IZVEtTJE DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE S KLASIČNIMI VZPOREDNICAMI V CEUU ■ ' ■ 'V:' ■"Tiilii! f938 - 1939 >«■ , V • v • - PtfT -f/K *. ' «M»' , Jii a-Jt'«•:.RsiŽ/v . ’ .*,11 v .• \ ■' ;¥ r.• v v, '.■j- r\. tv y . ptf i p ■. \ f ' ; ' ' 1 ' r * 'i ‘i.. ( ' v V. i ! J- , ^ ■ ' . -A' ■' ,s \l't rv •• , * i\/ i • ,‘t n/ » ,\, , S*.; • jW .. • i.i ■ . , . . i> i t 1 «v ' '■ ‘ V >ld V ihti : 'F • -W 'Mlv i/rv ^ ,V; 'v.Va i' -7 ' I ■ $h < ■': i v ,• i 's ,i /7 v.y,\.i ;iW,';Vv i'7> J ■'/■;•' i i ' «, v. k.,.-;<), : ;!}j>\ t; /, v f ,^1' •.«m i ; 3 »• J i ' i» mm Ay[‘W;r ä.-,v-ma e:M:A\ *?mi ' \ ■ 1 ■}.: ' v> V ;W[M ^r': bW^rYy :J'n i¥v /X, i,:' h /.,1,1 >/vv:- ■* n V/ .*/1\ V Js" '‘.i .•••. ‘,: .i 1 * '• v\ )--Y/ *, f, /* U 'i/f! ’ 'k*' 'j • . »■ -i/ •' ^ i , AVJ ■ ' : '•■. v , • ; r,\ ' ' ,"’v . 4 ■ . ■' ■ ■ . i ; j k-f'A ' ; »•!* (■ ’■ i '■ f. - •' Tl -'L:' . ■. I j- * V\\' '|' I <■ • ’T./> , K ) |UV| *,.-// V/ ■■/.•■ ^ \ I- 1 ^^ imk :w wßwmm1 ■J)' ■ v fcuv,4 v,iv' ..K, .ÜB* rp* . ' :■ Uw) f.y 'V • . ; .Vj-.it . i; Vi. ."/.'v\ ■■' r' ..«j, v H ■ 'Vv^ -V % r v)'!; v V '’<'•/> ' 1 1 •’ i/ •'•" <■ .»V ^'''-ir' ^i\; (l : ■ ; ' . , - ■ ; '' . Y'-Wt '>'• -ft’- 'HH j . jf \ 7 L Jk.'i c ^ ir -i ' «*;, v /■' -M" 'f : \ r v «•«. v’ *k # /v /> , rv -j V A ■ t,. 'r l;v , '7-. , ,,y.u A l‘-V>' . *. V;!/ .,*i i ; ^ 1f4 •-i..- : . . ■ Avv,-\ ' '■ ■ ■ •./ A' '•"*/ ;•••:"/ ,/r l.:!a , -i- .. . ^ f ■ . • •( <:Y i . ■; v; J i - v ' j '■ !. ■ '4'!v-'■ ■ v V-' i■. •,■’ 1 V- ■’ * V,, h- |'»A ’• r 1 “ ■' .' V' •■ . • • r S- * ■ -a vr/ >, M V N d y r, i..1 'm v ■>'.)>», • ‘‘v, V ' ' ' • / ■"• . f ■■ VmJ t ' q-.W-,v.!, .... 'A'. vl-'v'V'v^ . ; t •■ f-i l>V. • -■• i i ■ ('••, ■- >A >r ■ \ v."* ' i a. WiWV >-■> -J ‘\v ■ ■' 'T >'■ . ••;• /. f ■ ! V; IJ/1 . V* / , > .it • i ••('» ;wk' .,,h' v • 'f\' !V “ A' V '' ", V ■' : - " ,, $ ■ s ,yv ^ I ,-7’V r,'v T,i1?ii»l'’M?’ . f -... '\s. . • i .>;• r. , • ' -va •• V ‘ "i 'v-.i'a'u' ■ •, "K. ;v^«i i ’ . l , . r , % , , t /''■’* ' ■ ^ i'v „' «ViM ■ ■ ; i ; ■ v* . d*1 ■■>■ ■ i*4ii \::K- (T, - ' • v -»-iH\ ' , •: rfiki :V 't 4 \ a.i p-v, v •••.•- . f. i- -rk »(..-■ ( \!' .;i »iv v'*} v., w \v.|, ’ Vhj-h;.. v,-* , ■,' -J-. '^V .‘Si . iyJ. »m' r\f .’• . :*1 L» i . , '• .¥/’v . /• \ i i- . ^Ur^A.j VA 'ifisrtV >1-Vi KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽ. REALNA GIMNAZIJA S KLASIČNIMI VZPOREDNICAMI V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1938/1939 CELJE 1939 IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU NATISNILA ZVEZNA TISKARN A v CELJU (JOSIP KLADNIK) Učiteljski zbor. A) Izpremembe med šolskim letom. I. Imenovanja in postavitve. Dipl. filozofinja Bernik Bogomila je bila z odi. min. prosv. II. br. 23272 od 6. avg. 1938 postavljena na zavodu za suplenta in je dne 27. avgusta 1938 nastopila na zavodu službo. Supl. dr. Fajdiga Viljko, dodeljen III. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, je bil z odi. min. prosv. II. br. 25562 od 2. sept. 1938 postavljen za profesorja VIII. pol. skupine. Supl. Finžgar - Ceranič Nada je bila z odi. min. prosv. II. br. 18637 od 16. jun. 1938 postavljena za profesorja VIII. pol. skupine. Supl. dr. Legiša Vendelin je bil z odi. min. prosv. II. br. 25562 od 2. sept. 1938 postavljen na zavodu za profesorja VIII. pol. skupine. Supl. Mrvoš Desa je bila z odi. min. prosv. II. br. 18637 od 16. jun. 1938 postavljena na zavodu za profesorja VIII. pol. skupine. Dipl. filozof Orel Valentin je bil z odi. min. prosv. II. br. 28034 dne 26. sept. 1938 postavljen na zavodu za suplenta in je dne 30. sept. 1938 nastopil službo. Dipl. filozofinja Stopar Eva je bila z odi. min. prosv. II. br. 23272 od 6. avg. 1938 postavljena na zavodu za suplenta in je dne 27. avg. 1938 nastopila službo. Supl. dr. Šijanec Fran je bil z odi. min. prosv. II. br. 18637 od 16. jun. 1938 postavljen na zavodu za profesorja VIII. pol. skupine. Dipl. filozof Vernik Feliks je bil z odi. kr. ban. uprave IV. štev. 4658/1 od 6. marca 1939 postavljen za honorarnega predmetnega učitelja in je dne 9. marca 1939 nastopil na zavodu službo. Supl. dr. Wraber Maksimilijan, dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil z odi. min. prosv. II. br. 18637 od 16. jun. 1938 postavljen za profesorja VIII. pol. skupine. Supl. Wraber Sabina, dodeljena drž. klas. gimnaziji v Ljubljani, je bila z odi. min. prosv. II. br. 9727 od 6. aprila 1939 postavljena za profesorja VITI. pol. skupine. Tratnik Ludvik je bil z odi. kr. ban. uprave IV. štev. 4535/2 od 2. junija 1938 postavljen za služitelja - dnevničarja in je dne 1. avg. 1938 nastopil na zavodu službo. II. Razrešitve, namestitve, premestitve in upokojitve. Prof. Bitenc Mirko je bil z ukazom kr. namestnikov II. br. 36028 od 16. nov. 1938 na lastno prošnjo upokojen. iProf. Cimperman Ljudevit je bil z ukazom kr. namestnikov II. br. 23541 od 31. julija 1938 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Užicu in je dne 6. sept. 1938 nastopil na zavodu službo. Prof. Gabrovšek Ludvik je bil z odi. min. prosv. II. br. 3176 dne 28. jan. 1939 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Ptuju in je dne 21. febr. 1939 nastopil na zavodu službo. Supl. Uršič Franc je bil z odi. min. prosv. II. br. 22552 od 26. jul. 1938 premeščen s III. drž. realne gimnazije v Ljubljani na zavod. III. Dodelitve. Supl. Uršič Franc je bil z odi. min. prosv. II. br. 23704 z dnem 25. avg. 1938 dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. IV. Napredovanja. Prof. Bitenc Mirko je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 35480 od 12. nov. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. dr. Blaznik Pavle je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 28301 od 8. sept. 1938 v VI. pol. skupino. Učitelj veščin Bolhar Alojzij je napredoval z odi. kr. ban. upr. IV. štev. 14744/1 z dnem 21. jul. 1938 v VI. pol. skupino s 1. period, povišico. Prof. Bračko Ivan je napredoval z odi. kr. ban. upr. IV. štev. 21120/1 z dnem 1. okt. 1938 v IV/1 pol. skupino s 3. period, povišico. Prof. Cimperman Ljudevit je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 28301 od 8. sept. 1938 v IV/1 pol. skupino. Prof. Drobne Rudolf je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 37096 od 22. nov. