v ozadje, vendar samo v toliko, da se izprazni prostor, v katerega so
umeščeni ali projicirani mrežna struktura, risani znak. črka. beseda ali numokromna. neprosojna ploskev,
torej modernistične ukane. \ katerimi se ozadje vizualna enači, približuje slikovni plošči, listi elementi, ki
bi lahko vabili oko v bežičnico njene navidezne perspektive, se odvračajo od te. drugi, za katere bi se zde-
lo. da lahko štrlijo iz slike, pa spet segajo r prostor in ga odrivajo proti ozadju . . .
Jure Mikuž
Katah>g KIRBI.Š SLIKE I9HH.IW()
14 — OD TU IN TAM
13. junij 1991 - tednik
KOMENTIRAMO
V znanju
je
moč
Kakšno zadovoljstvo za učenca
in njegovega mentorja, ko se uvr-
sti učenec na republiško tekmova-
nje v matematiki, slovenščini, tu-
jem jeziku. Veseli šoli. kemiji. . .
in doseže največ. Ce se to zgodi
učencem kakšne šole daleč od re-
publiškega ali regijskega centra, je
zadovoljstvo toliko večje. Torej
znamo tudi mi v »provinci«. Ni sa-
mo ljubljanski šolar tisti, ki zaje-
ma učenost z veliko žlico, čeprav
ima daleč najboljše pogoje, že za-
radi »osrednjega informacijskega
prostora«, ki nujno vpliva nanj.
Na srečo pa rastejo bistre glave
tudi v krajih »bogu za hrbtom«;
prispodoba, ki to več ni ob vedno
večji centralizaciji, h kateri težimo
zadnje čase v Sloveniji. Učenci, ki
dosežejo najboljše rezultate, so
»nagrajeni« s tem. da jim za sred-
njo šolo ni treba na sprejemni iz-
pit. Kaj pa učitelji mentorji? Tudi
njih čaka kakšna nagrada ? V pro-
izvodnji imajo normo, in kdor jo
preseže, se mu to pozna v plačilni
kuverti. Učitelju ostaja zgolj oseb-
no zadovoljstvo in spodbuda, da
nadaljuje svoje delo. Ponekod do-
bi kakšno priznanje šole. zahvalo
staršev, ravnatelji pa že imajo tudi
zvezane roke za tiste, ki dajo učen-
cem več, kot to zahteva šolski ur-
nik.
Le kdaj bomo doumeli, da četu-
di vsi opravljamo isto delo. ga ne-
kdo opravi bolje in več; daleč od
tega. da hi želel »izstopati«, am-
pak preprosto zato, ker rad opra-
vlja svoj poklic. Pošteno bi bilo, da
zato tudi dobi primerno plačilo. Pa
smo Slovenci vse preveč narod ne-
voščljivcev. narod, ki se rad skriva
v sivem povprečju, pa četudi na
škodo vsem nam.
In vendar bi si učitelji mentorji,
katerih učenci dosegajo nadpov-
prečne rezultate, zaslužili tudi kaj
več kot besedne pohvale.
Nataša Vodušek
Minulo soboto je bilo pri Treh kraljih posebej prijetno.
(Foto: Samo Brbre.)
Pohorje poje 91
Zveza kulturnih organizacij občine Slov. Bistrica je letos zelo akti-
vna. Pripravila je »poletne kulturne prireditve«, ki s svojo kakovostjo
pritegnejo mnoge poslušalce in gledalce. Tako je po nedeljskem sreča-
nju ljudskih pevcev na Šmartnem pripravila v soboto, H. junija, pri cer-
kvi Treh kraljev na Pohorju t. srečanje odraslih pevskih zborov občine
Slov. Bistrica pod imenom »Pohorje poje«. Prireditev naj bi postala tra-
dicionalna.
Pri cerkvi in planinski koči
RTC Trije kralji na Pohorju se je
zbralo 10 pevskih zborov: iz Stu-
denic, Oplotnice, Zg. Ložnice
(Venčeslja), Laporja, Slov. Bistri-
ce, Vaberč, Makol in Črešnjevca.
Pevci so pokazali izredno obvla-
dovanje pevske tehnike, ki jo je
oplemenitil tankočutni občutek
za slovensko ljudsko pevsko iz-
ročilo. Čutilo se je, da jih veže na
pohorska tla izročilo znamenite-
ga pohorskega ljudskega pevca in
bukovnika Jurija Vodovnika, ki
ga nekateri zgrešeno prikazujejo
kot čudaka in reveža, ki naj bi z
razstrganim košem hodil od hiše
do hiše. Na tako misel jih je nape-
ljala Vodovnikova prispodoba, da
hodi od hiše do hiše z raztrganim
košem in trosi pesmi. Vodovnik pa
je mislil drugače, namreč da iz
svojega koša (danes imajo Pohor-
ci nahrbtnik) deli pesmi, napisane
na liste papirja, ali pa jih poje in
da jih ne zapira ljubosumno v
»koš«, ampak darežljivo deli po-
horskemu človeku.
Tako so tudi slovenjebistriški
pevci podarili iz svojega »raztr-
ganega« koša obilico svojih naj-
lepših pesmi ter ogreli srca po-
slušalcev. Prireditev na prostem
ima pomembno kvaliteto: ker so
bili vsi pevci med poslušalci, kar
se v dvoranah redko zgodi, so se
slišali in lahko med seboj pri-
merjali svoje pevske izvedbe ter
bodo lahko tako v bodoče marsi-
kaj izpopolnili.
Za popestritev prireditve je
poskrbela tinjska folklora, ki je
nastala v zimskem času 1990/91.
Mladi folkloristi so pokazali ve-
liko srčnost v izvajanju pohor-
skih plesov. Bili smo veseli, da se
je tudi v Tinju na Pohorju rodila
taka avtohtona folklora, le svoje
obleke bo morala še dopolniti.
Nastopili so v oblekah iz hodne-
ga platna, to pa je bila le obleka
v sili ali pa največjih revežev. Po-
horec je bil ponosen človek in ni-
kakor ne bi šel v cerkev v coklah
ali v tako revni obleki, ki bi lah-
ko bila le še delovna, ponoči pa
bi jih v njej zeblo. Vedno je veli-
ko dal na to, da je bil lepo oble-
čen, čeprav v ponošena oblačila.
Da pa je znal delati tudi doma
primerno debelo blago, nam pri-
čajo še danes imena »vduhe«.
Toda vsak začetek v teh težkih
časih je pohvale vreden, pozneje
se bo že še vse izboljšalo.
Za konec moramo pohvaliti
tajnika ZKO Staneta Gradišnika,
ki je ob pomoči drugih izredno
lepo pripravil pevsko srečanje,
prav tako pa RTC Trije kralji, ki
je pripravil pogostitev pevcev.
