GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Prva seja novega upravnega odbora ZP
Novi predsednik upravnega odbora ZP dr. Jože Gogala
Na .prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora ZP, dine Tl.: maja, je bil za predsednika izvoljen dr. Jože Gogala, sekretar ZZA, za njegovega namestnika pa img. Pavel Sešek iz tovarne električnih aparatov. Z obema bo imel naš sodelavec razgovor, katerega bomo objavili prihodnjič.
Hkrati so bile izvoljene tudi štiri stalne komisije upravnega odbora in sicer:
Komisija za nagrajevnje izrednih dosežkov:
Predsednik: ing. Peter Mihelič (Elektromehanika), Člani: Ivan čož (Avtoelektriika), Jože Pegam. (Elektromorji), ing. Karel Zadrga! (Naprave), ing. Anton štular (Instrumenti), ing Jože Pirih (Strpfeovne službe) ; , Ferdo Krama (RIZ);
Organizacijska komisija:
Predsednik: ing. Marjan Lovrenčič (ZZA)' člani: ing. Jaka Vehovec (Elektromehanika), Franc Grom (Elektro-
nika), Ivo Triler (instrumenti),- Maks Černe (Polprevodniki), Janko Pompe (PSQ), ing. Jože Bauman (Strokovne službe), Ludvik Kranjc (NO), Josip Pemič (RIZ).
Komisija za kadrovska vprašanja:
Predsednik: prof. Zvonko Petrovič (RIZ), člani: Ivanka Kukovec _ (Avtomatika), Anica Brzaiu (Elementi),. Boris Pavliin (Avtoelektriika), Branke Pečlin (Aparati), Janko Dobre (Naprave), Janez Čebulj (ZZA), Janez Drašler (PSO), dr. Marjan Levičnik (NO).
Komisija za gospodarstvo:
Predsednik: Slavko Fatur (Elektromehanika), člani: Alojz Oblaka (Avtomatika), Anton Buhinis (Avtoelektri-ka), Vinko Bernik (Elektromotorji);" Metod Kačič (Na; prave), Alojz Deželak (Polprevodniki), Milko France (ZZA), Ilija Medič. (PSO), Janko Ostarijaš (RIZ).
4. JULIJ — praznik Združenega podjetja ISKRA v Lokvah pri Novi Gorici
Pri otvoritvi razstave »Lepo in dobro« v Zagrebu sta spregovorila za Muzej umetnosti in obrti direktorica prof. Zdenka Munk v imenu našega združenega podjetja pa direktor organizacije ISKRA — RIZ Krešo Piškulič (četrti z leve) — K članku na 3. strani
ISKRA — »Elektromehanika« Kranj
Lepo uspela proslava za 50-letnico revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji
Kranj, 27. maja — Ta dan so v lahnem vetru že v jutranjih urah plapolale naše zastave. Kot uvod k proslavi so prek ozvočenja donele borbene pesmi. Ob 9. uri so se na tovarniškem dvorišču poleg upravne stavbe ob okusno pripravljenem odru zbrali člani kolektiva, ki jih v tako velikem številu še nismo videli na nobeni proslavi. Proslavi so prisostvovali tudi zunanji gostje in sicer: inž. Tone Tribušon, podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije, Martin Košir, sekretar medobčinske konference ZK, Slavko Zalokar, predsednik občinske skupščine Kranj, Franci Rogelj, sekretar obč. konference ZK, Stane. Božič, predsednik obč. ;slnd.. sveta .Kranj ter zastopniki-ZP podjetja. Uvodni govor je imel sekretar konference ZK tovarne ISKRA — Elektrotnehanika v Kranju inž. Franc Pogačnik; čigar gbvor, v celoti objavljamo.
Nasilju tujčev je sledilo na- avantgardno silo delavskega si!je domače velikosrbske razreda nn delovnega ljudstva, buržuazije z monarhijo, na če- Na vukovarskem kongresu leta. V takih pogojih je bila ta 1920 se. je ria osnovi spreleta 1919 ustanovljena KPJ, ki jetega statuta in programa je združila v svojih vrstah dela organizacija preimano-najnaprednejše ljudi takrat- vala v KPJ. ne dobe in začela neenak boj Kmalu zatem pa je bila za osvoboditev delovnega ck>- KPJ na podlagi vidovdanske veka, vendar je treba pouda- ustave proglašena za ilegalno riti znano dejstvo, da je ¿n je v nadaljevanju svojega organizirano .delavsko in so- dela v težkih razmerah iska-ciahstiono gibanje v V^ni la oblike'Za povezovanje s pokrajin Jugoslavije obstaja- širokimi delovnimi minožica-lo že prej. Partija je bila to- mi,' pri* čemer je uporabljala rej ustanovljena že na bogati v glavnem revolucionarne revolucionarni dediščini, zato sindikate. V obdobju p» je ob izkušnjah dotakratnega	™ zakonu o za-
naprednega gibanja imela po-	države, ko so sledili bru-
goje, da se razvije v resnično	(Dalje na 4. strani)
Zbrali smo se, da bi počastili 50. obletnico ustanovitve KPJ, SKOJ im sindikatov in, da bi ob tej priliki obudili spomin na težko prehojeno, vendar zmagovito pot jugoslovanskega ljudstva do končne osvoboditve.
Pred 50 leti je svet komaj preživel strahote prve svetovne vojne, ki je uničila mnoge državne tvorbe, na teh ruševinah pa so se začele porajati nove nacionalne države, med njimi tudi kraljevima Srbov, Hrvatov In Slovenčev. Toda ta kraljevina ni izpolnila pričakovanj tistih, id so pričakovali demokratično skupnost narodov.
»Elektromehanika« KraniZ izvedbo proslave ob 50-letnici revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji, so bili številni gledalci zelo zadovoljni
Značilno za pravkar minuli sejem Tehnike v Beogradu je bilo preveliko število televizorjev (na sliki) in premalo drugih pomembnih eksponatov npr. iz panoge telefonije
Naša razstava na sejmu TEHNSÜE v Beogradu
Trinajsti mednarodni sejem tehnike, ki so ga minulo nedeljo zaprli, je bdi po številu udeležencev eden izmed največjih v zgodovini teh specializiranih. sejmov v Beogradu: Kar 415 domačih to 291 tujih firm iz 19 držav je razstavilo svoje eksponate v enajstih halah in zunanjem prostoru beograjskega Sejma.
Tudi na tem Sejmu sodeluje naše podjetje že od začetka. Na običajnem prostoru v haM VI na površini 523 m2 smo’ razstavili dokajšnje“ število naših eksponatov, zvečine znanih izdelkov iz redne proizvodnje.
Tako so bili razstavljena: elementi, sighalizatof požara, usmerniki, elementi za blokiranje motorjev, merilni inštrumenti, števci, mizi za umerjanje števcev z generatorjem Rade Končarja, kazal-čnd inštrument, merilni inštrumenti proizvodnje GOERZ, releja, tipkala kontaiktorji, krmnimi mehanizmi, laserji, UKV točni oddajniki — sprejemniki, gramofoni, tedevizor-
ji, Stabilizatorji, en radijski sprejemnik Portorož in stereofonski INTERCONTINENTAL, telefoni, ročno orodje, komplet GIRMI, ure SOLA-RI in demonstracija brivnikov ISKRA — BRAUN.
Sejem vžlic velikim naporom PSO in posebej propagandne službe, ki je načrtovala stojnico ni uspel tako kot pritiče ugledu našega podjetja, zaradi že na zagrebškem spomladanskem sejmu kritizirane neenotne sejmske politike in pomanjkanja enotnega koncepta •' združenega podjetja. Vsaka tovarna si je zamislila svoj koncept stojnice in dirigirala tudi svoje eksponate, brez sleherne Uvidevnosti, da mora ‘hiti pri takšnem nastopu enoten koncept združenega podjetja z izbirnim programom eksponatov, zlasti tistih proizvodov,, ki so interesantni za tržišče Beograda oz. ožje republike Srbije. Tudi oblikovno sejem ni Uspel, zaradi, zastarele konstrukcije stojal, ki so že davno dotrajala in so nam že v sramoto.
Na razstavi' je bilo čutiti prevladujoč vpliv ogromnega števila televizorjev, pomanjkanje naprav komutacijske in visoko frekvenčne telefonije, izostanek sdrtiinenta radijske proizvodnje, k-indteh-nike in ojačevalnik naprav. Odveč je bila velika miza za umerjanje števcev z generatorjem.