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. Fabjančič Milan je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 37096 od 22. nov. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. Karba Josip je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 28301 od 8. sept. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. Modrijan Danilo je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 19344 od 22. nov. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. Stante Valentin je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 19344 od 16. junija 1938 v IV/2 pol. skupino. Učitelj veščin Tavzelj Stanko je napredoval z ukazom kr. namestnikov 11. br. 28302 od 8. sept. 1938 v VI. pol. skupino. Prof. dr. 2geč Franc je napredoval z ukazom kr. namestnikov II.. br. 18928 od 30. maja 1938 v V. pol. skupino. V. Dopusti. Prof. Antič Julije je imel dopust zaradi prof. izpita od 4. do 11. maja 1938 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 8582/1 od 6. V. 1939). Prof. Bitenc Mirko je imel dopust kot kandidat za narodno skupščino od 12. do 25. novembra 1938 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 21590/1 od 12. nov. 1938). Prof. Bračko Ivan je imel bolezenski dopust od 25. do 27. febr. 1939' odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4517/1 od 7. marca 1939). Prof. Brodar Srečko je imel bolezenski dopust od 26. febr. do 1. marca 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4593/1 od 8. marca 1939). Prof. Fabjančič Milan je imel bolezenski dopust od 19. sept. 1938 do 18. junija 1939 (odi. min. prosv. n. br. 37599 od 14. dec. 1938 in br. 8131 od 31. marca 1939). Prof. Karba Josip je imel bolezenski dopust od 13. do 17. dec. 1938 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 24085/1 od 28. dec. 1938). Supl. Knap Anton je imel dopust zaradi prof. izpita od 21. do 27. aprila 1939 (kr. ban. upr. IV. štev. 7203/1 od 19. aprila 1939). Supl. Kunič - Jančič Ana je imela bolezenski dopust od 6. sept. do 23. dec. 1938 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 16783/5 od 17. dec. 1938 in min. prosv. II. br. 27676 od 22. sept. 1938 in zaradi prof. izpita od 21. do 27. aprila 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 7105/1 od 15. aprila 1939) Prof. Presker Janko je imel bolezenski dopust od 22. febr. do 3. marca 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4268/1 od 2. marca 1939). Prof. Stante Valentin je imel bolezenski dopust od 21. do 27. februarja 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4141/1 od 28. febr. 1939). Učitelj veščin Tavzelj Stanko je imel bolezenski dopust od 12. do 24. febr. 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 3569/1 od 20. febr. 1939) in od 31. marca do 7. maja (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 3569/2 od 12. aprila 1939 in IV. štev. 3569/3 od 25. aprila 1939). Strok, učiteljica telovadbe Trdina Frančiška je imela bolezenski dopust od 26. febr. do 5. marca 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4521/1 od 7. marca 1939). Prof. dr. Zelenik Karel je imel bolezenski dopust od 18. do 22. febr. 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4267/1 od 2. marca 1939) in od 3. do 26. marca 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4267 od 8. marca, odn. IV. štev. 4267/3 od 18. marca 1939). Prof. dr. Žgeč Franc je imel bolezenski dopust od 28. febr. do 2. marca 1939 (odi. kr. ban. upr. IV. štev. 4592/1 od 9. marca 1939). B) Profesorski zbor in razdelitev K/i D. ca N Priimek in ime Službeni naslov Glavna (a) in vzporedna (b) stroka Službena doba dne 1. junija 1939 Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil let mes. dni 1. Mravljak Franc . i direktor a) latinščina, grščina b) slovenščina 28 8 16 III/2 26. 1. 1937 2. Holeček Pavel . . profesor a) latinščina, grščina b) nemščina 33 8 16 111/2 29. XII. 1930 3. Bračko Ivan . . . » a) latinščina, grščina b) slovenščina 32 8 16 IV/1 29. XII. 1929 3. per. pov. 4. Napotnik Josip . . n a) francoščina, nemščina 27 8 16 IV/I 3. V. 1935 1. per. pcv. 5. dr. Strmšek Pavel n a) slovenščina, zgodovina b) zemljepis 23 8 6 IV/1 24. X. 1936 6. Orožen Janko . . n a) slovenščina, zgodovina b) zemljepis 27 3 — IV/1 1. X. 1937 7. dr. Zelenik Karel . n a) francoščina, nemščina 24 5 21 IV/1 1. X. 1937 8. Brodar Srečko . . n a) prirodopis b) fizika, matematika 23 11 11 IV/1 24. I. 1938 9. Cimperman Ljud. . n a) latinščina, grščina 19 8 7 IV/1 8. IX. 1938 10. Stante Valentin . n a) prirodopis b) fizika, matematika 15 3 21 IV/2 16. VI. 1938 11. Rojšek Franc . . rt a) prirodopis, zemljepis 13 5 24 V 24. I. 1938 12. Mlinar Ivan . . . n a) zgodovina, zemljepis 12 8 29 V 24. I. 1938 13. dr. Žgeč Franc . . n a) pedagogika, filozofija 14 7 11 V 30. V. 1938 14. Bolhar Älojzij . . učitelj veSčin a) telovadba, stenografija 19 9 1 VI 21. VIII. 1935 15. Kovačič Peter . . profesor a) verouk 15 9 — VI 1. X. 1937 16. Cetina Franc . . . n a) zemljepis, prirodopis 11 7 3 VI 1. X. 1937 17. inž. dr. Perpar Mar. n a) kemija, fizika b) matematika 11 6 24 VI 1. X. 1937 18. Presker Janko . . n a) prirodopis b) fizika, matematika 11 5 16 VI 1. X. 1937 19. Karba Josip . . a) francoščina b) slovenščina 14 7 12 VI 8. IX. 1938 predmetov na kraju šol. leta 1938/39. Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden Ur na tedeni Razrednik v| Druge šolske obveznosti Opomba Odi. z redom sv. Save IV. in jug. krone IV. stop. ne: 8a3, 8b3; la: 5c4, 7a3, 7c3 16 • Knjižničar nem. dij. knjižnice ne: 6b3, 7a3; la: 5a4, 5b\ 8b3 17 Odi. z redom sv. Save IV. stop. fr: 5a3, 5b3, 7b3, 7c3, 8a3, 8b3 18 5b Knjižničar franc. dij. knjižnice in referent za Sokola sl: lf\ 4b4, 4d4; ze: lf2, 2a2; zg: 2a2 18 • v sl: 3b4, 7b3; sh: lc2, lf2; ze: 4c3; zg: 2cs, 4c3; sem: 7b2 20 3b Odi. z redom sv. Save V. in čsl. bel. orla V. stop. fr: 1c3, d3, 3b3, 3d3, 6a3, 7a3 18 7a Odi. z redom sv. Save V. stopnje pr: 1 a3,1 b3, 6b3; hg: 3b', 3c3d', 6b'; fi: 3cJ; m: 3c1 19 3c Odi. z redom jug. krone V. in sv. Save IV. stop. ne: 4c3; la: le5, lf5, 6a4, 6c4 21 1e pr: le2, 1f2, 2a3, 7a2; m: 2e4, 4c3; hg-. 