Pripravil:
Edi Pogorevc
UČENCI NA REPUBLIŠKIH TEKMOVANJIH
Dekleta pa taka . . .
\i od muh, če zmagaš na republiškem tekmovanju. \i jih malo iz ptujske občine, ki so se pomerili z dru-
gimi osnovnošolci in dosegli največ. Tokrat vam predstavljamo tri dekleta: Vido Bojnec, Mojco Menoni in
Darjo Skrila.
V IDA BOJNEC, osnovna šola
Franca Osojnika Ptuj: Ko so že
podeljevali priznanja, sem dobi-
la občutek, da sem bila na repu-
bliškem tekmovanju v Veseli šoli
uspešna. Vprašanja so bila splo-
šna iz vseh predmetov, ki jih
imamo v šoli, v vsaki drugi števil-
ki Pila pa so bile objavljene tudi
veselošolske teme, ki sem jih red-
no prebirala. Vprašanja se mi ni-
so zdela posebej zahtevna, mo-
goče eno iz fizike, nekaj okrog
letal. Ne sedim veliko časa pri
knjigah, v prostem času igram te-
nis. Končujem osemletko in šola-
nje bom nadaljevala na gimnazi-
ji. Moja mentorica za tekmova-
nje v Veseli šoli ie bila Sonja
Dežman. (Vida je bila zelo uspe-
šna tudi v matematiki in angle-
ščini.)
MOJCA MFNONI osnovna
šola Franca Osojnika Ptuj: Ved-
no sem rada reševala matemati-
čne naloge, veliko pa je prispeval
k mojemu zlatemu Vegovemu
priznanju tudi profesor matema-
tike Jože Petrovič. Za matemati-
ko smo imeli dodatni pouk en-
krat na teden, če je bilo treba, pa
tudi večkrat. Na republiško tek-
movanje smo šle tri iz naše šole.
Priznanje mi pomeni veliko, tudi
zaradi tega, ker mi ni treba delati
sprejemnega izpita za srednjo šo-
lo. Vpisala sem se na II. gimnazi-
jo v Mariboru, ker bi rada obi-
skovala tudi srednjo glasbeno šo-
lo, ki je v Mariboru, če bom na-
redila sprejemni izpit.
DARJA ŠKRIl.A, osnovna šola
Borisa Kidriča Kidričevo: Na šoli
imamo dodatni pouk in skupaj z
mentorji smo se pripravljali na
tekmovanje. Zdi se mi, da je bilo
to kar dovolj za najvišja prizna-
nja na republiškem tekmovanju,
ki sem jih dosegla v matematiki,
slovenščini in angleščini. Moja
mentorica za matematiko je bila
Marija Kovačič, pri angleščini
Zlatka Podvornik, ki me je učila
tudi slovenščino, za tekmovanje
pa me je pripravljala Ivanka Srb-
čič. Najbolj mi ležita matematika
in angleščina. Šolanje bom nada-
ljevala na gimnaziji, jezikovna
smer. V prostem času rada poslu-
šam glasbo in berem. NaV
Vida Bojnec
Mojca Menoni
Darja Škrila
Šesto območno srečanje
ljudskih pevcev in godcev
Pohorska vasica ŠMARTNO je
minulo nedeljo gostila ljudske
pevce in godce, ki so se tu srečali
že šestič. Srečanje je iz občinske-
ga preraslo v območno. Od devet-
najst prijavljenih se je občinstvu
predstavilo štirinajst skupin. Sre-
čanja se je udeležil tudi republiški
selektor folklornih skupin profe-
sor Metod Špur.
Dobro obiskano srečanje —- v
avli šmarske šole je bilo za vse, ki
so si prireditev hoteli ogledati,
premalo prostora — je pričela in
tudi sklenila frajhmajska godba
na pihala, ena najstarejših v Slo-
veniji, saj obstaja že 164 let.
Tudi nadaljevanje sporeda je
bilo v glasbenem tonu. V svet
starih narodnih viž je poslušalce
popeljal harmonikar Dušan Vil-
tužnik, član KL'D Gradišče na
Kozjaku. Šmarske ljudske pevke,
ki na srečanju sodelujejo že od
vsega začetka, so zapele stare
ljudske s Pohorja. Razgiban na-
stop so prikazali ljudski pevci in
pevke društva invalidov iz Sloven-
ske Bistrice.
Ljudski pevci KL'D Jože Lacko
so prišli iz Cerkvenjaka v Sloven-
skih goricah. Med poslušalstvo
so prinesli veliko mero humorja,
ki je znan za slovenjegoriške lju-
di. Letošnjega srečanja seje ude-
ležila tudi skupina Turističnega
društva iz Vidma ob Ščavnici. Pri-
kazali so ples s tortami. Njihovi
celotni predstavi je dajala ton
Frančiška Gutman, ki je skupino
spremljala ter kot edina ženska,
ki je igrala na frajtonerico, pože-
la velik aplavz.
Stare Vodovnikove pesmi je
predstavil operni pevec iz Lju-
bljane Aleksander Kovač, v dru-
gem delu mu je pomagala tudi
Zlatka Rashid.
Med najstarejše skupine ljud-
skih pevcev v slovenjebistriški
občini sodijo ljudske pevke iz Ti-
nja, članice aktiva kmečkih
žensk, ki so ponovno zapele vr-
sto starih pohorskih pesmi.
Nastopili so tudi ljudski pevci
iz Bučkovec ali po novem iz Male
Nedelje. Ena najznamenitejših
vokalnih skupin na Štajerskem,
ki goji ljudsko pelje, je skupina
ljudskih pevcev Folklorne skupine
Impol, ki sodelujejo tudi na vseh
srečanjih.
Med boljše nastope bi lahko
šteli nastop skupine Rožmarin
haloških dolin iz Dolene. Prikaza-
li so dela v vinogradu. Na sreča-
nje so prišli tudi vaberški fantje
Frančiška Gutman je bila s svojo
frajtonarico posebnost šestega
srečanja ljudskih pevcev in god-
cev. (Foto: VT)
iz Kovače vasi pri Slovenski Bi-
strici. Prvikrat so na srečanju na-
stopili muzikantje iz Oplotnice.
Srečanje so sklenile venčeseljske
ljudske pevke, ki so prikazale
običaj, kako so v starih časih po
domovih pletli vence za cerkev.
Ko so roke pridno delale, tudi je-
ziki niso mirovali. Marsikatero
so razdrle, vmes pa pridno pele.
Številni obiskovalci so se po
končanem nastopu zadržali še
pred šolo. kjer so številno kmeč-
ke ženske pripravile obilo slast-
nih domačih prigrizkov, od do-
mače pohorske bunke, kruha,
krofov do gibanic. Najboljše so
bile tisi.- z orehi. T i;- i/ OplDtni-
ce p;^ je skupaj s Erančisko Gut-
man igral z: dobro voljo vscm,
ki so to ''oo prv;; s.inč! nede-
ljo v iun- /•i^k<• i Šmartni nn
Pohorju.