Propagandna služba v PSO se je zelo trudila, da bd naš sejemski nastop v Beogradu uokvirila v enoten sistem, žal se tovarne niso držale prvotnih dogovorov 'in' celo zadnje dneve spreminjale eskpo-nate in tudi kot običajno zamujale s pošiljkami določenih eksponatov, tako da je-bila v zadnjem- hipu neizbežna improvizacija. Tovarne se bodo v bodoče morale odločati, da dajo PSO proste roke pri kreiranju celotnega sejemskega prostora, zasnovi enotnega koncepta ter politike; kil je vstajaj ena z možnostmi. prodaje tistega področja v katerem je sejem. Le na tak način bo možno načr-tpvati in postaviti tako stojnico, kot jo vsa pričakujemo z določenimi komercialnimi predvidevanji in seveda tudi odgovornostjo PSO kot realizatorja. Nadaljevanje sedanje ■nejasne politike’-in meeoafeno-sti nam namreč izredno škoduje in neizbežno vodi k zmanjšanju ugleda našega celotnega podjetja in tudi navidezno dokazuje našo proizvodno in konstrukcijsko onemoglost.
Obisk naše stojnice je bil izreden, zlasti je bilo zanimanja za prospekta! material in posamezne tehniške karakteristike določanih, aparatur. Prospektna služba je bala tako kot na zagrebškem spomladanskem sejmu vzorno urejena. Morda bd grajali edinole izostanek velikega enotnega napisa Združenega podjetja. Načrtovalci stojnice so ga to pot raje opustili to nadomestili z manjšimi to številnimi emblemi — zvezdami ISKRA, za kar sodijo, da je bilo učinkovitejše.
Marjan Kralj
Pr©izv©dr¡¡a ZP v aprilu 1969
Organizacija	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	24.118	23.990	99/2
ELEMENTI	10.408	10.988	105,6
AVTOMATIKA	5.427	6.877	126,7
SPREJEMNIKI	3.755	3.699	98,5
APARATI	7.822	7.571	96,8
AVTOELEKTRIKA	12.250	12.809	104,6
ELEKTROMOTORJI	2.767	3.297	119,2
NAPRAVE	3.866	3.735	96,6
ELEKTRONIKA	2.068	1.405	67,9
KONDENZATORJI	3.360 .	4.484	133,5
INSTRUMENTI	2.191	2.522	115,1
POLPREVODNIKI	2.692	3.092	114,9
USMERNIKI	972	1.064	109,5
RIZ	24.787	21.410	¿6,4
ORODJARNA	'334 '	248	743
MIKRON	1325	1.483	111,9
SKUPAJ	108.142	108.604	100,4
ZZA	4.000	4.340	108,5
PSO	1.286	1.218	94,7
BAŽ	200	42	21,0
SKUPAJ PODJETJE	113.628	114.204	100,5
a s
B B B B
a a m b
B B fl H M B B B
h a a a a s
- B
! a
S a a B
l 1 ■ S 1 I
m m a b a g B B m s a b a a a d
s m
a b B B B B IS B H B B B
a b
B B B B H B H H B B B H
RAZPIS
šolski center združenega podjetja »ISKRA« Kranj
bo sprejel za šolsko leto 1969/70 naslednje število učencev:
V	TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU:
28 v strojni oddelek
28 v elektrotehniški oddelek — šibki tok 28 v elektrotehniški oddelek — jaki tok
V	POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU:
70 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH T7.nFI.KOV V KRANJU — za naslednje poklice:
(12) orodjar, (10) fmomehanik, (6) strojni ključavničar, (10) rezkalec, (16) strugar, (6) telefonski mehanik, (10) elektromehanik.
5 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV V OTOČAH — za naslednje poklice:
(1) orodjar, (2) ftaomehanik, (2) elektromehanik.
8	UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTROMOTORJEV V ŽELEZNIKIH — za naslednje poklice:
(3)	orodjar, (3) strojni ključavničar, (2) strugar.
2	UČENCA ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO V LJUBLJANI — PRŽAN,
—	za naslednje poklice:
(1)	rezkalec, (1) strugar.
5 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO V LJUBLJANI — za naslednja poklica:
(2)	rezkalec, (3) strugar.
2	UČENCA ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH — za naslednja poklica:
(1) rezkalec,: (1) slrngar.
1	UČENCA ZA ZP »ISKRA, TOVARNO ELEKTRIČNIH APARATOV V LJUBLJANI — za naslednji poklic:
(1)	strugar.
2	UČENCA ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV V HORJULU — za naslednji poklic:
(2)	strugar.
10	UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO USMERNIKOV NOVO MESTO — za naslednja poklica:
(5) strojni ključavničar, (5) elektromehanik.
15	UČENCEV ZA PUŠKARNO V KRANJU — za naslednje poklice:
(4)	orodjar, (3) rezkalec, (2) strugar, (2) brusilec, (4) puškar.
V	POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V LJUBLJANI
5 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO V LJUBLJANI — PRŽAN
—	za naslednje poklice:
(1) orodjaf, (1) finomehahik, (Ij^sfrdjrii.ključavničar,
(1)	elektromehanik, (1) RTV mehanik.
2	UČENCA ZA ZP »ISKRA«, ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO V LJUBLJANI — za pokliči
(2)	fmomehanik.
8 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO V LJUBLJANI — za naslednje poklice:
(5)	orodjar; (3) strojni ključavničar.
3	UČENCE ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH — ža naslednje poklice:
(1) orodjar, (1) strojni ključavničar, (1) elektromehanik.
11	UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVAR' "' ELEKTRIČNIH APARATOV V LJUBLJANI — za naslednje poklice:
(1) orodjar, (3) strojni ključavničar, (7) elektromehanik.
10 UČENCEV ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTRONSKIH NAPRAV V LJUBLJANI — za naslednje poklice:
(1) orodjar, (7) strojni ključavničar, (2) RTV mehanik,
Proizvodnja
»Elektromehanike« v aprilu
Letošnja proizvodna naloga je bila postavljena tako da bi morali v prvih štirih mesecih izvršiti 1/3 letnega plana. Na žalost to ni uspeilo, saj smo imeli v januarju in februarju razmeroma nizko proizvodnjo. V marcu je bil precejšen del izpada iz prvih dveh mesecev nadoknaden, le-ta pa se je v aprilu povečal, čeprav smo predvidevali, da se bo zmanjšal in da bomo imeli do konca junija pokrit ves zaostanek.
PROIZVODNJA V APRILU DE	Izvrš.
%	
Ratacijski stroji	100,2
Števci	104,5
Stikala	115,2
Kinoakustika	70,-
Telefonija	84,2
Merilne naprave	124,2
Urni mehanizmi	123,9
Produkcija delov	193,9
Orodjarna	117,9
Vzdrževanje	129,8
Skupaj	99,2
DE »ROTACIJSKI STROJI« je mesečno nalogo dosegla, vendar'smo pričakovali višjo proizvodnjo. Sestaviti namreč ni Mio mogoče stroja EVS-16, za katerega niso bili pravočasno izdelani sestavni deli. Tudi strojev EVS-06 ni
bilo izdelanih dovolj zaradi pomanjkanja krogljičnih ležajev in glav.
DE »ŠTEVCI« je predvideno proizvodnjo po vrednosti dosegla, pač pa ni bilo izdelanih dovolj dvotarifnih števcev, ker obrat urnih mehanizmov "hi uspel izdelati dovolj, številčnikov zaradi nepravočasno dostavljenih delov. Po planu bi morali izdelati tudi 1.400 stikalnih ur, izdelanih pa jih je bilo manj.
DE »STIKALA« je predvideno proizvodnjo precej presegla. S tem je dokaj pripomogla k pokritju izpada v drugih obratih. To je bilo mogoče zato, ker so se tudi v apnita, še sestavljali izdelki iz uvoženih delov, saj še vedno 'nimamo vseh domačih sestavnih' delov.
DE »KINOAKUSTIKA« je tudi v aprilu (sporazumno s prodajo) sestavila manj projektorjev za normalni Hm'. Zaradi težav pri delih iz plastike je bilo izdelanih tudi manj projektorjev 8 mm. Glavni izpad so pa povzročili registrafoni, za katere še nimamo izdelanih vseh sestavnih delov.
DE »TELEFONIJA« je imela v glavnem dva vzroka za izpad in sicer prenizka pro-
izvodnja ploščatih relejev in premajhne kapacitete pri izdelavi , sestavnih delov. Vzrok Za nizko. proizvodnjo ploščatih relejev leži delno tudi v težavah pri preskrbi z novim srebrom, ki komaj zadošča za obstoječo proizvodnjo. Stalne težave povzroča tudi neredna dobava delov od kooperantov. To ■ so različni mehanski sestavni deli, kot tudi elementi elektronike.
DE »MERILNE NAPRAVE« so v prejšnjem mesecu delale uspešno. Težave nastopajo z različnim 'materialom iz uvoza, ki nastopa v razmeroma velikem asortimanu in v majhnih količinah.