4c', 7a' 18 4c Varuh prirodop. kabineta in nadzornik FS ze: lc2, 2d2, 2e2, 3c2, 6b2, 7a2, 7b2; pr: 2e3, 6c3; hg: 6c' 21 2e Varuh prirodop. kabineta (zoologija) ze: ld2, 3dJ, 4a2, 4b2; zg: 2d2, 3d3, 4a3, 4b3, 7b3 22 3d Varuh zem. in zgod. kabineta sl: 3a4; fr: 2d3, 4b3, 4c3; pp: 8a2, 8b2 17 te: Ib', lc', ld1, 1e', lf'. 2b2, 2c', 2d2, 2e', 3b1, 3c1, 3d', 4b>, 4c', 4d', 5a1, 5b\ 5c\ 6b'. 6c', 7b',7c' 24 Varuh telovadnega orodja ve: 1d2, 1e2, lf2, 2a2, 3a', 3c3, 4a2, 5a2, 5c2, 6c2, 7a2, 8a2, 8b2 25 • Varuh veroučne zbirke ze: 2b2. 2c2, 3a2, 3b2, 5b2, 6a2, 6c2; pr: 2c3, 6a3; hg: 6a' 21 6a Varuh prirodop. kabineta (zoologija) fi: 4aJ, 4b2, 7a3, 7b3; ke: 4a3, 4b3, 8aJ, 8b2 20 8b Varuh fiz. in kem. zbirke pr: 5c2, 7ba, 7c2; m: lf3, 4b3, 4d3; hg: 3a', 4b', 7b', 7c' 19 4b Varuh prirodop. kabineta (mineralog. in geolog.) Odi. z redom sv. Save V. stop. fr: 2b3, 2e3, 4a3, 4d3, 5c3, 6b3, 6c3 21 2b Zap. št. Priimek in ime Službeni naslov Glavna (a) in vzporedna (b) stroka Službena doba dne 1. junija 1939 Skupina, stopnja in periodska povi-šica, pa kateri prejema plačo, in kda jo je dobil let mes. dni 20. Tavzelj Stanko . učitelj veščin a) glasba 14 8 14 VI 8. IX. 1938 21. dr. Blaznik Pavel profesor a) zgodovina, zemljepis 10 5 18 VI 8. IX. 1938 22. Fabjančič Milan . »> a) slovenščina, francoščina 15 10 16 VI 22. XI. 1938 23. Modrijan Danilo . »J a) matematika, fizika 13 6 12 VI 22. XI. 1938 24. Drobne Rudolf. . n a) nemščina b) latinščina 13 5 16 VI 22. XI. 1938 25. Trdina Nina Frančiška učiteljica a) telovadba 17 8 24 Vil 24. VII. 1933 1. per. pov. 26. Ščuka Cvetko . . učitelj veščin a) risanje 14 8 10 VII 24. 1. 1938 27. Ster Josip .... profesor a) slovenščina b) nar. zgodovina 7 6 18 VIII 29. IV. 1937 28. Kerne Eleonora . » a) slovenščina b) latinščina 6 3 — VIII 29. IV. 1937 29. Pfeifer-Horvat Vida 11 a) slovenščina b) nemščina 6 3 — VIII 29. IV. 1937 30. dr. Gantar Kajetan n a) slovenščina, francoščina 8 6 5 VIII 27. IX. 1937 31. Krašna Ivan . . . n a) matematika, fizika 4 9 12 VIII 27. XI. 1937 32. Kovačič Edvin . . n a) matematika, fizika 4 9 11 VIII 27. XI. 1937 33. Štrukelj Vojteh . . n a) zgodovina, • zemljepis 4 9 12 VIII 27. XI. 1937 31 Gabrovšek Ludvik n a) matematika, fizika 5 6 10 Vlil 1. II. 1938 35. dr. Šijanec Franc n a) nar. in obča zgodovina b) jug. književn. 6 2 25 Vlil 16. VI. 1938 36. 3inžgar-Ceranič Nada n a) srbohrv. slov. jez., jug. knjiž. b) nar. zgod. 6 3 — VIII 16. VI. 1938 37. 38. /ttrvoš Desa . . . n a) zemljcp., etnol. b) nar. zgod. 4 9 12 VIII 16. VI, 1938 dr. Wraber Maks. n a) zool., botanika b) min. z geolog. 4 9 12 VIII 16. VI. 1938 Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden Urna tedenl Razrednik v| Druge šolske obveznosti Opomba pe: 1a2,. Ib-, lc2, 1d2, 1e2, 1f2, 2a2, 2b2, 2c2, 2d2, 2e2; zb.pe', ml.zb' 24 • Varuh glasb, zbirke ze: 1e2, 7c2, 8b2; zg : 3b3, 3c3, 7a3, 7c3, 8b3 21 7c Nadzornik PJS Na boln. dopustu m: 2d4, 7a4, 7b4, 7c4 16 2d Varuh matem. zbirke in poslovodja sh: 3d:; ne: 3b3, 7b3, 7c3; la: 6b4, 7b3, 8a3 21 7b Nadzornik skavtov te: la2, 1b2, le2, 2a2, 2b2, 3a-, 3b2, 4a2, 4>?, 5a2, 6a', 7a' 22 ri: 1d2, 1e2, lf2, 2a2, 2b2, 2d2. 3a2, 3b2, 4c2, 4d2, 5a', 6a'. 6b' 23 Varuh risarske zbirke sl: Id4, 4a4, 4c4, 6a4, 8a4; sem: 8a' 21 8a Knjižničar učit. knjižnice Odi. z redom jug. krone V. stop. sl: la4, 1e4, 2a4, 5a4, 7a3; sem: 7a2 21 2a Varuh slov. dij. knjižnice Dodeljena drž. žen. realni gimnaziji v Ljubljani sl: 2e4, 5b4, 6c4; fr: le3, 1f3, 2c3 21 6c m: 2a4, 2c4, 4a3, 5b3, 6c3; hg: 4a' 18 4a m: 3b4, 5a3, 5c3, 8a4, 8b4 18 5c • Dodeljen I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani fi: 3a-’, 3b2; m: lc4, le3, 2b4, 3a4 19 21 • ze: 4d2; zg-. 2b2, 2e2, 3a3, 4d3, 5b3c3, 6c3 4d sh: 2a2, 2b2, 2e2, 3a2, 3b2, 3c2, 4aJ, 4b2, 4c2, 4dJ 20 • Varuh srbohrv. dij. knjižnice ze : la2, 1b2, 5a-, 5c2, 8a2; zg: 5a3, 6a3, 6b3, 8a3 22 5a Nadzornica PJS Dodeljen 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani Zap. St. 1 Priimek in ime Službeni naslov Glavna (a) in vzporedna (b) stroka Službena doba dne 1. junija 1939 Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil let mes. dni 39. dr. Legiša Vendelin profesor a) srbohrv. slov. jez., jug. knjiž. b) ital. jez. s knj. 4 — 22 VIII 2. IX. 1938 40. dr. Fajdiga Viljko a) verouk 3 10 16 VIII 2. IX. 1938 41. Wraber-Šonc Sab. n a) latinšč., gršč. b) zgod. star. veka 4 9 12 Vlil 6. IV 1939 42. Antič Julije . . . supl. a) fizika, kemija b) matematika 4 9 12 43. Kunič-Jančič Ana n a) nemščina b) francoščina, jug. knjiž. 4 9 12 44. Knap Anton . . . n a) zool., botanika b) miner, z geol. 4 9 12 45. Pugelj Mirko . . n a) francoščina b) slovenščina 4 9 12 46. Mihelič Stanislav . n a) slovenščina b) nar. zgodovina 4 — 23 47. dr. HanželiC Rudolf n a) verouk 3 4 18 48. Uršič Franc . . . - a) risanje 2 7 20 49. Bežan Milena . . n a) nemščina b) francoščina, jug. knjiž. 1 8 1 50. Bernik Bogomila . n a) matematika, fizika — 9 4 51. Stopar Eva . . n a) jug. knjiž. b) slovenščina c) nar. zg. in nem. 9 4 52. Orel Valentin . . n a) jug. književ. b) slovenščina — 8 1 53. Sirk Albert . . . kontr. učit. ris. risanje — - — 54. Bolhar Vera . . . hon. učit. ž. r. del a) telovadba, žen. ročna dela - - — 55. Korban Franc . . hon. učit. ver. a) verouk — - -- 56. Vernik Feliks . . hon. učit. a) nemščina b) primer, jezikosl. c) jug.kn.insrboh. - — - 57. Bulovan llija . . pravosl. verouk — — - Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden Ur na tedenl Razrednik vj Druge šolske obveznosti Opomba sl: 2cs, 5c«, 7c3, 8b‘; sem: 7c2, 8b' 19 2c Varuh slov. dij. knjižnice Dodeljen 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani Dodeljena drž. klas. gimn. v Ljubljani fi: 3d2, 4c2, 4d2, 7c3, 8a3, 8b3; ke: 4c3, 4d3; hg: 4d' 22 S prof. izpitom ne : 3a3, 5a3, 6a3, 6c3; fr: 2a3, 3a3, 3c3 21 3a S prof. izpitom pr: lc3, 1d3, 2b3, 2d3. 