Vida -: p^:!->vec
Skupina ljudskih pevcev in pevk iz ("erkvenjaka je vnesla med Pohorce
obilo humorja. (Foto. VT)
Slavnostni koncert v
Narodnem domu
Sodelujoči: Mladinski PZ OŠ
Olge Meglič, umetniški vodja
Magda Damiš; Komorni moški
PZ, umetniški vodja Franc La-
čen; Godalni orkester GLASBE-
NE ŠOLE KAROLA PAHOR-
JA, mentorica godalcev prof. Tro-
pova, vodja orkestra ravn. Tone
Horvat.
Koncertni večer 29. maja je za-
čel Mladinski PZ OŠ Olge Me-
glič Ptuj pod umetniškim vod-
stvom Magde Damiš. Že pri pri-
hodu pevcev na oder smo lahko
ugotovili, da gre za discipliniran
in dobro vzgojen mladinski zbor.
Že prva skladba, M. Praetoriusa
Viva la musica, nas je lahko pre-
pričala o resnosti, predanosti in
študioznem pristopu zborovodki-
nje za dosego kar najpopolnejše-
ga izraza izvajanih umetnin. M.
Praetoriusa Viva la musica je na-
pisana v obliki kanona, zato se
lahko izvaja v vseh zborovskih
zasedbah: mladinskih, ženskih,
moških in mešanih zborih. Ome-
njeni kanon sem slišal izvjati v
vseh variantah, a izvedba mla-
dinskega zbora Olge Meglič seje
odlikovala po srebrno čistih,
enotno barvanih glasovih z jasno
dikcijo in kristalno čisto intona-
cijo, točnimi in po jakosti (dina-
miki) izravnanimi vstopi. Vsi na-
šteti glasbeni elementi so le ne-
kakšna osnova lepega petja, če
pa uspe dirigentu v srcih izvjal-
cev zanetiti še iskrico doživlja-
nja, ga le ti izžarevajo na poslu-
šalce in umetnina zaživi v vsej
svoji veličastnosti. Pravimo, da
so skladbi dali dušo. Takšna je
bila izvedba kanona Mladinske-
ga PZ Olge Meglič, iskrico v sr-
cih mladih izvajalcev pa je zane-
tila njihova mentorica-dirigentka
Magda Damiš.
Tej zvočni podobi se je močno
približala Franca Schuberta Maj-
ska pesem. Praetoriusov renesan-
čni kanon zahteva precizen ritem
in dinamično enakovrednost gla-
sov, Schubertova romantika pa
je pravo nasprotje temu. Muzi-
kalno bogatstvo melodij se opira
na romantična besedila največjih
mojstrov besede ob enostavni,
vendar domiselni in logično iz-
peljani harmoniji, ki nudijo bi)-
gat polet fantaziji in čustvovanju
izvajalcev. Takšni izvedbi se je
močno približala izvedba Mla-
din .kega /bor-
Vi; ;-k n;i -t;:pa tega /bora p jo
bila Znlti-;h, K'>.Uilyja Avi' Maria.
ki je mod- ii upi- na. precej
/ahti\ -	ier,idn' "i mo-
duiai	glaso-n-m
: in pr.'v ^ariR' tega
bi.l; n.imon^on:; k>: etnim
olr-isl 11 /^n-k'-"	/bo-
rom. Kar neverjetno je, kakšen
glasovni in dinamični razpon
zmorejo ta mladinska grla, in to
brez vsakega napenjanja glasilk
ali pritiska na grlo. Temu reče-
mo: dobra glasovna izobrazba
(vokalna tehnika), od tod tudi
enovit, plemenit, polno zveneč in
izenačen ton. Vse to pa zahteva
stalno, neutrudno in premišljeno
obravnavanje celotnega pevske-
ga aparata pevcev, od trebušne
prepone (diafragme) mimo pljuč,
grla, glasilk do glave (resonan-
ce). Enoten in pravilen dih daje
zboru lesk, enakozvočnost glasov
v vseh legah in srebro — pod to
besedo razumemo nosilnost zvo-
ka v prostoru, ki jo dosežemo s
pravilnim sediščem tona, njego-
vo odbojno točko, ki je nekje
med trdim nebom in zgornjimi
zobmi, odvisno od višine tona.
To mojo ugotovitev so mladi
pevke in pevci ponovno potrdili
po večerji, ko so kar sami zapeli
nekaj enoglasnih pesmi.
V nadaljevanju sporeda je
mladinski PZ prav tako lepo za-
pel še štiri narodne priredbe,
med katerimi je po doživetem
prednašanju posebno izstopala
Vsi so venci vej H (G. Gonzaj, če-
prav je občinstvu morda najbolj
ugajala prešerna in razigrana Jaz
hi rad cigajnar biu (L. Kramolca),
saj je od izvajalcev izsililo še do-
datek.
Zelo rad bi napisal podrobnej-
šo analizo o nastopu tega mla-
dinskega zbora, a to že spada v
strokovno revijo. Vsekakor smo
doživeli veljk uspeh Mladinske-
ga zbora OŠ Olge Meglič, ki je s
tem nastopom potrdil ugled svo-
je ustanove in vrednost pedago-
škega dela svoje muzikalno na-
darjene dirigentke Magde Da-
miš.
Moški komorni zbor pod ume-
tniškim vodstvom Franca Lačna
je zapel z dodatkom devet pesmi.
Njihov nastop je bil tudi tokrat
/olo uspešen. Podrobneje sem o
njih poročal pred kratkim, ko so
imeli coluvečerni koncert.
Za komornim zborom je na-
stopil godalni orkester Glasbene
-i/li.: Karola Pahorja pod vod-
stNom ravnatelja šole loneta
H^^rvata. No vem. ali jo n.; spore-
du pomotoma i/ost.ilo v. jo bil
h :~/ Us NO> ii"cndi i;n: ' Mpsko
p^ da^oginje ppif. Tk : k^ ji
\so to violiniste pripr. .: , n jih
po- -rii. -J '-rrnk
ki ga brez njene zagnanosti in
požrtvovalnosti gotovo ne bi bi-
lo. To je veliko delo, nepoplačtji-
vo in ga zna pravilno ovrednotiti
le oni, ki je kdaj sam poskusil
ustvariti kaj podobnega.