DE »URNI MEHANIZMI« so april uspešno -zaključili. Poleg želene količine števcev pogovorov je bila izdelana tudi manjša količina časovnih števcev.
DE »PRODUKCIJA« je bistveno dosegla predvideno proizvodnjo, saj že redno dobavlja elektro ventile, kjer tudi m nobenih pripomb več na kvaliteto.
Plan za L kvartal je bil dosežen z 98,2 % V apnim se je stanje le malto popravilo, tako da smo še vedno za 1,6 % pod predvideno proizvodnjo. Razen kiinoakustike in telefonije vse enote dosegajo predvidno proizvodnjo.
ŠTIRIMESEČNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	103,5
Števci	102,3
Stikala	111,1
Kinoakustika	78,9
Telefonija	87,1
Merilne naprave	123,9
Urni mehanizmi	111,5
Produkcija	156,8
Orodjarna	108,8
Vzdrževanje	140,2
Skupaj	98,4
Najbolj presega predvideno proizvodnjo produkcija, ker v letnem planu še ni bila
(Dalje na 5. strani)
»Lepo In
Minuli teden sta zagrebški Muzej za umetnost in obrt ter naša ISKRA skupno vabila ugledne državljane republik Hrvaške in Slovenije na otvoritev posebne razstave industrijskih oblikovnih eksponatov ISKRA. V muzejskih prostorih na trgu Maršala Tita sta ISKRA in ta ustanova organizirali razstavo posebno tistih oblikovnih dosežkov, ki so si pridobili na raznih domačih in tujih razstavah pri- , znanja in nagrade.
- Namen razstave je bil dvojen: po eni plati prikazati malone pionirsko vlogo našega podjetja pri kreiranju dizajna in posebej našega hišnega stila ISKRA in po drugi plati, vzbuditi pri drugih podjetjih in posameznikih večji interes, za to še vedno premalo znano dejavnost, ki združuje stil, , estetiko in funkcionalnost ter daje tako proizvodom dovršeno kvaliteto.
Najprej je bila dopoldne na programu tiskovna konferenca za vabljene novinarje in RTV. Konferenco sta vodila priznani zagrebški strokovnjak za industrijsko .oblikovanje. .in.. oblikovalec razstave »Lepo in dobro« prof. Radoslav Putar in pa direktorica Muzeja prof. Zdenka Munk.
Prisotni novinarji so se živo zanimali za naš napredek pri oblikovanju izdelkov, za organiziranost tega oddelka pri nas in za povezavo, posameznih. služb podjetja od raziskave tržišča do zaključne tehnologije proizvodnje. Zastavljali so tudi . veliko vpra-. šanj na katere so odgovarjali prisotni _ oblikovalci ZZA in člani naše propagandne službe. .
Zvečer je bila v avli Muzeja svečana otvoritev razstave. Prisotne je najprej pozdravila direktorica prof. Zdenka Munk nato pa je spregovoril v imenu našega podjetja direktor organizacije ISKRA-RIZ Krešo Pišku-lič. Na kratko je očrtal razvoj našega podjetja, sedanji obseg proizvodnje in poudaril prevladujočo vlogo indu-
dobro«
sirijskega oblikovanja pri naših izdelkih.
Gostje so si za tem ogledali vse eksponate, ob skromni zakuski, ki je običajna,, za zaključek otvoritve pa so pri pomenkih ugotavljali veliko prizadevnost našega podjetja in Muzejske uprave za organizacijo te edinstvene razstave, ki bo v dneh do 8. julija — dokler bo trajala v Zagrebu privabila bržkone veliko obiskovalcev.
Po zagotovita naše Propagandne službe bodo razstavo »Lepo in dobro« ' prikazali kasneje v vseh republiških središčih in pomembnih sejmih —• med drugim tudi na Sejmu Sodobna elektronika v Ljubljani, ob koncu pa še v vseh naših tovarnah.
Marjan Kralj
ZAKLJUČKI Z REDNE LETNE KONFERENCE OBRATA »STIKALA«
1.	Zainteresirati je treba vse mlade proizvajalce, vključno tehnike in inženirje za aktivno delo v ZM. Vsak posameznik naj prispeva k uspešnosti dela s svojimi sposobnostmi * in interesom (gospodarstvo, šport, kultura, racioualizatorstvo itd.).
2.	Predsedstvo konference ZM obrata mora imeti boljšo povezavo z vodstvom sindikata in ZK v obratu — s tem bodo ob nastalih problemih in akcij'ah lažje našli ugodno rešitev.
3.	Prek izvoljenih mladincev v samoupravnih organih naj se prenaša želje in probleme mladih, obratno pa morajo le-ti poročati kakšne sklepe so osvojili.
4.	Predsedstvo ZM obrata mora biti stalno povezano s predsedstvom tovarniške konference ZM.
5.	Predsedstvo obratne konference ZM je dolžno sestaviti svoj program dela in formirati komisije.
6.	Odločitve in sklepe je treba pošiljati tovarniški Konferenci ZMS v »Blektro-mehaniki« in jih sproti objavljati v glasita.

4 UČENCE ZA ZP »ISKRA«, TOVARNO ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV V HORJULU — za naslednja poklica:
(2) orodjar, (2) RTV mehanik.
Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi uspehov pri sprejetem izpito. Sprejemni izpit obsega za vse šole:
—	izpit iz slovenskega jezika
—	izpit iz matematike in
—	psihotehnični pregled.
Kandidati za sprejem v navedene šole morajo predložiti osebno, do vključno 21. junija 1969, nasled-,nje listine:
— prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolkovano z državnim koJekom za 0,50 din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa stroko);
*■“ izpisek iz rojstne matične knjige;
—	spričevalo o končani osemletki in
—	zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo v Kranju marajo predložiti potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta v Kranju).
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Prijave za vpis v tehniško šolo elektrotehniške in strojne stroke v Kranju in v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju sprejema tajništvo šolskega centra združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Ljubljani pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35.
Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima lastnega internata niti v Kranju niti v Ljubljani. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stanovati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za sprejem v internat, in sicer:
—	v Kranju na naslov: Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2
—	v Ljubljani na naslov: Dom Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska 26.
Dodatne informacije lahko dobijo interesenti v
Šolskem centru združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju ali po telefonu na številko 21-567 — Kranj.
Detajl iz produkcije v kranjski tovarni
»Naprave« Ljubljana
Prav ta politika:
—	enakopravni odnosi med naroda,
—	mimo in skrbno reševanje mednarodnih napetosti, ;
—	sožitje med narodi,
—	nevmešavainje v zadeve drugih,
bodo morali postati osnovni temelji pri razreševanju problemov v današnjem nemarnem svetu.
Za tem je nastopil Slovenski oktet, ki je tako v borbenih in narodnih pesmih, čeprav v delno drugačni zasedbi, kot smo ga švojčas poznali, -pokazal sijajne glasovne zmožnosti in odlično uravnovešenost glasov. — S kakšno prepričljivo lahkoto ih interpretacij sko prepričljivostjo je izvajal svoj program. Lahko trdimo, da je prav na vrhu izvajalcev vokalnega muziciranja. To je bilo pravo umetniško doživetje, ki ga poslušalci oziroma člani delovnega kolektiva kranjske tovarne še dolgo ne .bodo pozabili. Velika zahvala gre tudi recitatorju tov. Aleksandru Valiču, ki je s svojim izvajanjem prepričljivo prevzel poslušalce.
Ob koncu programa je mladinka Mira Smuke iz ATN prebrala brzojavko, ki je bila še isti dan poslana našemu predsedniku z naslednjo vsebino:
Dragi tovariš Tito!
V ISKRI danes, 27. maja — proslavljamo 50-let-nico revolucionarnega gibanja naših narodov. Ob tej priložnosti Ti, dragi predsednik, pošiljamo iskrene pozdrave in najboljše želje ob'Tvojem 77. rojstnem dnevu, želimo, da še dolgo ostaneš zdrav in veder in nas še naprej vodiš po poti, ki jo je začrtala naša revolucija in KPJ. Mladina, ki praznuje s Teboj in ves naš delovni kolektiv, pa Ti obljublja, da se bomo vedno in povsod borili za napredek samoupravnega socializma ter za mir in sožitje med narodi.
Delovni kolektiv tovarne »ISKRA« ELEKTROMEHANI-KA KRANJ
. Brzojavko so navzoč! spre-; jeli z navdušenim odobrava--njem, prav tako pa. s.o se -z, .obilnim aplavzom- Oddolžil' vsem nastopajočim, za res kvalitetno izvajan program, ki ga je solidno .napovedoval tovariš Rado Kokalj.
Če se dotaknemo še. discipline gledalcev, tedaj moram reči, da je ob tej proslavi, zaslužilo odlično oceno, če. pa povem mnenje mnogih, tedaj je bil slavnostni program v njihovih očeh pravi praznik za vse navzoče.