5a2, 5b2; m: 1d4 20 1d Varuh prirodop. kab. (botanika) S prof. izpitom Dodeljen drž. klas. gimn. v Ljubljani Dodeljen 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljani ve: 1a2, lb2, lc2, 2c2, 2e2, 4c2, 4d2, 5b2, 6a=, 6b2, 7b2, 7c2 24 Dod. III. drž. real. gimn. v Ljubljani fr: laJ, lbJ; ne: 4a*, 4d3, 5b3; sh: la2 17 la m: laJ, lb*, 3d', 6a*, 6bJ 16 lb sl: 1b', lc*, 3c*, 3d' 16 I 'C sl: 2b', 2d‘, 6b', sh: le2, 2d2 16 6b ri: la2, lb2, lc2, 2c2, 2e2, 3c2, 3d2, 4a2, 4b2, 5b', 5c', tic' 21 • že. r. d.: la2, lb2, 2a2. 2b2, 3a2, 3b2 12 • ve: 2b2, 2d2, 3b2, 3d2, 4b2 10 • ne : 3cJ, 3dJ, 4bJ, 5c3; sh: lb2, ld2, 2c2 18 • Poučuje brezplačno Zap. št. Priimek in ime Službeni naslov Glavna (a) in vzporedna (b) stroka Službena doba dne 1. junija 1939 Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil let mes. dni May Gerhard . . evang. verouk Kos Martin . . . služitelj 34 5 - 1/3. 24. XII. 1934 Tratnik Rudolf . služi tel j dnevnič. 10 — C) Izpremembe urnika in predmetnika med šolskim letom. V šolskem letu 1938-39. se je zaradi izprememb v staležu učiteljskega zbora in številnih obolenj med šolskim letom menjal urnik šestkrat. Urnik in predmetnik štev. 1 je predložilo ravnateljstvo ministrstvu prosvete in kr. banski upravi 7. sept. 1938. Po tem predmetniku so poučevali člani učit. zbora 99 ur iz naučnih predmetov in 10 ur iz veščin preko maksimalne učne obveznosti. Pouk je bil skrčen za 24 tedenskih učnih ur in sicer po 1 ted. učno uro v slov. v 1. abede, v risanju v 5. abc in v telovadbi v 1. bcdef, 2. ce, 3. bed, 4. bed in 5. abc. Urnik štev. 2 je bil potreben po nastopu bolezenskega dopusta prof. Fabjančiča Milana dne 19. sept. 1938. Število ted. ur preko maksimalne učne obveznosti se je zvišalo na 113, pouk pa se je moral še nadalje za 1 ted. uro reducirati v slov. v 2, bed, 5. c in v 7. c, v francoščini v 6. b in 6. c. Ker ni bil nameščen volonter, je direktor sam prevzel do 16. nov. 15 ted. učnih ur. Urnik štev. 3 je bil v veljavi po nastavitvi supl. Orla Valentina in upokojitvi prof. Bitenca Mirka od 16. nov. do 23. dec. 1938. Preko maksimalne učne obveznosti se je poučevalo 115 ted. učnih ur, pouk pa je bil za 1 ted. učno uro reduciran v naslednjih predmetih: v verouku v 3. a, v slov. v 1. abedef, v 2.:ae, v srbohrv. v 1. abe, v nemščini v 4. abed, 5. abc, 6. abc in 7. abc, v matematiki v 1. abc, 3. a, v risanju v 5. abc, Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden Ur na tedenl Razrednik v| Druge šolske obveznosti Opomba Poučuje brezplačno v telov. v 1. bcdef, 2. ce, 3. bed, 4. bed in 5. abc, v franc, v 5. ab in 6. bc, skupaj za 52 ur. Urnik štev. 4 je bil veljaven od 11. jan., ko je nastopila službo Kunič Ana, do 22. febr., ko je bil premeščen na zavod prof. Gabrovšek Ludvik. Preko maksimalne učne obveznosti so poučevali predmetni učitelji še vedno 102 učni uri. Število reduciranih ur se je nekoliko znižalo. Urnik štev. 5 je prinesel z dnem 22. febr. le neznatno olajšavo. Preko maksimalne učne obveznosti je bilo v naučnih predmetih 95, v veščinah 13 tedenskih učnih ur. Pouk je bil reduciran za 33 ur, in sicer v verouku v 3. a, v slov. v 1. abedef, v 2. abde, v nemščini v 7. a, v matematiki v 1. ab, v telovadbi v 1. bcdef, 2. ce, 3.bcd, 4. bed in 5. abc, v risanju v 5. abc. Direktor sam je poučeval 3 ure na teden. V urniku štev. 6 se je po nastavitvi honorarnega predmetnega učitelja Vernika Feliksa izvršila le neznatna izprememba. Po 3 ure na teden se je poučevala zopet nemščina v 7. a; tudi so se razbremenili nekateri predmetni učitelji, ki so poučevali 3 do 5 ted. učnih ur preko maksimalne učne obveznosti. Zaradi mnogih daljših obolenj, ki so nastopila zlasti v mesecih febr., marcu in aprilu, so se izvršile v urniku še nekatere izpremembe. ki so tudi neugodno vplivale na ves potek pouka. V šolskem letu 1938-39. je imelo 17 oddelkov dopoldanski, 13 oddelkov (1. abedef, 2. ace, 3. ac in 4. ac) pa popoldanski pouk. Letopis zavoda. 1. Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta v mesecu avgustu. a) Redni učenci. I. a Izpit so napravile: Antolinc Marta, Amšek Marija, Rode Majda, Seiberl Klementina, Žagar Erika. Izpita ni napravila: Grešak Marija. I. b Izpit so napravili (e): Brišar Olga, Cilenšek Nada, Cumpf Ivan, Kozjan Stanislav, Kukovič Karolina, Mraz Ana, Ogrizek Janez, Perdan Rudolf, Peternel Tatjana, Ručman Hema, Slaus Irena, Winter Boris. Izpita niso napravili: Fedran Marija, Kovačič Rozalija, Zaveršnik Bogomil. I. c Izpit so napravili: Dečko Ivan, Gams Zdenko, Kullich Franc, Mohor Rado, Prezelj Herbert, Valenčič Josip, Vršnik Franc. Izpita ni napravil: Vrečič Edvard. I. d Izpit so napravili: Kirn Vekoslav, Kolenc Franc, Kolšek Viljem, Kovač Jožef, Kurnjek Boris, Tušar Jožef, Zagožen Alojzij. Izpita niso napravili: Ladiha Alojzij, Mihelič Franc, Platovšek Stanislav, Štampe Jožef. I. e Izpit so napravili: Da Gian Henrik, Gräber Geza, Herzog Miroslav, Kozel Peter, Rojc Ivan, Zupan Jakob, Žnidarčič Vincenc. Izpita niso napravili: Andrenšek Anton, Arnšek Janez, Drolc Jožef, Matek Jožef. II. a Izpit so napravile: Baldasin Martina, Dolničar Lelja, Grajžl Marija, Leskovšek Brigita, Rode Marija. Izpita niso napravile: Hočevar Erika, Kozman Sonja, Stengl Leposava. II. b Izpit so napravili(e) :Delak Igor, Dobriha Božidara, Herlah Nada, Kopše Hartvik, Novak Ana, Pavletič Darinka, Poglajen Helena, Požar Dušomila, Rataj Blanka, Supanc Bernard, Setina Milan, Setina Milena, Vreže Jožefa. Izpita nista napravila: Gajšek Dragica, Kajin Stanko. II. c Izpit so napravili: Hönigsfeld Hugo, Kronovšek Alojzij, Majcen Franc, Munih Branko, Oražem Zorislav, Posavec Andro, Skok Julij, Stifter Franc. II. d Izpit so napravili: Aristovnik Maksimilijan, Godec Srečko, Jošt Franc, Omahenj Franc, Ravtar Stanislav, Ropret Stanislav, Se-mrou Miroslav, Zupanc Anton. Izpita niso napravili: Ivanc Rudolf, Ocvirk Rafael, Pečar Miran, Ravnjak Franc, Sopar Franc. III. a Izpit so napravile: Bitenc Marija, Gologranc Irena, Hvala Ana, Ižanc Aleksandra, Jerič Verena, Krajnc Zofija, Lettig Alojzija, Miklavžina Milena, Prelog Ljudmila, Stengl Melanija, Zorko Božica. Izpita niso napravile: Fajdiga Ana, Kočevar Ivana, Reich Zorka, Sagadin Marija. III. b Izpit so napravili (e): Kačič Franc, Koželj Vida, Musar