Orkester je zaigral najprej Bele
Bartoka Štiri plese. Bartok, ki je
bil sam odličen pianist, piše za
godala običajno zelo težko, ker
ustvarja atonalno. Ta zvrst glas-
be gre mladim violinistom neko-
liko težje v uho, to pa se pri iz-
vedbi ni poznalo, kar pomeni, da
je v tem skritega mnogo pedago-
škega znoja. A. Veingerla Koncert
za godalni orkester in violino je
zanimiv kot kompozicija, pa tudi
izvedba je bila na nivoju. Mlada
violinistka Menonijeva že kaže
prve sadove dobre violinske šole,
kar se odraža v mirnem (kljub
mali nervozi) vodenju desne ro-
ke (loka) ter smiselnem in into-
nančno čistem menjavanju leg
(leve roke) in prirojenem dobrem
posluhu. Manjši kiks, ki pa je ni
iztiril, kaže na dobre živce. Vse
to pa je dobra osnova za dober
napredek. Prav gotovo bomo
mlado, nadarjeno violinistko
kmalu spet slišali!
A. Mozartov Rondo je bil
dobro naštudiran, od enotnega
prstnega reda do načina lokova-
nja, izvedba pa je delno bolj spo-
minjala na koračnico kot na Mo-
zartov Rondo. Mala suita Janija
Goloba je odlično napisana
skladba, posebno prekmurski
motiv z unisonom sul G (na G
struni) zveni barvno izrazno, bo-
gato, s prekrasno napisanim par-
tom kontrabasa. Orkester je bil
lepo. enotno naštudiran, pa ne le
v primih, temveč tudi v sekundih
in tretjih violinah, ki so odlično
nadomestile manjkajoče viole.
Dirigiral je zanesljivo (rutinsko)
Anton Horvat. Tokrat sem po-
grešal malo več muzikalnega po-
glabljanja. Profesorica Tropova
pa je prevzela vlogo koncertne
mojstrice.
Zadnjo točko	A. Mozart:
A ve verum so izvedli skupaj
mladinski in moški zbor ter go-
dalni orkester, dirigiral je Franc
Lačen. Oba zbora sta se dobro
ujela in ustvarila lep in zlit zvok
mešanega zbora, ki gaje obogatil
in popestril zvok orkestra. Diri-
gent F. Lačen je s tem nastopom
pokazal, da mu tudi orkesier ni
tuje olo, saj je nekoč v njem ,am
sodoloval kot violinist, to nv: io
po toliko letih bil-:) prav goto\ • v
oporo, ■ : ji l.thko dov:il;
vr-reno postavil pred /dru/^ro
konco telo. Biio bi pni\ ' C
ta n; dirigentski n;:slop ne
TEDNIK - junij 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 15
Športne vrstice
Mirko Vindiš je v tednu dni
dvakrat nastopil na uličnih tekih
v Italiji. V Apechiju je v teki- na
12,8 kilometra zmagal v konku-
renci 300 tekmovalcev. Minulo
soboto pa je nastopil na močnem
mednarodnem teku čez 18 mo-
stov v Comacchiju pri Riminiju.
Proga je bila dolga 9,5 kilometra,
v ospredju so bili po pričakova-
nju tekači iz Kenije, Italije in
Maroka. Med 53 povabljenimi
uveljavljenimi atleti je Mirko os-
vojil osmo mesto, s katerim je ze-
lo zadovoljen, saj je premagal tu-
di nekaj atletov, ki imajo veliko
večji sloves (Italijan Betiol na
primer).
• • •
V finalu Malega in Velikega
atletskega pokala, ki je bilo v
Ljubljani, je iz ptujske občine
nastopilo 29 tekmovalk in tek-
movalcev z devetih osnovnih šol.
Vrnili so se z eno zlato in dvema
srebrnima medaljama. Zlato je v
metu žogice med starejšimi pio-
nirji z daljavo 85 metrov osvojil
Robert Vinko z osnovne šole
Podlehnik. Srebro si je med
mlajšimi pionirkami v teku na 60
metrov pritekla Nina lic z OŠ
Toneta Znidariča, srebrna pa je
tudi štafeta deklet te šole 4 krat
100 metrov. Četrti mesti sta os-
vojila Uroš Esih (Olga Meglič) v
skoku v daljavo in Edi Lesjak
(Markovci) v metu žogice, peto
pa Boštjan Kozel (Tone Žnida-
rič) v skoku v višino med mlajši-
mi pionirji.
nom, prvakom mariborske zveze.
Prva tekma bo v soboto, 15. juni-
ja, ob 17.30 v Kidričevem, po-
vratna pa čez teden dni v l^reva-
Ijah. V kvalifikacijah za obmo-
čno mladinsko ligo pa se bodo
inladi igralci iz Stojncev pomerili
z vrstniki Beltinke. Prva tekma
bo v Prekmurju.
V petek je bilo prvo kolo ob-
činske lige v malem nogometu, v
kateri nastopa 12 ekip, tekme pa
igrajo ob petkih proti večeru na
stadionu Drave. Rezultati prvega
kola: Video Panda Juršinci 5:0,
Svinčniki Vitomarci 0:6, Tarok
11-^Markovci 1:2, Poetovio
Benetton 7:0, Kovinostrugarstvo
Zamuda - Val 202 3:0 in Goriš-
nica- Tarok I 1:1. S srečanji
drugega kola bodo ta petek zače-
li ob 17. uri. Pari so: Juršinci —
Tarok I, Mitra (namesto ekipe
Val 202) —Gorišnica, Benetton
Kov. Zamuda, Markovci Poe-
tovio, Vitomarci —Tarok II in Vi-
deo Panda —Svinčniki.
• • •
Avto-moto društvo Mototurist
iz Lenarta bo v nedeljo, 23. juni-
ja, popoldan izvedlo dirko za dr-
žavno prvenstvo v motokrosu v
kategoriji do 125 ccm in medna-
rodno dirko za nagrado Haloze
'91. Tekmovanje bo v Halozah,
na stezi v Ljubstavi pri Vidmu!
Vas je ta vest presenetila? Nas
tudi.
1. kotar
V Slovenski Bistrici gostujoče ekipe niso imele veliko možnosti
• • •
Na dt;žavnem prvenstvu v judu
v Novem Sadu so nastopili tudi
tekmovalci in tekmovalke JK
Gorišnica. Lidija Marin je osvo-
jila sedmo mesto v kategoriji do
72 kilogramov, Jože Marin pa
deveto v absolutni.
• • •
Član AK Ptuj Geza Grabar je
konec tedna nastopil na gorskem
teku v Avstriji. Med 179 tekmo-
valci iz več držav je na 7,5 kilo-
metra dolgi progi z višinsko ra-
zliko 700 metrov osvojil drugo
mesto.
• • •
Mladi ptujski kolesar Miran
Kelner je na kriterijski dirki v
Krškein med mlajšimi mladinci
osvojil tretje mesto.