Nastopajoči so si ogledali' tudi proizvodnjo tovarniških oddelkih, kjer so jih delavci sprejeli z velikim veseljem m1 z eno samo željo: »Pridite1 še! . . .« To -dejstvo priča, da so umetniki izvršili svoje kulturno poslanstvo, ki ga je naš pisatelj Ivan Cankar tako jasno videl v Svoji »Bedi krizantemi«, ko je med drugim napisal: »Kultura naj ne bo krizantema siromakova; pač pa bogastvo bogatega!« Čudovita povezava med dej lovnim kolektivom in umetniki pa je na proslavi pokazala, da si delovni ljudje želijo izven svojega vsakdanje: ga dela tudi duševno življenje, zato naj bi ta proslava kažipot za. nadaljnje kulturno sodelovanje.
Po proslavi so bili vsi na: stopajoči povabljeni od vodstva v sejno dvorano na kratek razgovr in osvežitev, kjer je oktet v slovo zapel še. dve, pesmi, ki sta v intimnem vzdušju pričarala še tiste nianse čudovitih glasov, ki jih prek mikrofona..ni moč slišati, nato. pa so še odpeljali, v šolo »Lucijan Seljak« v Stražišče, kjer so v blesteči formi poklonili , učencem in vzgojiteljem šole polurni umetniški program. Pozdravil in zahvalil se jim je di: rektor šole, učenci šo jim izročili šopek nageljnov, njihov pevski zbor pa je za uvod zapel borbeno pesem.
Zaključna misel: Slovanski oktet in recitator . so čudovi-. to izpolnili' misli pripravljal: nega odbora za to proslavo, organizacija je bila brezhibna, ; delovni' kolektiv pa- je hvaležen za kulturno dobrino, ki se jo težko pozabi:, /j
DS za sindikat, mladino in stanovanja
»Elektromehanika« Kranj
Lepo uspela proslava za 50-Ietnlco revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji
Prva seja novega delavskega sveta tovarne elektronskih naprav je obsegala dokaj obsežen dnevni red, v okviru katerega je delavski svet razdelil tudi nekaj razpoložljivih sredstev s sklada skupne porabe. Sindikalna podružnica in tovarniški komite mladine sta delavskemu svetu dostavila svoja delovna programa za naslednje obdobje, na osnovi katerih je nato delavski svet iz skla-
da skupne porabe odobril sindikalni podružnica 41.400 din, mladinski organizaciji 3.500 din dotacije, s čimer bodo- zagotovljena sredstva za realizacijo obeh programov! Glede na še precej primerov nerešenih stanovanjskih vprašanj zaposlenih je nadalje delavski svet tovarne odobril iz sklada skupne porabe, po zaključnem računu za lansko poslovno leto 80.000 din za stanovanjsko izgradnjo.
Sekretar tovarniške konference ZK inž. Franc Pogačnik govori (pred mikrofonom) o pomenu revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji. Za njim stojijo člani »Slovenskega okteta«, ki so z odličnim izvajanjem programa navdušili vse navzoče
(Nadaljevanje s 1. strani) talna napadi monarhističnega režima na mlado komunistično gibanje, so v partiji nastali številni idejni in druga spo-
Recitator Aleks. Valič je z umetniško besedo osvojil poslušalce
ri, ki so se potem spremenili v nenačelne spopade in pripeljali do notranjih partijskih razdorov in frakcij Toda kljub temu je partija našla dovolj moči, da je stopila na pot enotna in usmerila vse svoje delovanje ih sdie v razreševanje resničnih problemov svojega razreda im ljudstva.
Svojo revolucionarnost je partija dokazala zlasti po letu 1929, ko je bilo ubitih na desetine njenih članov in komunističnih mladincev, tisoče pa so jih obsodili na dolgoletne ječe.
Izredno pomembno za nadaljnji razvoj vsega naprednega jugoslovanskega ljudstva je bik) leto 1937, ko je na čelo KPJ prišel tovariš Tito, ki je s svojo odločnostjo in doslednostjo partijo dokončno očistil raznih frakoio-našev in partiji tujih elementov. Poleg tega pa je bil za oblikovanje pravilne politike
in za uspešno delovanje KPJ bistvenega pomena sklep, da se vodstvo partije preseli iz tujine v domovino. Tako je partija lahko pravilno ocenjevala dejanski položaj v drža: vi in je sestavila tak akcijski program, ki je partijo povezal z najširšimi množicami in vsemi naprednima silami. Partija je bila sposobna, da se upre vsem dogmatskim silam kominteme, ki so podcenjevale delavsko gibanje v Jugoslaviji in predlagale razpust KPJ, pri čem er ! so se sklicevale na prejšnje' frak-cionaške boje. Pokazalo pa se je, da je bila prav KPJ, ki so jo bili mnogi v komintemi 1. 1938 že odpisali, edina sposobna, da je leta 1941 popeljala narode Jugoslavije v osvobodilno vojno in socialistično revolucijo in to vojno tudi pripeljala do zmagovitega konca. To smo dosegli v najtežavnejših razmerah in pri tem zadevali na težave, ki so jih povzročali prav tisti, ki bi nam morali pomagati!
Po zmagi socialistične revolucije je biil pogoj za obrambo neodvisnosti naše porušene dežele, za njen socialistični razvoj ter za vključitev v napredna gibanja sveta to, da jo rešimo iz njene zaostalosti. KPJ, SKOJ im sindikat so bili. tisti, ki so na čelu boja za oštvaritev ciljev socializma, s pripravljenostjo in požrtvovalnostjo vsega našega naroda dosegli take uspehe v razvoju našega gospodarstva, kulture, prosvete in drugih panog našega družbenega razvoja, ki nima primere. v svetovni zgodovini.
če je bil na začetku te povojne poti razvoja socializma pri nas potreben admini-štrativno-centralistioni sistem upravljanja naše države, da smo lahko popeljali našo deželo na pot obnove in napredka, potem šo bila KPJ in sindikati prvi, ki so leta 1950 proglasili naj se tovarne izro-če delavcem v upravljanje. Tako so bili postavljena prvi temeljna kamni današnjega družbenega samoupravnega sistema. V tem revolucionarnem aktu so bili dani temelj-
ni elementi nove generalne linije KPJ za zgraditev socializma v Jugoslaviji.
Pri vsem tem težkem no-tranje-političnem položaju pa je morala socialistična Jugoslavija biti še srdit boj za svojo neodvisnost in enakopravno mesto v svetu. Razen grožnjam, pritiskom in izsiljevanjem mednarodnega iim-prerializma smo bili in smo še izpostavljeni tudi močnemu političnemu ekonomskemu in psihološkemu pritisku držav takoimenovanega socialističnega tabora.
Toda KPJ s Titom na čelu je na vse take napade in obtožbe odgovarjala mirno in odločno, — da ima Vsak narod pravico do svoje lastne poti v socializmu, brez vmešavanja tujih sil in . tujega vpliva. Prav zaradi tega našega brezkompromisnega sta-
Mladiuka Mira Smrke bere pozdravno brzojavko za našega predsednika Tita
lišča,. poštenega in doslednje-ga odnosa do vseh dogajanj v svetu — tako na vzhodu kot zahodu—naša država tudi pridobiva na ugledu svetovne miroljubne' javnosti.
sAvtoelektrika« Nova Gorica
Popolnilno Izobraževani© Je irafnost
Večerna šola za VK delavce že deluje (j^ Vzpodbudni rezultati @
Nov pravilnik o izobraževanju in pripravniški dobi, ki ga je sprejel DS tovarne avtoelektričnih izdelkov v oktobru leta 1968, je s svojim 20. členom vznemiril marsikaterega delavca naše tovarne, istočasno pa. tudi službe, ki so zadolžene za kadrovsko politiko. Navedeni člen postavlja zahtevek, da zaključijo vsi delavci, ki so že sedaj na kvalificiranih in strokovnih delovnih mestih ustrezno šolo. Tako morajo delavci na kvalificiranih delovnih mestih pridobiti kvalfikacijo do leta 1972, mojstri, vodje linij ipd., delo-vodsko šolo do leta 1973, delavci, ki zasedajo delovna mesta, kjer se zahteva srednja, višja ali visoka izobrazba, pa do leta 1975.