Ciril, Rabič Vida, Roš Bojan, Sande Franc, Teršek Anton. Izpita niso napravili: Dolinar Miloš, Matek Roza, Rojnik Zora. III. c Izpit so napravili: Blagotinšek Slavko, Čuden Ferdinand, Petek Anton, Skamen Miroslav, Zgonc Dušan. III. d Izpit so napravili: Gothe Roman, Gruden Pavel, Karba Avgust, Krajec Ludvik, Rejc Roman, Taček Ivan, Zidanšek Josip. Izpita ni napravil: Poljšak Rastko. V. a Izpit so napravile: Baš Marija, Rajh Stanka, Rakun Ana, Vipotnik Marija. Izpita ni napravila: Cergol Zdenka. V. b Izpit so napravili: Barle Gojko, Dremelj Rudolf, Fras Ivan, Go-riup Herbert, Jeromel Bogomir, Majes Stanislav, Pejcha Marijan, Pirtošek Branko, Pohar Ladislav. Izpita ni napravil: Kljun Edvard. V. c Izpit so napravili: Brzic Alfonz, Kantušer Božidar, Ogrizek Boris, Skomina Rafael, Teppey Valter. Izpita ni napravil: Planteu Josip. VI. a Izpit so napravile: Klobučar Elizabeta, Krolnik Milena, Planer Vida, Tekavčič Marija, Uranjek Ivana. Izpita ni napravila: Cimperšek Majda. VI. b Izpit so napravili: Dečko Ernest, Fürst Bogdan, Gantar Ivan, Kozjak Hijeronim, Ocvirk Gregor, Posavec Vladimir, Sah Josip, Šergan Franc. VI. c Izpit so napravili: Bezenšek Ernest, Bonač Marko, Confidenti Mirko, Kolar Hrabroslav, Krulc Boris, Lakner Edvard, Marinček Igor, Mlakar Adolf, Pogačnik Marijan. VII. a Izpit so napravili (e): Bračko Lea, Černelč Fina, Diermayr Erik, Pepelnjak Ljudmila, Puh Štefanija, Rustja Olga, Schwischay Josip, Simerl Aleksandra. Izpita ni napravil: Rakusch Viljem. VII. b Izpit so napravili: Andrenšek Karel, Goršek Anton, Hanuš Franc, Kočar Franc, Radič Branislav, Strolimaier Friderik, Žohar Oskar. b) Privatni učenci (ke). I. r. Izpit je napravil Vodenau Anton. Izpita nista napravila: Plausteiner Franc, Seiberl Ida. II. r. Izpit sta napravila: Burjes Alojz, Vehovar Stanislav. III. r. Izpit je napravila: Coh Dragotina. IV. r. Izpit je napravila: Koprivšek Cirila. Izpita ni napravil: Vabič Ahil. VI. r. Izpit je napravil: Gradišnik Dušan. 2. Nižji tečajni izpit. Popravni izpit so napravili (e) iz IV. a Bonač Marija, Kurnik Tatjana. IV. b Hvala Leon. IV. c Dreu Anton, Prelog Stanko, Tepina Janez (priv.), Voga Tugomer. IV. d Grobler Mirko, Zupnek Franc. Izpita niso napravili: Kopše Rudolf, Kramer Anton, Pajk Ana. 3. Višji tečajni izpit. Izpit so napravili: Barle Jožef, Brečko Danilo, Gologranc Franc, Kokot Alojzij (rep.), Lojk Miloš. 4. Drugi važnejši dogodki. OTVORITEV KLASIČNIH VZPOREDNIC. Gospod minister prosvete je z odlokom II. br. 22581 od 27. julija 1938 na podlagi § 127. zak. o srednjih šolah odobril, da se z začetkom novega šolskega leta 1938/39. postopoma otvorijo na drž. realni gimnaziji v Celju k realnogimnazijskim razredom klasične vzporednice. Pri vpisovanju dne 1. sept. 1939 se je vpisalo v klasične vzporednice 55 učencev in 14 učenk, tako da sta se otvorila dva oddelka. I CILENŠEK IVAN V slovenjgraški bolnici je dne 18. aprila na jetiki umrl Cilenšek Ivan, učenec V. b razreda, sin Cilenška Ivana, vojnega invalida v Podvrhu v občini Braslovče. Nadarjenega edinca je oče poslal v celjsko gimnazijo, da bi vzgojil za Jugoslavijo dobrega državljana in usposobljenega javnega delavca. Kajti že v mladih letih je kazal Ivan veliko zanimanje in veselje do narodnega dela in do sokolske telovadnice. Kruta bolezen mu je pretrgala nit življenja, preden je mogel uveljaviti naklepe in nade za svoje bodoče življenje. Pogreb pokojnega učenca se je vršil dne 20. aprila v Braslovčah. Udeležili so se ga vsi njegovi součenci, zavod pa sta zastopala gg. razrednik prof. Napotnik Josip in supl. dr. Hanželič Rudolf. Od rajnega sta se poslovila njegov katehet dr. Hanželič Rudolf v imenu učit. zbora in petošolec Destovnik Karel v imenu součencev, ki so mu položili na krsto tudi lep venec. Naj mu bo zemljica lahka! Od 1. do 5. sept.: Redno vpisovanje učencev in učenk. 6. sept.: Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. Slovesne službe božje v opatijski mestni župni cerkvi in nato v pravoslavni cerkvi se je udeležil direktor zavoda. 14. sept.: Otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev in učenk po razredih in oddelkih ter objava urnika. 14. sept.: Otvoritvena seja učit. zbora. 23. in 24. sept.: Po odloku kr. banske uprave IV. štev. 16842/1 od 16. sept. 1938 se je proslavil spomin smrti zaslužnega škofa Antona Martina Slomška na ta način, da so predmetni učitelji slovenščine v vseh razredih predavali o prosvetnem in narodnem delu tega velikega moža. 4. okt.: Zaradi ekskurzij pouka prosto. 9. okt.: Ob četrti obletnici tragične smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so se vršili v Marijini cerkvi žalni obredi. 11. okt.: Izredna seja učit. zbora v neki disc. zadevi. 19. okt.: Izredna seja učit. zbora zaradi seminarskih vaj, ki jih je min. prosvete uvedlo v 7. in 8. razr. z odi. IV. br. 18685 od 6. okt. 1938. 20. in 21. okt.: Zavod je nadzoroval gosp. Krušnjak Rudolf, strok, in- špektor ministrstva prosvete. 21. okt.: Strokovna seja glede pouka v risanju v navzočnosti strokov. inšpektorja Krušnjaka Rudolfa. 27. okt.: Razredne seje in 2. redna seja učit. zbora. 29. okt.: Ob dvajsetletnici našega osvobojenja so se v zgodovinskih in zemljepisnih urah vršila predavanja o pomenu našega osvobojenja, o tesnem sodelovanju Cehoslovakov in Jugoslovanov za osvobo-jenje in o pomenu naše narodne države. 29. okt.: Proslava Jadranskega dneva. Vršila se je s predavanjem v dveh oddelkih v šolski telovadnici. Učencem in učenkam z dopoldanskim poukom je govoril o pomenu proslave predsednik Podml. Jadranske straže Lešničar Janko, učenec 7. b razr., popoldne pa podpredsednica Podml. Jadranske straže Mravljak Jelka, učenka 8. a r. 30. in 31. okt.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo. 1. in 2. nov.: Vsi svetniki in vernih duš dan, pouka prosto. 9. nov.: Pod predsedstvom gosp. prosv. inšpektorja Bajuka Marka se je vršil komisijski ogled stavbišča za II. drž. gimnazijo v Celju. 17. nov.: Strokovna seja glede seminarskih vaj. Od 27. nov. do 3. dec.: Izseljeniški teden. Po odi. kr. ban. uprave IV. štev. 21103/1 od 12. nov. 1938 so se vršila v zemljepisnih urah v vseh razredih predavanja o izseljeniškem vprašanju v naši državi. 