• • •
V	Rokometnem klubu Drava
so v soboto prijetno zaključili
uspešno tekmovalno sezono. Po-
sebej so ponosni na tretje mesto
v republiki med kadeti ter četrto
mesto članic in šesto mesto čla-
nov v republiški ligi. Ob zahvali
za dosežke so podelili klubska in
priznanja republiške zveze, v
družabnem delu pa izvedli dve
rnanj resni tekmi in klubski pik-
nik ob Dravi.
• • •
V	območni nogometni ligi so
odigrali zadnje kolo. Bistriški
'nipol je sezono zaključil z za-
nesljivo zmago proti mariborske-
"^u Kovinarju s 3:0 in osvojil pe-
mesto, kar je za novince odli-
čen dosežek. Središče je šesto,
l^ljub porazu z 0:3 v Pekrah.
'^oljčanski Boč v Beltincih proti
prvakom lige in novim članom
snl ni imel nobenih možnosti
'n je izgubil kar z 0:10 ter se tako
Po eni sezoni v OČL vrača v me-
dobčinsko ligo.
V	soboto bodo prve tekme
^^alifikacij za uvrstitev v obmo-
č^io nogometno ligo. .Aluminij se
"O za vstop pomeril s Korota-
KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ
Občinsko člansko prvenstvo
Prejšnjo sredo je Klub borilnih veščin v telovadnici osnovne šole
Olge Meglič organiziral člansko posamično občinsko prvenstvo v bo-
rilnih veščinah — kung fu semi kontakt. Tekmovanje je potekalo po
težnostnih kategorijah. Sodili so sodniki domačega kluba: Vladimir
SITAR, Zvone ZINREICH in Dušan PAVLICA. Kljub sicer skrom-
nemu številu gledalcev so bili boji izredno kvalitetni in zanimivi.
Rezultati: do 60 kg: Damjan KMETEC, 2. Robi ŠIJANEC, 3.
Damir POLAJŽAR; do 70 kg: Leon KAUČEVIČ, 2. Miran DRE-
MELJ; do 80 kg: 1. Alojz VIDOVIČ, 2. Joži KRAJNC, 3. Branko
FIDLER; nad 80 kg: 1. Stanko CAFUTA, Andrej HORVAT, 3. Mitja
ZADRAVEC.
Prvi trije v posamezni kategoriji so prejeli diplome, zmagovalci
pa še medalje.
Zvone ZINREICH
Ki aikido — pot
skladnosti
KI je življenjska energija, ki
prežema ves univerzum in vse
stvari na Zemlji. Na vzhodu jo
poznajo že tisočletja kot prano
ali chi, na zahodu komaj dvesto
let kot Messmerjev »magneti-
zem«, Reichovo »orgonsko ener-
gijo« in kot bioenergijo. V staro-
davnem kitajskem spisu Saiko-
tan piše, da ljudje stojimo kot
berači pred zaprtimi vrati, ne za-
vedajoč se velike moči, ki nam jo
je daroval univeržum. V stoletjih
pa so se pojavljali tudi takšni, ki
so jo znali uporabljati in jim je
bila razumljiva. Osebnosti, kot
so princ Sidartha ali Budha, Je-
zus iz Nazareta, Sai Baba, Mori-
hei Ueshiba idr., so dosegle
skladnost duha in telesa z uni-
verzumom ter odkrile, da je ve-
solje živ organizem, ki z utripi
svojega srca pošilja energijo sko-
zi prostor. Doseči takšno poveza-
vo in skladnost pomeni biti pro-
svetljen, doživeti razsvetljenje
oziroma odkriti pravo naravo
človeka.
Moriheri Ueshiba, ki je vse
življenje posvetil preučevanju
borilnih veščin, je po dolgem
sprehodu skozi vrt leta 1925 do-
živel takšno prosvetljenje: »Za-
čutil sem, kako se je zlati duh
dvignil iz zemlje, ovil moje telo
in ga spremenil v svetlobo. Moj
um in telo sta zažarela kot sonce.
Lahko sem razumel celo petje
ptic. Popolnoma sem se zavedel
dejstva o nenehnem nastajanju
univerzuma. Odkril sem, daje iz-
vor bojevniške poti neskončna
ljubezen — zaščitnica vseh živih
bitij! Solze sreče so mi zalile
obraz. Od takrat vem, da je cela
Zemlja moj dom in da so Sonce,
Mesec in zvezde moje lastno bi-
tje.«
Obogaten z novim spozna-
njem je Ueshiba kreiral najvišjo
borilno veščino, prežeto z energi-
jo KI in ljubeznijo - AIKIDO
ali Pot skladnosti telesa in duha.
KI AIKIDO danes pridobiva
vedno več privržencev, vadijo pa
ga tudi pri nas v Ljubljani. Naj-
bolj znana je havajska šola pod
vodstvom najboljšega Ueshibine-
ga učenca Koichija Toheija. V
organizaciji SKK Jože Lacko
Ptuj bo potekal enodnevni semi-
nar te veščine pod nadzorstvom
mojstra aikida Silva Vogrinca (1,
dan). Seminar bo 13. junija ob 18.
uri v telovadnici OŠ dr. Ljudevita
Pivka. Vljudno vabljeni!
JUDO
Leščak — državni
prvak
Na državnem prvenstvu članov v Novem Sadu so nastopili tudi
tekmovalci Slovenije, in to v vseh kategorijah.
V	soboto, prvi dan prvenstva, so bile na sporedu borbe v katego-
rijah do 78, 86, 95 in nad 95 kg. Največji uspeh je dosegel bilip Leš-
čak, član Judo kluba Drava iz Ptuja, ki je osvojil prvo mesto v katego-
riji do 86 kg.
V	vseh borbah je gladko premagal svoje nasprotnike in dokazal,
da je ponovno najboljši med jugoslovanskimi judoisti poltežke kate-
gorije. Potem ko je Leščak v lanskem letu prestopil v JK Drava, seje
ponovno ustalil kot stalni državni reprezentant, ki lahko poseže po
najvidnejših uvrstitvah na največjih svetovnih tekmovanjih.
Zvezni selektor Slavko Obadov računa nanj tudi za nastop na
mediteranskih igrah v Atenah in na svetovnem prvenstvu v Barceloni.
Leščakov cilj na teh prvenstvih bo uvrstitev med šest najboljših.
Izmed tekmovalcev Drave se je izkazal še Andrej Murko z odli-
čnim 5. mestom v kategoriji nad 95 kg, Peter Letonja pa je s 7. me-
stom v kategoriji do 95 kg dosegel veliko manj, kot so njegove realne
sposobnosti.
Za judoiste Drave se sezona še ni končala, sedaj so pred njimi še
tekmovanja na mednarodnetn nivoju, najmlajši pa se pripravljajo na
polaganje višjih pasov.	S. T.