Maš razgovor
Na vprašanja naše sodelavke je tovariš Štefan Horvat, član kolektiva v Višnji gori in odbornik občinske Skupščine Grosuplje, odgovoril naslednje:
Analize so pokazale, da si mora pridobiti üstrézrió -kvalifikacijo kar 174 delavcev, ki že zasedajo delavna mesta, vendar nimajo ustrezne izobrazbe. Tako bi moralo pridobiti 79 delavcev kvalifikacijo, 54 delavcev visoko, kvalifikacijo, 20 delavcev naziv tehnika, 14 délavcev . višjo izobrazbo in 7 delavcev visoko izobrazbo. Posebno vprašanje se postavlja pred tiste delavce, ki bi morali pridobiti katerokoli od že zgoraj nanizanih kvalifikacij, nimajo pa dokončane osemletke. Z druge strani se pojavlja vprašanje glede starostne meje, 35 let. Izkustva namreč' kažejo, da ni to kritična meja glede izobraževanja in izpopolnjevanja, Saj .imamo primere ko se izpopolnjujejo ljudje še starejši od 50 let. Iz navedenega sledi, da ni torej postavljena . starostna meja zato, da ne bi ■ imeli možnost izpopolnjevanja ljudi starejših od 35 let, temveč da čutijo obveznost, izpopolnjevanja' vši: tisti,' ki so mlajši.
S sprejemom pravilnika so prevzele odgovorno nalogo tudi službe, ki sé ukvarjájo z izpopolnjevanjem in izobraževanjem kadrov, • skratka s kadrovsko politiko tovarne. Le-te so izdelale plan, ki je doka, zahteven, saj predvideva večerno osnovno šolo za tiste delavce, ki jo nimajo, vpčerno šolo za kvalificirane delavce, večerno šolo za mojstre in vodje linij in razne seminarje in tečaje v tovarni in izven tovarne. Na podlagi postavljenega plana so služiš že v dogovoru z zunanjimi institucijami, potrebno je le najti ustrezen način' izobraževanja naših delavcev.
Tovarna je pristopila k izvajanju postavljenega plana že z organizacijo večerne šole ta kvalificirane delavce. Povabili smo namreč vse tiste delavce, ki že delalo, ta kvalificiranih delovnih -.mestih, Jim‘ obrazložili možnost pridobitve ustrezne kvalifikacije •6 prekvalifikacije in jim nudili določene ugodnosti, da leto lahko pridobijo. Priznati •noramo, dá je bil začetni od-®v nad ¡pričakovanim, saj še IB pozivu odzvalo kar 35 kandidatov.
'večernih ali zgodnjih jutranjih urah pripravljati za naslednji dan. Kljub vsemu, težavam so uspehi že vidni, saj so že; polagali izpit iž~sloven-skega jezika in dosegli izredne 'rezultate.' Od 23 kandidat tov so namreč vsi opravili navedeni izpit. Iz pogovorov, ki smo. j ih imeli, s slušatelji je'sklepati, da so kljub težavam zadovoljni in da bodo skušali tudi v bodoče dosegati take rezultate kot dose-daj.
Naj' povemo mnenje predavateljice, ki trdi, da tako kompaktni, resni in disciplinirani skupini odraslih še ni predavala. V uspeh slušateljev že po nekaj urnih predavanjih ni podvomila. Želi . si le ponovnega Snidenja z vsemi v drugem letniku šole. Tej želji se. pridružujemo tudi mi in želimo, da ne bi bila ■ razočarana.
Omenili smo le slušatelje poklicne šole in nakazali njihovo . vztrajnost in dosedanji uspeh. Že v jeseni prične s predavanjem delovodska šola
Proizvodnja »Elektro-mehanike« v aprilu
(Nadaljevanje s 3. "Strani) predvidena izdelava elektro ventilov, ki se sedaj že redno izdeluje. Bistveno več, kot je bilo predvideno proizvajar mo tudi stikal, merilnih naprav ih urinih mehanizmov. Ob koncu aprila znaša zaostanek pri kinbakustiki 1.460.000 din, v telefoniji pa 4.330.000 din., Kar se tiče kinoakusti-ke z ozirom na stanje na tržišču, obstoječa proizvodnja zadovoljuje tržišče. V. telefoniji bomo morali napeti vse sile, da zaostanek nadoknadimo.
Če primerjamo proizvodnjo v prvih štirih mesecih le-. tošnjega in lanskega leta, lahko ugotovimo le 8 % povečanje. To. je razmeroma malo, saj: obstoječi plan: predvideva večje povečanje.
PRIMERJAVA ŠTIRIMESEČNE PROIZVODNJE (1968—1969) DE	— Izvrš.
%
Ne mislimo govoriti o težavah, ki jih imajo obiskovalci večerne šole. Naj navedemo aanio dejstvo, da so poleg 8-urne ; redne zaposlitve še tri ure dnevno na predavanjih ® to kar Štiri dni tedensko m da se morajo še v poznih
Rotacijski stroji	128,1
števci	128,3
Stikala	96,6
Kinoakustika	75,5
Telefonija	94,9
Merilne naprave	112,6
Urni mehanizmi	260,2
Produkcija	176,4
strojne smeri, za katero je v tovarni veliko zanimanje. Verjetno bomo morali nekatere izmed kandidatov razočarati, saj ne bomo mogli vpisati vseh kandidatov v šolo že v letu 1969, ker bi nas to oviralo pri izvrševanju postavljenega proizvodnega plana.
Pozabiti ne smemo še na tiste delavce, ki že sedaj zasedajo odgovorna delovna mesta in rimajo pogojev za vpis v katerokoli srednjo šolo, zaradi nedokončane osemletke. Tudi te misl.mo vključiti v dopolnilno izobraževanje s pomočjo večerne osnovne šole, kjer. bodo kandidati lahko pridobili manjkajoče razrede osemletke.
še in še bi lahko naštevali, šaj so želje posameznikov, z druge : strani - pa zahteve tovarne po dopolnilnem izpopolnjevanju in izobraževanju, iz dneva v dan večje. Naša želja je le, da bi zastavljene naloge skušali še v. nadalje reševati sporazumno kot dosedaj in da bi tudi še v naprej dobivali-podporo pri izpopolnjevanju naših delavcev, bodisi s strani samoupravnih organov, družbeno-poLtičnih organizacij oz.- kar je najvažneje — s strani delavcev samih. Da so rešit vemo/, ne in da se lahko doseže pozitivne rezultate, je dokaz že šola za kvalificirane. .delavce; ri -Novi Gorici. :;J r::;r i1 -Karel Brenčič •
Orodjarna	74,8
Vzdrževanje	154,9
Druge storitve	218,1
Skupaj	108,0
Izredno povečanje eksterne proizvodnje-ima obrat urnih mehanizmov -zaradi bistveno višje proizvodnje števcev pogovorov. Vidno je tudi povečanje pri stikalih iin števcih. Stikala, so zaenkrat, sicer še pod lansko : proizvodnjo, •vendar se bo ta morala iz meseca v mesec povečati, sag se je stanje na tržišču, glede na preteklo leto bistveno spremenilo. Predviden plan izdelkov kinpakuštike v letošnjem letu ne .bo dosežen. Stanje na tržišču je., namreč tako, da je bolj, smotrno kapacitete uporabiti za višjo proizvodnjo v drugih panogah. Čimprej pa bo treba dvigniti proizvodnjo telefonskih naprav in jo prilagoditi zahtevam tržišča.
. Zaostanek, ki ga imamo ob koncu, četrtega- meseca na- kritičen; saj. predstavlja le za poldrugi dan proizvodnje. 'Ker pa je po planu predvidena proizvodnja za prihodnje me-' Seče razmeroma visoka,-mo-ratno, storiti ’vse, da bo zaostanek čimprej nadoknaden.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.
Tudi v obratu »ISKRA« v Višnji gori je razgibano družbenopolitično življenje, saj naši člani kolektiva sodelujejo v krajevnih organizacijah in kot odborniki v občinski skupščini Grosuplje,
Eden izmed odbornikov Občinske skupščine Grosuplje, ki so ga izvolili prav naši člani kolektiva in obrtniki iz območja kraja Višnja gora, kateri spadajo v našo volilno enoto — je tov. Štefan HORVAT, roj. 1. 5. 1932. zaposlen pa kot mojster v našem obratu. Ker pa tov. Horvat Štefan aktivno sodeluje tudi v drugih družbeno-političnih orga-1 nizaeijah, sem ga zaprosila za kratek razgovor.
Tov. Horvat v katerih organizacijah in društvih še sodelujete?
»Sem član Sveta zavarovancev pri Občinski skupščini Grosuplje, Član komisije pri Občinski konferenci’ SZDL Grosuplje, član Strokovne komisije pri združenju oficirjev in podoficirjev Ivančna gorica, član upravnega odbora Občinske turistične zveze Grosuplje, 'podpredsednik KO SZDL Višnja gora, in v drugih organizacijah, katerih pa sedaj ne bi omenjal.
Sedaj ste tudi izvoljen za odbornika Občinske skupščine Grosuplje v gospodarski zbor. Kaj menite o volilnem programu Občinske skupščine Grosuplje?