1. dec.: Proslava dvajsetletnice narodnega ujedinjenja. Praznik se je proslavil po sledečem vzporedu: Ob 8. uri je bila v Marijini cerkvi služba božja, nato se je vršila v šolski telovadnici proslava. Violinski kvartet je pod vodstvom gosp. ravnatelja Glasbene Matice Sancina Karla zaigral Sancinovo »Slovensko serenado« v treh stavkih. O narodnem prazniku in pomenu slovanstva je govoril prof. Orožen Janko. Drassal Lea, učenka 4. a razr., je deklamirala »Sonet«, ki ga je zložil prof. Ster, Pečnik Romana, učenka I. a razr., Zupančičevo pesem »Otrok in ura«. Gimnazijski pevski zbor je nato zapel Bajukovo narodno »Srce je žalostno« in državno himno. Po šolski proslavi so se učenci in učenke udeležili javne proslave pred mestnim magistratom. 3. dec.: Zavod je nadzoroval gosp. Bajuk Marko, prosvetni inšpektor kr. banske uprave v Ljubljani. 9. dec.: Razredne seje in 3. redna seja učiteljskega zbora. 9. dec.: Strokovna seja za francoski in nemški jezik. 17. dec.: Učenci in učenke zavoda 30 nabrali in odposlali za božičnico obmejni ljudski šoli na Remšniku obleke, perila, obutve, mladinskih spisov in drugih reči v vrednosti 3.000 din. Od 24. dec. do 9. jan.: Po odi. min. prosv. IV. br. 21736 od 3. dec. 1938 božični šolski odmor. Od 11. do 14. jan.: Zavod je nadzoroval gosp. dr. Arnautovič Aleksander, strokovni inšpektor min. prosvete. 24. jan.: Strokovna seja učit. zbora zaradi šolskih in domačih nalog. 27. jan.: Proslava sv. Save. Zavod je proslavil praznik največjega srbskega prosvetitelja ob 8. uri v šol. telovadnici. Mešani zbor višje-šolcev je zapel narodno pesem »Meglico«. Sledili sta dve deklamaciji. Ratej Olga, učenka 2. a razr., je deklamirala Zupančičev »Zemljevid«, Lipužič Ksenija, učenka 3. a razr., Dušana Vasiljeva »Domovino«. O življenju in delu srbskega svetnika je govoril Gajšek Valter, učenec 8. b razr. Proslavo je zaključil mladinski zbor z narodno pesmijo »Pojdem v rute« in' z državno himno. 30. in 31. jan.: Zaključne razredne seje učit. zbora za I. tečaj. 31. jan.: Sklepna seja celokupnega učit. zbora za I. tečaj. 1. febr.: Po končanem dopoldanskem in popoldanskem pouku so razdelili razredniki dijaške knjižice. 3. febr.: Direktorjev dan, pouka prosto. 4. febr.: Strossmayerjeva proslava. Vršila se je za vse oddelke ob 8. uri v šolski telovadnici. Najprej sta deklamirala, odn. recitirala Zemljič Marijan, učenec 4.' c razr., nekaj odstavkov »O narodnem jeziku«, ki jih je napisal biskup Josip Juraj Strossmayer, in Janžekovič Alojzij, učenec 8. b razr., Zupančičevo pesem »Z vlakom«. O življenju in zaslugah velikega narodnjaka in Jugoslovana je govoril Razpotnik Srečko, učenec 7. b razr. Proslavo je zaključil mladinski pevski zbor z državno himno. 10. febr.: V veliki dvorani kina Union se je vršil koncert bolgarskih narodnih pesmi gosp. Zlatova Hrista, opernega pevca iz Sofije. 11. febr.: Podmladek Jadranske straže je priredil v veliki dvorani kina Union predavanje komandanta 39. pešpolka gosp. generalštabnega polkovnika Dragoljuba Mihajloviča »O proboju solunske fronte«. 15. febr.: Ob 8. uri se je vršila v Marijini cerkvi maša zadušnica za pokojnim sv. očetom papežem Pijem XI. 15. febr.: Strokovna seja za zemljepis in zgodovino. 23. febr.: Spominska svečanost po smrti sv. očeta Pija XI. Vršila se je zadnji dve uri dopoldanskega in popoldanskega pouka v šolski telovadnici. Obakrat je imel spominski govor prof. Kovačič Peter. 4. marca: Literarni krožek na zavodu je priredil zadnjo dopoldansko uro v šolski telovadnici proslavo devetdesetletnice Prešernove smrti s pestrim vzporedom. 6. marca: Strokovna seja o pouku petja na srednjih šolah. 13. marca: Koncert Glasbene Matice v Ljubljani za šolsko mladino v veliki dvorani kina Union. 14. marca: Zavod je prisostvoval predvajanju filma »Oj leti, sivi Sokol!« v kinu Union. 14. marca: Razredne seje in peta redna seja učit. zbora. 14. marca: Strokovna seja glede višjega in nižjega tečajnega izpita. 20. marca: Proslava 525 letnice zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju. O pomembnem zgodovinskem običaju je govoril Lipovšek Silvo, učenec 6. c razreda. 22. marca: Izredna seja učit. zbora v neki disciplinski zadevi. 3. aprila: Predavanje Podmladka Jadranske straže s skioptičnimi slika- mi o naši vojni mornarici. Predaval je gosp. Pirnat Viktor, tajnik oblastnega odbora PJS v Ljubljani. Od 6. do 16. aprila: Po odi. min. prosv. IV. br. 3088 od 20. marca 1939 velikonočni šolski odmor. 26. aprila: Razredne seje in 6. redna seja učit. zbora. 28. aprila: Katoliški verouk je nadzoroval gosp. kanonik dr. Žagar Ivan. Od 3. do 6. maja: Ogled likovne razstave strok. učit. risanja Sirka Alberta na II. Celjskem kulturnem tednu v mali dvorani hotela Union. 4. maja: Celjski krajevni odbor Aerokluba je priredil v kinu Union pre- davanje in predvajal filme o jadralnem letalstvu. 9. maja: Akademija Podmladka Jadranske straže v mestnem gledališču. Podrobnejše poročilo glej pod V. 1 č (»Podmladek Jadranske straže«)! 11. maja: Pravoslavni verouk je nadzoroval gosp. prota Kokič Radivoj, arhierejski namestnik iz Zagreba. 16. maja: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za IV. in VIII. razr. 16. maja: Izredna seja učiteljskega zbora v neki disciplinski zadevi. 16. maja: Podružnica Ferialnega saveza je vprizorila v mestnem gledali- šču Connersovo veseloigro »Roksi«. (Glej še pod V la »Podružnica Ferialnega saveza«!) 17. maja: Zaradi majniških izletov pouka prosto. Podrobno poročilo o izletih glej pod VIII. »Ekskurzije«! 21. maja: 7. redna seja učit. zbora, na kateri so se določile učne knjige za novo šolsko leto 1939/40. 21. maja: Izredna seja učiteljskega zbora v neki disciplinski zadevi. Od 4. do 10. junija: Protituberkulozni teden. Po odloku kr. banske uprave IV. štev. 9119/1 od 25. maja 1939 so predmetni učitelji prirodopisa in higiene opozorili učence(ke) na važnost protituberkulozne borbe ter so spregovorili nekaj besed o jetiki, o važnosti športa in telesne vzgoje ter o potrebi pogoste preiskave po zdravnikih. Učenke 1. do 6. razreda so nabrale za krajevno protituberkulozno ligo v Celju 647 din, člani učit. zbora pa so prispevali 270 din. 5. junija: Ob 2. uri popoldne se je vršil na Glaziji skupni telovadni na- stop drž. real. gimnazije in vseh celjskih meščanskih šol. Poročilo o tem glej pod VII. c Poročilo o telesni vzgoji mladine! 