Tomaževski lovci
vabijo na piknik
člani lovske družine Tomaž pri Ormožu pripravljajo tradicional-
no meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ki se bo
pričelo v nedeljo, 16. junija, ob 9. uri pri lovskem domu v Koračicah.
Avgust Žižekk, ki je pri LD Tomaž v vlogi referenta za strelstvo, je
povedal, da se lovci s to prireditvijo vključujejo v prireditve ob praz-
niku krajevne skupnosti Tomaž. Strelsko prireditev spremlja tudi tra-
dicionalni lovski piknik. Med ponudbo bodo srnjakov golaž, pečen-
ka, domače vino in kruh. Poleg lovcev vabijo tudi druge goste. Dobro
voljo naj prinese vsak s seboj. Za primer dežja bodo postavili šotor,
pod katerim bo prostor za sto ljudi. Lovcem torej tudi slabo vreme ne
more do živega!
(jos)
Filip Leščak (v temnem dresu) na evropskem prvenstvu v Pragi.
Lestvice MNZ Ptuj za sezono 1990/91
16 — TV SPOREDI
13. junij 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 13. junij 1991
ZA RAZVEDRILO - 17
18 — PA ŠE TO
13. junij 1991 - tednik
TEDNIK - >3- 1991
OGLASI IN OBJAVE — 19
Poštno-telefonska problematika
v ptujskih poslanskih klopeh
Okoli 1500 poštnih delavcev Fll podjetja Maribor, ki so organizirali » poslovnih enotah
Slovenj Gradec, Marilutr, Ptuj in Telekomunikacije Maribor, oskrbuje s svojo dejavnostjo okoli
420AHH> prebivalcev podravske in koroške regije. Čeprav so v minulem obdobju dosegli občuten
napredek pri ra/voju poštnega, telegrafskega in telefonskega omrežja, je zadnje čase predvsem
zaradi nejasnega statusa in financiranja PIT organizacij ter zaradi kasnitve zakona o poštni de-
javnosti čutiti krepko stagnacijo in marsikje že tudi nazadovanje tega sistema.
Ni čudno, da se takšno stanje vse močneje
odraža tudi na območju poslovne enote za
PTF promet l^uj, ki s svojo dejavnostjo po-
kriva območje ptujske in ormoške občine.
Nejasne razmere in nakupičena problemati-
ka je vzpodbudila tudi ptujske poslanske
kroge, ki bodo o težavah PTT dejavnosti na
našem območju razpravljali na skupščini
vseh zborov 26. junija.
Pred tem se je z obsežno in negotovo pro-
blematiko seznanil tudi ptujski izvršni svet v
torek, 11. junija, na razširjeni seji, na kateri
so sodelovali tudi predstavniki F'T7 podjetja
Maribor in PE Ptuj. Predloženo 11 strani ob-
sežno gradivo o stanju in planiranem razvoju
PIT omrežja v občini Ptuj je vsebovalo pre-
cej pomanjkljivosti in nedorečenosti, pa tudi
nekaj netočnosti. Predstavniki ptujske vlade
in ptujskih KS so na to opozorili in se zavzeli
za boljše razmere na področju telefonije
(ptujska centrala je nasičena, na telefon pa
čaka 2.581 občanov) ter tudi na področju po-
štne dejavnosti, saj imamo predvsem na ob-
močju Haloz še zmeraj več desetin predalč-
kov, kamor dostavljajo pošto le enkrat teden-
sko. To je seveda daleč pod evropskim stan-
dardom, poštni delavci pa se kljub temu hva-
lijo, da smo v jugoslovanskem prostoru pri
vrhu.
Najbolj globoko in po mnenju nekaterih
ob nepravem času pa bo posegla v naše oko-
lje predvidena realizacija ideje o prestavitvi
pošte Ptuj iz sedanjih prostorov na novo lo-
kacijo, saj naj bi na njenem sedanjem mestu
postavili kopijo med vojno porušene cerkve
minoritskega samostana. Ali je to dejansko
možno storiti ali je le utopija, to bodo poka-
zale analize. Do sedaj smo v ta namen usta-
novili dve komisiji prvo za premestitev
poštnih prostorov in drugo za postavitev no-
ve cerkve. V Sekretariatu za urejanje prostora
in varstvo okolja so obravnavali že štiri pred-
videne lokacije za novo pošto, in sicer I. ob
prostoru za avtobusno postajo, 2. nasproti že-
lezniške postaje, 3. nasproti apside minoritov
oziroma na sedanjem parkirišču ob ptujskem
sodišču ter 4. na desnem bregu Drave v okvi-
ru predvidenega novega središča desnobrež-
nega dela mesta Ruja. Glede na pomanjka-
nje sredstev in druge najbolj sprejemljive
okoliščine je po mnenju sekretariata najbolj
primerna varianta za sodiščem. O tem pa bo
treba še resno in poglobljeno razmisliti.
OM
Videmčanom kolo z motorjem
Učenci osnovne šole Videm pri I'tuju so se že nekajkrat izkazali
na prometnih tekmovanjih. Pred dnevi so dosegli nov uspeh na regij-
skem tekmovanju »Tomos za varno vožnjo« v Gornji Radgoni. Tam
je videmsko šolo zastopala šestčlanska ekipa 8. a razreda: Daniel Pre-
log, Daniel Rižner, Marjetka Železnik, Vesna Voglar, Dejan Fridauer
in Tonček Ivančič. Med osmimi ekipami so pokazali največ znanja v
teoriji in praktični vožnji, osvojili prvo mesto in nagrado — Tomoso-
vo kolo z motorjem.
JB
Zmagovalna ekipa 8. a razreda OŠ Videm pri Ptuju z mentorico Heleno
Cmok.
Tako je bilo pred Mercatorjevo blagovnico prejšnjo soboto.
(Posnetek: JB)
•i'	-C	J.
Tudi ta konec tedna bo v naj-
starejšem mestu ob Dravi živah-
no. Jutri in v soboto bo vse v
znamenju češenj in znanega slo-
venskega rekla: »Prišel bo sveti
Vid, češenj bom sit.«
Organizatorji — Turistično in
Folklorno društvo Ptuj, Komu-
nalno podjetje in Mercatorjeva
blagovnica — so povabili zaseb-
ne in družbene pridelovalce če-
šenj ter vse, ki jih predelujejo.
Obiskovalcem želijo ponuditi tu-
di različna jedila iz tega izredno
zdravega pomladanskega sadeža.
Tudi tokratni sejemski utrip bo-
do obogatili s kulturnimi nasto-
pi. V petek pričakujejo tambura-
še iz Zagojičev in mlade folklor-
ne plesalce iz Kidričevega, v so-
boto pa zabavni ansambel.