»Kakor vsaka • občinska skupščina si je tudi naša izdelala program, o katerem menim, da se mi zdi prav, ker ni izdelan novi, temveč je obravnavan že začeti in do neke mere že izveden program. Opažam tudi to, da program ni izdelan podrobno, kar to pogojuje, da morajo o programu razmišljati tudi1 sami izvajalci oz. občani. Program sestoji iz treh delov: šolstvo, industrija in kmetijstvo in komunalne zadeve.
- Na področju- šolstva so že vidni rezultati, ker je program že načet oz. skoraj dve tretjini izveden. Pred nami je zadnja tretjina, ki pa bo zahtevala dosti truda za vsakega posameznika, kot tudi odbornika.
Na področju industrije in kmetijstva še ne predvideva nikakršna izgraditev tovarn oz. obratov, marveč utrditev že obstoječih tovarn in obratov na območju občine Gro-
suplje. Komunalne zadeve so po volilnem programu prepuščene Krajevni skupnosti v vsakem večjem kraju, torej so finančna ; sredstva razdeljena ■ krajevnim -skupnostim. O podrobnosti programa ne bi govoril, ker smatram, da je to še prezgodaj.
Za kaj se boste zavzemali kot odbornik naše volilne enote na Občinski skupščini Grosuplje?
Štefan Horvat
Moje zavzemanje se bo opredelilo ob priliki razvoja dela Občinske .skupščine. Omenim to, da se bom zavzemal za. striktno i izvajanje po ..volilnem programu, ki smo ga že sprejeli in obravnavali na sejah KO SZDL iri Občinski konferenci SZDL Grosuplje. Med drugim se bom zavzemal tudi za čim-večjo zaposlitev — predvsem žena, kajti na območju občine Grosuplje še kaže nezaposlenost žensk kritična.
Kaj bi povedali našemu kolektivu kot odbornik?
Malo prezgodaj je dajati obljube, vendar se mi zdi umestno, da bd kolektivu dal obljubo, da se bom zavzemal za čim boljše gospodarjenje v oborili in da bom obveščal vse svoje? volivce o delu Občinske skupščine. Obenem pa koristim priložnost in vabim volivce, ki so mi zaupali to mesto v Občinski skupščini, da sodeljujejo in mi sproti postavljajo vprašanja, katere bom posredoval na sejah Občinske skupščine.
Hvala za pogovor in dosti uspehov!
Marinka STRUNA
ZP ISKRA
Tovarna električnih aparatov,
Ljubljana, Savska c. 3
razglaša prosto delovno mesto KONSTRUKTORJA ORODJA ž naslednjimi zahtevami:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba . strojne stroke,
—	najmanj 3. oziroma 5, let prakse v konstrukciji,
—	uspešno opravljeno poskusno delo.
Ponudbe pošljite kadrovskemu oddelku tovarne najkasneje do 6. 6. 1969.
V šentjemejskem obratu UPORI tovarne ELEMENTI so dokončali avtomate za proizvodnjo uporov, ki so namenjeni za Indijo. Minuli teden so te naprave embalirali za dolgo večtedensko pot v Bombay. Tovor bo morala ladja prepeljati zaradi zapore Sueškega prekopa okoli Afrike.
Obrat »Stikala«, Kranj
1. redno zasedanje predsetstva konference Z IMS
23. 5. 1969 je bilo prvo za, sedam je novega predsedstva ZM v obratu »Stikala«. Sejo je vodil dosedanji predsednik Alojz Debelak. Predsedstvo je formiralo naslednje komisije:
—	Ideološka komisija:
Bojan Kramžar, predsednik; člana: Ksenija Orel iin Ljuba Podobnik.
—	Gospodarska komisija:
Miloš Gogala — predsednik; člana: Betka Korenjak, Franci Kokoravec.
—	Športna komisija:
Cveto Šušteršič — predsednik; člana; Janez Leskovec, Tome Ravnikar.
Tov. Debelak je opozoril še na proslavo 50-letnice ZK,
SKOJ in sindikata. V okviru tega praznovanja bodo poslali pozdravno pismo predsedniku republike Titu.
Predsedujoči je prisotne seznanil še s sklepi konference
V petek 23. maja je bila v Kranju javna mladinska oddaja »MLADI PRED MIKROFONOM«. V njej so sodelo-
»Elektromehanika«, predati funkaijb predsedstva tov, Mi-rotu Jerali ter v imenu predsedstva Konference »Elektro-mehanike« in v svojem imenu zaželel predsedstvu obrata uspešno delo.
vali zabavni ansambli, pevci in recitatorji. Pevce je spremljal mladinski' ansambel »UNION«. Oddajo je vodil znani napovedovalec RTV — Ljubljana, Marjan Kralj. Sodelovali so skoraj vsi mladinski aktivi iz Slovenije, JLA, med njimi pa je bil edini predstavnik našega mladinskega aktiva pevec Peter Pečar.
Nastopajoče sta ocenjevali strokovna komisija, na čelu z Marjanom Rijavcem, dirigentom RTV — Ljubljana, ter komisija iz občinstva. Največ pozornosti im aplavza v dvorani je dobil naš Peter Pečar, ki je res dobro zapel dve popevki, za kateri je prejel najvišjo oceno strokovne komisije' iin komisije iz občinstva, za kar mu iskreno čestitamo. Vsi nastopajoči so na koncu "prejeli lepa darila, ki so jih prispevali nekateri tovarniški aktivi.
Odaja je bila kvalitetna in izredno dobro pripravljena. Bilo bi prav, če bd tudi naš mladinski aktiv pripravil podobno oddajo s sodelovanjem še ostalih tovarniških aktivov ZMS v občini Kranj.
Štirimesečna proizvodnja ZP
Organizacija	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	91.500 '	90.080	98,4
ELEMENTI	40.867	43.823	1073
AVTOMATIKA	24.576	25.814	105,0
SPREJEMNIKI	15.020	12.689	84,5
APARATI	23.103	20.876	90,4
AVTOELEKTRIKA	47.059	47.328	100,6
ELEKTROMOTORJI	10.762	11.777	109,4
NAPRAVE	12.565	8.113	64,6
ELEKTRONIKA	8.511	6,090	71,6
ELEKTROMOTORJI	13.418	13.947	103,9
INSTRUMENTI	8.015	9.169	114,4
POLPREVODNIKI	■8.158	7.651	93,8
USMERNIKI	3.238	3.232	99,8
RIZ	86.393	72361	83,8
ORODJARNA	1.118	881	78,8
MIKRON	5.299	3.643	66,7
.SKUPAJ TOVARNE	399.602	•377.474	94,5
ZZA	14.800	15.465	104,5
PSO	4.890	4.716	96,4
BAŽ	800	562	703
SKUPAJ PODJETJE	420.092	398.217	94,8
Mladina
pred mikrofonom
OB 50-LETNICI REVOLUCIONARNEGA GIBANJA V JUGOSLAVIJI
Razpis štipendij
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, INDUSTRI. JA ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACI-JE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE KRANJ
Organizacije Združenega podjetja ISKRA Kranj bodo za šolsko leto 1969/70 podelile naslednje štipendije;
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 10 štipendij — smer telekomunikacije
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 6 štipendij
—	fakulteta za strojništvo
16	štipendij -— tehnološka smer
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — kemija
—	ekonomska fakulteta 8 štipendij
—	pravna fakulteta 1 'štipendija
•— tehnična srednja šola — elektro 4 štipendije
—	tehnična srednja šola — strojna ■ 5 štipendij
TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — splošna smer
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — splošna smer
—	fakulteta za strojništvo
1	štipendija — tehnološka smer
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
2	štipendiji — tehnična kemija 1 štipendija — tehnična fizika
—	višja ekonomsko-komercialna šola 1 štipendija — splošna smer
—	tehnična srednja šola — elektro 1 štipendija — šibki tok
1 štipendija — jaki" tok
—	tehnična srednja šola — strojna 1 štipendija
—	tehnična srednja šola — kemija 1 štipendija
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 6 štipendij
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija
—	ekonomska fakulteta 6 štipendij
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok — I. stopnja
3	štipendije
—	tehnična srednja šola — elektro 12 štipendij — šibki tok
1	štipendija — jaki tok
—	ekonomska srednja šola
2	štipendiji
TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE
—	ekonomska fakulteta — III. ali IV. letnik
1	štipendija
—	strojna fakulteta — po možnosti višji letnik
2	štipendiji
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok — po možnosti višji letnik
1 štipendija
TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija
—	fakulteta za strojništvo
3	štipendije — tehnološka smer .