Petkove in sobotne sejemske
ponudbe so dodobra razgibale
mesto, zato si bodo organizatorji
prizadevali, da bi tako bilo vse
petke in sobote letošnjega pole-
tja.	MG
MOTORISTA VRGLO ČEZ
TRAKTOR
V	ponedeljek, 3. junija, ob
21.45 sta se skozi Markovce pe-
ljala na motornem kolesu Anton
Primožič iz Črešnjice pri Želez-
nikih (vozil neregistriran motor)
in Danijel Kukovec iz Markov-
cev 81. Primožiča, ki niti ni imel
ustreznega vozniškega dovolje-
nja, je nanedoma zaneslo na levo
stran cestišča, po katerem je iz
nasprotne smeri prav tedaj pri-
peljal traktor Janez Petek iz No-
ve vasi pri Markovcih 90. Petek
se je s traktorjem umikal skrajno
desno, vendar je motor zadel v
njegovo levo stran. Oba z motor-
ja je vrgl-o čez traktorsko prikoli-
co na travnik. Pri tem sta se Pri-
možič hudo, sopotnik Kukovec
pa lažje ranila, ker nobeden tudi
ni imel zaščitne čelade. Prepelja-
li so ju v ptujsko bolnišnico.
NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
Po Gajzerjevi ulici v Ptuju je v
sredo, 6. junija, okoli 14. ure vo-
zila osebni avto Miroslava Pino-
za iz Ptuja, Reševa ul. 4. Ko je
pripeljala do križišča s predno-
stno cesto, se ni prepričala, ali
lahko varno zapelje v križišče. S
svojim fičkom je tako zaprla pot
vozniku kolesa z motorjem Jer-
neju Aliču iz Ulice V. Alič 19 v
Ptuju. Voznik kolesa z motorjem
je zadel v fička in padel po ce-
stišču. Hudo ranjenega so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
POŽAR ZARADI 01 KOŠKE
IGRE
V	Lancovi vasi so se v ponede-
ljek, 3. junija, popoldne otroci
igrali v leseni drvarnici in igrača
so bile tudi vžigalice. Zato je
okoli 18. ure zagorela lesena dr-
varnica, potem pa se je ogenj
razširil še na ostrešje nedograje-
ne hiše last Zvonka Štopferja,
Lancova vas 91. Požar so pogasi-
li domači in okoliški gasilci. Oce-
njujejo, da je škode za 30.000 di-
narjev.
PEŠEC PRED AVTOBUS
F'red Certusov avtobus, ki ga
je.v petek, 7. junija, ob 14.10 vo-
zil po Partizanski cesti v Sloven-
ski Bistrici Ivan Vajngerl, je na
prehodu za pešce nenadoma sto-
pil s pločnika na cestišče 15-letni
B. L. iz Fošta pri Oplotnici. Za-
radi počasne vožnje je avtobus
takoj ustavil, vendar je zadel peš-
ca, ki je padel po cestišču in se
hudo ranil. Prvo pomoč so mu
nudili v bistriškem zdravstvenem
domu, potem pa so ga prepeljali
v mariborsko bolnišnico.
MOPEDISTA ZANESLO NA
LEVO IN V AVTO
Po lokalni cesti od Gomile
proti Juršincem se je v petek, 7.
junija, nekaj pred 21. uro peljal
na kolesu z motorjem 15-letni A.
B. iz Senčaka, KS Juršinci. V bla-
gem desnem ovinku pri Senčaku
je peljal po levi strani vozišča v
trenutku, ko je nasproti pripeljal
osebni avto, ki ga j vozil Franc
Matjašič iz Maribora. Kljub za-
viranju Matjašič ni mogel pre-
prečiti trčenja. Mladoletnega
mopedista je vrglo s ceste v bliž-
nji vinograd, kjer je obležal. Hu-
do ranjenega so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
Z JUGOM NA TRAVNIK IN V
DREVO
Po magistralni cesti od Sloven-
ske Bistrice proti Tepanjam se je
v nedeljo, 9. junija, ob 5. uri pe-
ljal z avtom jugo Miroslav Ko-
čnik iz Preloge 9 b pri Slovenski
Bistrici. Za naseljem Preloge je
zapeljal preblizu desnega roba
cestišča, zdrsnil na bankino, od
tam pa na travnik, kjer je trčil v
drevo. Pri tem se je hudo poško-
doval in so ga prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
MOŽ ZABODEL ŽENO IN SI
SODIL SAM
V soboto, 8. junija, okoli 18.30
se je na domačiji v Bukovcu nad
Zgornjo Polskavo zgodila trage-
dija, ki so jo povzročili alkohol
in spori med zakoncema. 41-letni
Milko Majal je med prepirom
pograbil kuhinjski nož in zabo-
del svojo ženo, 40-letno Marijo.
Priča tragičnemu dogodku je bil
13-letni sin in je stekel k sose-
dom po pomoč. Sosedje so po-
klicali miličnike in začeli v okoli-
ci iskati Milka, ki naj bi bil po iz-
javah nekaterih pobegnil v gozd.
Iskanje je bilo zaman. Pri prei-
skavi hiše pa so ugotovili, da se
je obesil na kljuko v eni od sob.
Bil je že mrtev. Prišel je tudi
zdravnik, preiskovalni sodnik in
namestnik javnega tožilca. Ogle-
dali so si kraj tragičnega dogaja-
nja. Marija je imela eno satno
vbodno rano v levem predelu
hrbta, umrla je zaradi izkrvavitve
in poškodb notranjih organov. O
okoliščinah družinske tragedije
teče podrobnejša preiskava.
GORELO V SPODNJIH JA-
BLANAH
V	nedeljo, 9. junija, zvečer ob
22.15 je nastal požar na gospo-
darskem poslopju v Spodnjih Ja-
blanah 15, KS Cirkovce. Poslop-
je je pogorelo do tal, gasilci so le
preprečili, da se ogenj ni razširil.
Zgorelo je tudi nekaj strojev in
orodja. Po nestrokovni oceni je
škode za dobrih 600 tisočakov.
Vzroke požara raziskujejo.
DELOVNA NEZGODA V IM-
POLU
V	obratu livarne Impol v Slo-
venski Bistrici je v ponedeljek,
10. junija, ob 8.40 delavec Vili
Rak iz Potrčeve 8 v Poljčanah
skupaj s sodelavcem delal pri ta-
lilni peči. Vlivala sta aluminij, ta-
lina pa se je zaradi vlage začela
peniti. To je povzročilo eksplozi-
jo in talina je brizgnila na vse
strani. Pri tem je Rak dobil hude
opekline in so ga.prepeljali v ma-
riborsko bolnišnico.	fF
SAVCI PRI TOMAŽU
Obiranje jagod
čez dober teden
Podjetje Vinogradništvo in sadjarstvo Jeruzalem Ormož ima v
Savcih pri Tomažu okoli 20 ha površin zasajenih s kvalitetnimi sorta-
mi jagod. V okolici je še veliko nasadov višenj, jablan, breskev in
hrušk.
Rudi Peršak, ing. agronomije, direktor Sadjarstva, je povedal, da
bodo obiranje pričeli šele čez dober teden. Zaradi nizkih temperatur
in obilnih padavin v letošnji pomladi zamuja zorenje, nekaj škode na
jagodičevju pa je naredila tudi spomladanska pozeba. Pozeba je nare-
dila največ škode pri višnjah, kjer bo proizvodnja manjša za 80 do 85
odstotkov, pri drugih koščičarjih pa med 20 in 25.
Celotni pridelek jagod bodo prodali na domačem tržišču; manj
kvalitetne gredo v predelavo za sokove in drugo. V skladišču že imajo
pripravljeno novo embalažo z zaščitnim znakom. V času obiranja bo-
do dodatno (honorarno) zaposlili obiralce.	Vida Topolovec
Nova embalaža že čaka v skladišču.
(foto: VT)
RODILE SO: Štefica Čižič,
Cvetlin 84, Ivanec — Tamaro;
Katica Levanič, Križanče 38, Ce-
stica — Jeleno; Marjeta Gove-
dič, Mihalovci 19, Ivanjkovci —
deklico; Jožica Novak, Medved-
ce 19, Majšperk — Nejca; Dragi-
ca Jaušovec, Moravci 151, Buč-
kovci — dečka; Silva Sluga, Pod-
lože 36, Lovrenc — deklico; Ire-
na Šoba, Nadole 15, Žetale —
dečka; Irena Valand, Podlože
85, Majšperk — Kajo; Ana Tra-
fela, Sela 18, Lovrenc — Barba-
ro; Pepica Vuk, Svetojurski Vrhi
47, Pregrada — deklico; Anica
Vajda, Bukovci 107/a, Markovci
— Denisa; Silva Vučina, Šalovci
9, Ormož — deklico; Blaženka
Krnjič, N. Tesla 29, Kidričevo —
Majo; Brigita Božičko, Dravinj-
ski Vrh 12/b, Videm — dečka;
Magda Korošec, Stari Log 18,
Pragersko — dečka; Milena
Mojzeš, Križanče 61, Cestica —
Glorio; Milica Ciglarič, Bodkov-
ci 32, Juršinci — Denisa; Eliza-
beta Šegula, Polenšak 16_— de-
čka; Cvetka Grabar, Žabjak,
Ptuj — Jernejo; Marjana Braček,
Hvaletinci 13, Vitomarci — To-
maža; Dragica Vaupotič, Stojnci
85, Markovci — dečka; Darja
Hip, Litmerk 13, Ormož — de-
čka; Blanka Abraham, Hajdoše
38/?, Hajdina — deklico; Zvon-
ka Majcen, Trnovska vas 59 —
deklico; Zdenka Bratuša, Rado-
slavci 68, Bučkovci — Petro;
Martina Ivančič, Lovrenc na Dr.
polju 121/a — Heleno; Marija
Zajdela, Zakl 19, Podlehnik -
deklico.
POROKE - PTUJ: Janez Le-
bar in Ida Kolarič, Kidričevo,
Kajuhova ul. 7; Miran Bezjak,
Kicar 42, in Anica Horvat, Pla-
car 25; Vladimir Štumberger in
Darinka Majcen, Bukovci 179;
Miran Fladun, Desenci 9, in
Ivanka Mahorič, Gomila 1; Vla-
do Horvat, Dornava 23, in Dani-
ca Tili, Kicar 48; Jože Rojko in
Štefanija Lah, Šikole 36.
POROKI - LENART: Drago
Mlinarič in Silva Strnad, Gornji
Ivanjci 8, Spodnji Ivanjci; Bran-
ko Perko in Nada Korošec, Var-
da 5/b, Jurovski Dol.
UMRLI SO: Ana Zagoršek,
Dornava 34, roj. 1928 — u. 3. ju-
nija 1991; Julijana Ivančič, Ptuj,
Ziherlova pl. 16, roj. 1912 — u.
з.	junija 1991; Jožef Šegula, No-
va vas pri Ptuju 71, roj. 1937 —
и.	2. junija 1991; Ivan Kojc, Zg.
Pristava 47, roj. 1931 — u. 5. ju-
nija 1991; Stanislav Sagadin, Ge-
rečja vas 63, roj. 1919 — u._6. ju-
nija 1991; Andrej Kojc, Žetale
59/a, roj. 1916 — u. 8. junija
1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor'in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Cianl, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
S!<upščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.
KARITAS
Pomoč 100 učencem
Slovenska Karitas se je v začetku maja odločila, da bo tretjino
sredstev, zbranih pri letošnji postni akciji, uporabila za nakup šolskih
potrebščin stotim najbolj ogroženim učencem v mariborski škofiji.
Število otrok, ki bodo prejeli potrebščine, bi radi povečali tudi akcijo
zbiranje rabljenih šolskih knjg in zbiranjem dodatnega denarja za na-
kup novih. Pričakujejo, da se bodo njihovi akciji pridružile tudi knji-
garne. Branko Maček, vodja škofijske Karitas, ki vodi celotno akcijo,
nam je povedal, da je Založba Obzorja na Gosposvetski v Mariboru
že ponudila pomoč.
Vse, ki bi hoteli pomagati, pa Karitas vabi, da svoje šolske knjige in
potrebščine prinesejo v župnijske urade v posameznih krajih, denarna
sredstva pa lahko nakažejo tudi na žiro račun:
51800-620 - 001605 1259113 - 26003 s pripisom: za šolske knjige.
d. 1.
Kulturni križemkraž
PTUJ • V Ljudski in študijski knjižnici sta na ogled dve
razstavi: Pravljični junaki in Levstikovi nagrajenci. Prva je nada-
ljevanje lanske Najstniški junaki, druga predstavlja dobitnike
Levstikove nagrade Lojzeta Krakarja, Aleksandra Konjajeva in
Dušana Muca.
PTUJ • V Razstavišču ob Dravi bo do konca meseca odpr-
ta razstava del akademskega slikarja Dušana Kirbiša.
PTUJ • V Zgodovinskem arhivu si lahko ogledate kako
smo v nekaj stoletjih uporabljali in zlorabljali podobo sv. Jurija,
zavetnika mesta in patrona proštijske cerkve, izpričanega že leta
1273.
F^TUJ • Mladinska skupina ptujskega gledališča se bo v
petek, 14. junija ob 20. uri še zadnjič predstavila z Laingovo igro
A ME LJUBIŠ.
LJUBLJANA « SNG OPERA IN BALET je za sezono
1991/92 ponudila vstopnice na petdesetih prodajnih mestih. V
Ptuju jih lahko dobite v Turist agentu.