—	ekonomska fakulteta 1 štipendija
—	tehnična srednja šola — elektro 3 štipendije — jaki-tok
—	tehnična srednja šola — strojna 3 štipendije
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, c HORJUL
—	fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija
—	fakulteta za strojništvo 1 štipendija
—	ekonomska fakulteta 1 štipendija
» ekonomska srednja šola J štipendija
» administrativna šola — 4-detna 1 štipendija
! J tehnična srednja šola — strojna 1 štipendija
»tehnična srednja šola — elektro '¿štipendiji — šibki tok
TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA j » fakulteta za elektrotehniko — šibki tok — III. letnik ’2 štipendiji
»fakulteta za strojništvo — III. letnik 1 štipendija
» ekonomska fakulteta — III. letnik 1 štipendija
» ekonomska fakulteta — IV. letnik
1	štipendija
» tehnična srednja šola — elektro — II. letnik
2	štipendiji
»tehnična srednja šola — strojna — II. letnik 1 štipendija
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA » fakulteta za elektrotehniko - šibki tok 1 štipendija
-	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok | 1 štipendija
-¡fakulteta za strojništvo 1 štipendija
-	ekonomska fakulteta ! ¡1 štipendija
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO
-	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok _ 1 štipendija
-fakulteta za elektrotehniko — jaki tok . 1 štipendija
: —fakulteta za strojništvo ' 1 štipendija
NABAVNA ORGANIZACIJA, KRANJ —.ekonomska fakulteta — po možnosti IV. letnik 1 štipendija
-	višja ekonomsko-komercialna šola ;
|	2 štipendiji
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA
-	fakulteta za elektrotehniko.
1	štipendija
-	fakulteta za strojništvo 4 štipendije
-	ekonomska fakulteta c
2	Štipendiji
-	tehnična srednja šola — elektro .1 .štipendija — šibki tok
-	tehnična srednja šola — strojna 4 štipendije
-	ekonomska srednja šola .
1 štipendija
tovarna elementov za elektroniko,
LJUBLJANA
-	fakulteta za strojništvo
1 štipendija za obrat Šentjernej 1 štipendija za obrat Žužemberk ■ r* fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
1 štipendija — tehnična fizika za obrat Žužemberk 1 štipendija — kemijska tehnologija za obrat žužem-i kerk
-	ekonomska fakulteta
1 štipendija za finančno službo
-	tehnična srednja šola — strojna 1 štipendija za obrat'Žužemberk
“ tehnična srednja šola — elektro 1 štipendija — šibki tok za obrat Žužemberk
-	tehnična- srednja šola — kemija
1 štipendija za obrat Žužemberk
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na i; naslov:	.
¡¡[ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, STROKOVNE i SLUŽBE, REFERAT ZA ŠTIPENDIJE, LJUBLJANA,
[ TRG PREKOMORSKIH BRIGAD 1, kjer dobite tudi vse a informacije. \
K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz.
1 i Potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami,
*	Potrdilo o premoženjskem stanju in o višini osebnih
*	Dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno za katero I tovarno želi kandidat biti štipendiran.
ih ,%Aštevali bomo samo tiste vloge, ki jim bodo priim vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do | !'• junija 1969, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu i *0:oilsJje za štipendije do 15. julija 1969.
Komisija bo pri izboru štipendistov upoštevala kri-L ffije, ki jih vsebuje Pravilnik o štipendiranju ZP ISKRA Kranj. ■
V tovarni polprevodnikov posvečajo veliko pozornost varstvu pri delu
Že pred čsaom so v tovarni polprevodnikov v Trbovljah imeli dvajsetumi tečaj prve pomoči, v katerem je bilo 17 brigadirjev in za to določenih oseb, ki so dolžni v primeru nesreče ponesrečenim nuditi prvo pomoč. Tečaj sta v tovarni'organizirala delavska univerza in pbčimsld odbor RK ter je dobro uspel.
Že ves mesec pa izvajajo prek Šolskega centra, .Iskra preverjanje znanja s področja varstva pri delu, pri čemer bodo sodelovali, razde-
ljeni v pet skupin prav vsi zaposleni v tovarni. Za vsako skupino je predvidenih pet krat po 4 ure predavanj, v zadnji uri pa bo testiranje, pri katerem vsak udeleženec mora pozitivno odgovoriti na vsaj 45 od skupino 65 vprašanj.
Doslej so opravili preizkus znanja o varstvu pri dedu vsa vodilni v tovarni, prav tako pa sta bili že testirani tudi dve skupini (okrog 70 Oseb) mojstrom,, brigadirjev, vodij linij' in obratovodij, kakor tu-
di vsi KV delavci, vzdrževalci naprav in strokovnjaki, ki samostojno opravljajo svoja dela. V nadaljevanju bodo testirani tudi tehnologi, konstruktorji, uslužbenci iz priprave dela, laboranti in drugi, potem vsi nekvalificirani, priučeni in polkvalificirami delavci in končno še režijsko in adrnihstrativno osebje. , Tako bo testiranje znanja o varstvu pri delu trajalo polna dva meseca in se ga bo postopno udeležil celotna delovni kolektiv. To akcijo tovarne polprevodnikov v Trbovljah je prav gotovo treba pohvaliti, saj je nujno v sodobni proizvodnji vso pozornost posvečati tudi varnemu delu. ,
JLiKimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiin.
S ' '	s
| Dopisujte 1 | v ISKRO! |
fmiiimimimimimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimii
Na posnetku je prva skupina vodilnih delavcev tovarne, ki je uspešno opravila preizkus znanja s področja varstva pri delu
BB
B
■
BnSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBHBBBBBBBIlBliaBBBBBBBBBB

ii«
jjjj s »ii
:: H
Na obratnem sestanku je bilo dolgočasno kot po navadi. Šef obrata je razlagal letni plan. Prisotni so molče kimali in mislili vsak svoje. Predvsem sp želeli, da bi bilo sestanka čimprej' konec, saj je delovni čas že minil.
Predsednik je po koncu obrazložitve vprašal? bolj iz navade, če ima kdo kaj povedati. Že vnaprej je vedel, da pripomb ne bo., Tokrat pa se je zmotil.
V kotu se je dvignil Jože. V tišini se je začulo šepetanje: »Kaj pa ta hoče«. Jože se ža besede ni menil, ampak je
Izgubljeni
milijoni
odločno spregovoril: »Slišali smo, da plan za prvo četrtletje ni izpolnjen — manjka nekaj milijonov, Vem, kje so ti milijoni.,. Mi Smo jih odnesli!«
Prisotni so se spogledali, »Jože, ta poštenjak, nemogoče, da bi kaj odnesel.«
»Ja,« je nadaljeval Jože, »milijone smo odnesli mi iz naše . delavnice, verjetno odnašajo tudi drugje. Pri tem pa so nam pomagali mojstri, normirci, ter-minarji, planerji in šef!«
Po prvem presenečenju je skočil pokonci mojster Jaka. Zakričal je: »To je laž, jaz nisem, nobenemu pomagal kaj odnašati. Enkrat sem res dovolil Janezu, da je vzel tri vijake za kolo, ampak to vse skupaj ni nič. Zahtevam,; da se mi Jože javno opravičil«
Jože se hi zmedel, počasi je nadaljeval: »Jaka, saj jaz ne mislim na material, jaz mislim na izgubo časa, za čas
pa pravijo, da je zlato. Cas izgubljamo, ko zamujamo na delo, ko gremo prej na malico, ko postajamo v bifejih, ko ob 13.40 že prenehamo z delom, s privatnimi telefonskimi pogovori, z medsebojnimi obiski ipd. Cas izgubljamo takrat, ko stojimo zaradi pomanjkanja materiala, ko niso urejeni stroji, ko čakamo mojstra, ko nam ohlapne norme dovoljujejo, da delamo zase, in še in še bi lahko našteval. Vsak od nas dnevno poprečno »vzame« vsaj 10 minut. Skupaj nas je 300 — in to je 3000 minut ali 50 ur — ura pa je dva tisoč starih dinarjev. Če to zračunamp, vidimo kakšni denarji so to. Da pa lahko tako delamo, nam pomagajo mojstri, ki ne 'pripravijo dela in dopustijo tako nedisciplino, normirci, ker dajejo manjšo normo, da se ne zamerijo, planerji, ki včasih „pozabijo na material itd. Šef, ki hi morai temu napraviti konec pa ničesar ne ukrene, to ' se pravi, da nas podpira. Izguba časa pa ima po naši malomarnosti za posledice, manj izdelkov in veliko nadurnega de- j la. Pa. na j zdaj kdo reče, da lažem, če pravim, da odnašamo milijone?« Ta denar so izgubljeni milijoni po naši krivdi? ki nam sploh Znižujejo tudi naše osebne dohodke!« ■
Tiho so obsedeli, šefi so gledali v tla, delavci pa v Jožeta, češ, kaj pa si novega povedal. Predsednik je hotel še nekaj ..spregovoriti, pa se je spomnil, da ’je ura že čez dve, in da so dolge seje lahko samo v delovnem času, zato je dejal: »Predlagam, da se o tem razprava nadaljuje jutri dopoldne z vodji delavnic in mojstri, prisotni pa naj bodo tudi predstavniki političnih organizacij.«
Ob koncu ni pozabil dodati: bodo objavljeni!«
»Sklepi
i* ¡i
iBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS
Kako ¡e z domom na Vel. Lošinju?
Še vedno se bralci obrača-čajo na naše uredništvo in vprašujejo, kako je z nakupom počitniškega doma na Vel. Lošinju. V ta namen smo vprašali Počitniško skupnost, ki nam je odgovorila naslednje.
»Glede nakupa doma na Vel. Lošinju smo čakali, da bi se delavski sveti vseh naših organizacij odločili, ali bodo sodelovali pri financiranju. Doslej šo svoj pristanek pismeno sporočile vse organizacije, razen. Avtoelektri-ke, PSO, Sprejemniki, Polprevodniki in Elektronika. Ker nimata razpoložljivih sredstev, sta se negativno odločili tovarna elektromotorjev in Orodjarna. Prav bi bilo, da bi čimprej-svojo odločitev Sporočile ,še ostale organizacije.
Zadeva okrog nakupa doma na Vel. Lošinju je v postopku, vendar vše kaže na to, da tudi, če bi uspelo urediti še vsa preostala vprašanja, letos v tem domu še ne bi bilo možno letovati, pa čeprav je že veliko interesentov. S sredstvi, ki bi jih prispevale naše organizicaje za nakup, bi namreč uresničili le polovico nakupa, kajti
ostane odprto še vprašanje kredita. Počitniška skupnost bi namreč morala dobiti pri banki dolgoročni kredit za preostalo polovico ‘nabavne cene doma. Laže bi pri banki izposlovala kratkoročni kredit, vendar pa le-tega ne bi zmogla vrniti v nekaj letih.
Kot rečeno stvar je v postopku in Počitniška skup-
nost je pripravljena storiti vse, kar je v njenem , dosegu, da bi čimprej prišlo -do nakupa tega doma, ki je za tolikšen delovni kolektiv prav gotovo nujno potreben. Prav pa bi bilo, da bi organizacije čimprej nakazale . svoj delež sredstev Počitniški skupnosti, da bo le-ta tudi s te strani imela možnost aktivneje delovati za predvidena nakup.
is::
ZP ISKRA KRANJ Organizacija: -Tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA-PRŽAN kadrovska komisija
objavlja prosta delovna mesta za:
VODJO mehanske merilnice
Pogoj: strojni inženir I. stopnje .z najmanj 2Jeti prakse, ali Strojni tehnik z najrhanj 5-letno prakso. Zaželjeno je, da je odslužen vojaški rok. VODJO prodaje
Pogoj: ekonomska fakulteta I. stopnje, višja eko-' nOmska komercialna šola Maribor, strojni ali elektro inženir I. stopnje z najmanj 2 leti prakse na komercialnem področju. Znanje enega svetovnih jezikov.
VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK-CEV
za delo v proizvodnji
Pogoj: po možnosti končana osemletka.
Za vsa delovna mesta je poskusno delo. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe, z navedbo podatkov na gornji naslov.
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek in ime________________,_________________________>_________________________________
zaposlen v organizaciji (tovarni) ________________,_______________________________________
kraj __________........__..._....„________, naslov bivališča______________________________
................_.._...................„, bom(o) letoval(i) _.......................„...._
od ...........-	......-.. do ........................., število odraslih ................
število otrok do 10. let starosti _________ potrebujem skupno število postelj ____________
V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še
kraj ____________________od __________________________________do---------------------------
Za letovanje na Dugem otoku se bomo poslužili lastnega, organiziranega • avtobusnega prevoza. (Neustrezno prečrtati.)
Prijavljenec:
POTRDILO
izpolni organizacija — Potrdi »Počitniška skupnost ZP ISKRA«
Potrjujemo rezervacijo za tov.	... 1 /	.... iz
organizacije (tovarne) ____________ ■ ■	___kraj ............._______________
v počitniškem domu ........._______________..._od...	.......... do ________
za skupaj prijavljenih oseb	______ sobo št. .............. s ......ležišči,
Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti.
Žig
ZP IKSRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO,
LJUBLJANA, Tržaška c. 2
VABI
k rednemu sodelovanju
MLADE INŽENIRJE
za razvojno delo na področju telekomunikacij^ POGOJI: •
diploma II. stopnje elektrotehniške fakultete, šibki tok;, katerekoli smeri. Praksa na razvojnem delu je zaželena; ni pa pogoj. V poštev pridejo tudi študentje pred dl- , plomo, ki imajo veselje in Sposobnsot za razvojno .delo Nudimo vsestranske možnosti strokovnega napredka. ' Kandidati naj pošljejo svoje obrazložene in dokumentirane pismene ponudbe,, s potrdilom o .uspehu pri študiju organizacijsko kadrovskemu' oddelku Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška cesta 2, v 14 dneh po objavi.
RAZPIS
za začasno zaposlitev v počitniških domovih ISKRE Počitniška skupnost ISKRE potrebuje za svoje domove ria Bledu, v Trenti, v Poreču in na Dugem otoku 2 UPRAVNIKA	2 TOČAJKI
2 KUHARICI	2 SOBARICI
6 STREŽNIC	5 POMOŽNIH	KUHARIC
Pozivamo vse zainteresirane študente	višjih ali
srednjih šol, upokojence in druge, da vložijo pismeno prošnjo za začasno zaposlitev od junija do septembra 1969 v navedenih domovih.
Prijave sprejemamo do zasedbe, najkasneje pa do 31. maja 1969 na naslov: Počitniška skupnost ISKRE, Trg Prekomorskih brigad št. 1, LJUBLJANA.
Prednost imajo otroci zaposlenih staršev v ZP Iskra.
Uprava PS ISKRE
»Elementi« Ljubljana
Priznanja za osvojene tehnične izboljšave
Na svoji drugi seji je 14.. maja (novoizvoljeni delavski svet tovarne elementov za elektroniko med drugim razpravljal tudi o poročilu komisije za izume in tehnične izboljšave. Le-ta je namreč poročala o štirih predlogih za tehnične izboljšave, ki so bile v praksi uveljavljene že od 1. 1966, vendar avtorji zaradi težkega finančnega položaja tovarne doslej še niso prejeli ustrezne odškodnine.
Sodelavec obrata »Keiraimi-ka« Janez Alič je predlagal v 1 1967 tehnično izboljšavo, ki se nanaša na konstrukcijo, žage za rezanje keramičnih, pramenov.' Ta izboljšava je' bila tehnološka. nujnost _m je omogočila' povečane zmogljivosti žag in s tem večjo proizvodnjo keramičnih telesc. Glede na doslej ugotovljeno, korist te tehnične izboljšave, je DS odobril avtorju akontacijo odškodnine. .v... višjim: 5.000 novih 'dinarjev.'
Za izboljšavo v proizvodnji, titanoksidne keramike, ki se jev praksi: uporabi j aia že od oktobra 1966, je Stanka Vidmar iz obrata »Keramika« prejela Odškodnino za T. 1968 v višini 1.354 d,:in.
Avgust Drnovšek; prejšnji vodja, obrata »Feriti« , je; komisi predlagal, vrsto koristnih. tehničnih , izboljšav s pri. 'pro--. izvodnjif puipinskih:. omar v letih 1967 .m; 1968¿.s čimer. se. je njihova kakovost tako izboljšala, da. jth je .sedaj možno tudi, izvažati.' .Zaradi-teh izboljšav rje/, nastala:, precejšnja gospodarska korist in tako je DS- tovarne priznal predlagano, odškodnino avtorju v višini 3.783 din.
Enkratno odškodnino v višini 150 din je DS odobril tudi bivšemu sodelavcu Alešu Orlu ža tehnično izboljšavo, ki jo je predlagal pri konstrukciji termistorja UNiOC 800.
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta -
FRANCA JANKOVIČA se iskreno zahvaljujeva ..kolektivoma BAŽ in »APARATI« za spremstvo na njegovi zadnji poti, - Posebno se zahvaljujeva kolektivu BAŽ za podarjena venca na grob- najinega očeta.. -
Franc Jankovič Janez Jankovič
ZAHVALA
- Sindikalni podružnici Iskra in sindikalnemu odboru »Orodjarne«, - predvsem pa vsem sodelavcem, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, prejeto zaradi nastale škode pri požaru. |
. 'C :: Janez Fajdig^
I S K R A — glasilo, delovnega kolektiva Iskra,^industrije: za elcktrornelianiko, telekomunikacije, 'i elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni-. ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo —• Tisk in klišeji-»ČP Gorenjski tisk« Kranj