6. junija: Predmetna učiteljica kemije inž. dr. Perpar Marija je pre- davala v 4 skupinah o zaščiti pred napadi iz zraka. 5. in 6. junija: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za I.—III. in V.—VII. razred. 6. junija: Konec pouka v I.—III. in v V.—VII. razredu. 2* 19 Od 8. do 11. junija: Razstava risb in ženskih ročnih del. Prvo sta pripravila predmetna učitelja Ščuka Cvetko in Sirk Albert, drugo predmetna učiteljica Bolhar Vera. 9. junija: Pismeni nižji tečajni izpit. Od 12. do 15. junija: Pismeni višji tečajni izpit. Od 12. do 14. junija: Pismeni višji tečajni izpit. Od 17. do 23. junija: Ustmeni višji tečajni izpit. 24. in 26. junija: Sprejemni izpit za I. razred. 27. junija: Sklepna seja učiteljskega zbora. 28. junija: Vidovdanska proslava. V Marijini cerkvi se je vršila ob 8. uri zahvalna služba božja, nato pa na zavodu šolska proslava. Dijaški orkester je pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina zaigral I. K. Sancina Mladinsko suito I., II. in III. stavek ter A. E. Gretryja uverturo Les Meprises. Mladinski zbor je zapel Tavžljevo skladbo Na kolenu in Adamičevo Jurjevanje. Sah Josip, učenec 7. b razr., je deklamiral Zupančičevo pesem Vseh živih dan, Kuk Avg., učenec 5. c razreda, pa Aškerčevo Mi vstajamo. Slav. nostni govor je imel prof. Mlinar Ivan. Lepo proslavo je zaključil mladinski zbor s petjem državne himne. Po akademiji so razredniki razdelili izpričevala, ravnatelj zavoda pa 13 najboljšim učencem (nkam) francoskega jezika 1 srebrno in 2 bronasti medalji ter 10 francoskih knjig, ki jih je poslal g. konzul E. Remerand v Ljubljani kot dar republike Francije. Učni načrt in učne knjige, ki se bodo uporabljale v šolskem letu 1939/40. 1. Učni načrt. a) Obvezni predmeti. Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem programu, ga je izdalo ministrstvo prosvete. a) Učni načrt za realno gimnazijo. Naučni predmeti Razred I. II. III. IV. V. VI. Vil. VIII. Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 Slovenski jezik .... 5 5 4 4 4 4 3 4 Srbohrvatski jezik . . . 2 2 2 2 Francoski jezik .... 3 3 3 3 3 3 3 3 Nemški jezik , 3 3 3 3 3 3 Latinski jezik . • . 4 4 3 3 Zemljepis 2 2 2 2 2 2 2 2 Zgodovina 2 3 3 3 3 3 3 Prirodopis 3 3 • 2 3 2 Kemija . . 3 . • • 2 Fizika 2 2 , 3 3 Matematika 4 4 4 3 3 3 4 4 Filozof, propedevtika . . . • • , # 2 Higiena . 1 1 . 1 1 . Seminarske vaje .... . . . • 2 1 Veščine Risanje 2 2 2 2 2 1 Petje 2 2 # Telovadba 2 2 2 2 2 1 1 • Skupaj . . . 27 29 30 32 30 30 32 32 Zensko ročno delo za učenke 2 2 2 • • • • • ß) Učni načrt za klasično gimnazijo. Naučni predmeti Razred I. II. 111. IV. v. VI. VIL VIII. Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 Slovenski jezik 5 4 4 4 4 4 3 4 Srbohrvatski jezik .... 2 2 2 2 . . . Francoski jezik 3 3 3 3 3 3 3 3 Latinski jezik 5 5 4 4 5 5 4 4 Grški jezik . 4 4 4 4 4 4 Zgodovina 2 3 3 3 3 3 3 Zemljepis 2 2 2 2 2 2 2 Prirodopis ....... 2 3 . 2 2 2 Fizika 3 . 3 3 Kemija , 2 2 , Matematika 3 3 > 3 3 3 3 Higiena . . 2 1 • 1 Umetnost . • . . 2 Osnove filozofije • . . 3 Etnologija . . 1 Seminarske vaje Veščine: • • • 2 1 Risanje 2 2 . . . . Petje 2 2 . . . . Telovadba 2 2 2 2 2 1 , . Skupaj . . . 30 32 32 33 30 30 32 32 b) Neobvezni predmeti. a) Zborovo in mladinsko petje po 1 uro na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Tavželj Stanko. ß) Slovenska stenografija 1. tečaj v dveh oddelkih po 2 uri na teden, ki jo je poučeval učitelj veščin Bolhar Alojzij. Prvi tečaj je obiskovalo ob koncu šol. leta 40 učencev (nk). y) Češki jezik v dveh tečajih je poučeval prof. Orožen Janko. Obiskovalo je 1. tečaj 20, 2. tečaj 10 učencev (nk) iz višjih razredov. 2. Učne in pomožne knjige v novem šolskem letu 1939/1940. a) Realna gimnazija. I. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izdaja. Bajec-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska Čitanka in slovnica za I. razred, 1. izdaja (1932). Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let. lužnič, Francoska vadnica, 1. let. Kranjec-Vazaz, Osnovni pojmi zemljepisja za I. rfzred. Senoa, Geografski atlas 1934. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja. Kunc, Aritmetika za 1. in II. razred. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred. Bajuk, Pevska šola, II. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodoviue. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska Čitanka in slovnica za II. razr., 1. izdaja (1932). Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let. JužniC, Francoski vadnica, 2. let. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih Sol. Senoa, Geografski atlas (1934). Binter-Štrukelj, Zgodovina starega veka. Stanojevič, HistoriCki atlas. VerbiC-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izdaja. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred. Bajuk, Pevska šola. III. razred. JakliC-VreCar, Liturgika. VreCar, Kristus Kralj, molitvenik. Bajec-Rupel, Slovenska Čitanka in slovnica za III. razred, 1. izdaja (1935). JužniC, Francoska vadnica, 3. let. JužniC-KolariC, Nemška slovnica za srednje šole, 1. let. Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za III. razred srednjih Sol. Senoa, Geografski atlas. Binter-Štrukelj, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del. Stanojevič, HistoriCki atlas, 2. izdaja. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Ziegler-Zabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred srednjih šol. Pirc, Higiena, učbenik za III. razred srednjih šol. Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih Sol. Bajec-Rupel, Slovenska čitanka za IV. razred, 1. izdaja (1935). Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 4. letnik. Južnič, Francoska vadnica, 4. let. Kolarič-Pahajner, NemSka vadnica za srednje Sole, 2. let. Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole. Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred srednjih šol. Senoa, Geografski atlas. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del. Stanojevič, Historički atlas. Zobec, Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih Sol. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja. Kunc, Aritmetika in algebra za III, in IV. razred. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred srednjih Sol. Pirc, Higiena za III, in IV, razred srednjih šol. V. razred. Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, 1. del. Poljanec, Historija stare in srednje jugoslovenske književnosti. Poljanec, Historija srpskohrvatskoslovenačkog književnog jezika. Breznik, Slovenska slovnica, 4, izdaja. Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Brežnik, NemSka slovnica za srednje šole. Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za I. razred klasičnih in V. razr. real. gimn. Bohinec-Kranjec-Savnik, Zemljepis za V. razred srednjih šol. Senoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina starega veka za V. razred srednjih šol. Stanojevič, Historički atlas. Bevk, Botanika za višje razrede srednjih Sol. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. Lapajne, Geometrija za V. razred. VI. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga, 2. izdaja. Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Rupel, Protestantski pisci (izdaja za šolsko rabo). Poljanec, Historija srpskohrvatskoslovenačkog književnog jezika, 4. izdaja. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Breznik, NemSka slovnica za srednje šole. Bradač, NemSko-slovenski slovar. Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za II. razr. klasič. in VI. razr. real. gimn. Čermelj, Kozmografija za VI. razred srednjih Sol. Šenoa, Geografski atlas. Bučar, Zgodovina srednjega veka, 2. izdaja. Stanojevič, Historički atlas, 2. izdaja. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. Lapajne, Geometrija za VI. razred. Majcen-Schlömilch, Logaritmi. Pirc, Higiena za VI. razred srednjih šol. VII. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, 3 del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti. Južnič, Francoska čitanka za VII. razred. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 3. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole. Bajuk, Latinska čitanka za VII. razred realnih gimnazij. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Šenoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina novega veka za VII. razred. Stanojevič, Historički atlas, 2. izdaja. Dolžan, Mineralogija in geologija. fldlešič-Sajovic, Fizika za višje razrede srednjih šol. Kunc, Äritmetika za VII. razred. Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede. Majcen-Schlömilch, Logaritmi. Pirc, Čitanka o higieni (pom. knjiga). Pirc, Higiena za VI. razred srednjih šol. VIII. razred. Medved, Zgodovina katoliške cerkve. Grafenauer, Slovenska čitanka, 4. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 3. in 4. izdaja. Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti. Južnič, Francoska čitanka za VIII. razred. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 3. del. Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Bajuk, Latinska čitanka za VII. razred klasičnih in VIII. razr. real. gimnazij. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razred z dodatkom Naše sosedne slovanske in druge kulturne države. Šenoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred Stanojevič, HistoriCki atlas. 2itko, Kemija za višje razrede srednjih šol. Adlešič-Sajovic, Fizika za višje razrede srednjih šol. Kunc, Aritmetika za Vlil. razred. Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede. Majcen-Schlömilch, Logaritmi. Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika. b) Klasične vzporednice. I. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izdaja. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razr., 1. izdaja (1932). Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let. Južnič, Francoska vadnica, 1. del. Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za 1. razr. klasičnih in V. razr. real. gimn. Kranjec-Vazaz, Osnovni pojmi zemljepisja za I. razred. Senoa, Geografski atlas 1939. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 9. izdaja. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred. Bajuk, Pevska šola. II. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodovine. Bajec-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razr.,1. izdaja (1932). Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let. Južnič, Francoska vadnica, 2. let. Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za II. razred klasičnih in VI. razred realnih gimnazij. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol. Senoa, Geografski atlas 1939. Binter-Strukelj, Zgodovina starega veka. Stanojevič, Historički atlas. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, 2. izdaja. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred. Bajuk, Pevska šola. 1. Naloge iz narodnega jezika v višjih razredih V. a razred. Šolske naloge: Nekoč je bilo... — Moji vzori in boji. — Od pravljice do romana. — Utrinki iz mladosti. (Črtica.) Domači nalogi: Naslov po lastni izbiri. — Zemlja domača — ni prazna beseda. Kerne Eleonora. V. b razred. Šolske naloge: Jesen ■—- plačilo dela. — Narodna pesem — izraz narodove duše. — Vzgoja mladine pri Grkih. — »Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor videl tujih ni ljudi.« (Levstik.) Domače naloge: a) Kaj bi pokazal tujcu v Celju? b) Moja zadnja prebrana slovenska knjiga. — Prešeren v Sonetih nesreče. Dr. Gantar Kajetan. V. c razred. . Šolske naloge: a) Ljudstvo v svoji domišljiji, b) Najlepše balade. — Na svoji zemlji svoj gospod. — a) Skrbi zase, ljubi brata, vzdigni ga, odpri mu vrata, a sodnik naj bo srce! b) Za vzori. — Levstikov Martin Krpan. Domači nalogi: Moja najljubša knjiga. — Hrast, ki na tla vihar ga zimski tresne. (Prešernovi Soneti nesreče.) Dr. Legiša Vendelin. VI. a razred. Šolske naloge: a) Antična drama, b) Ob razstavi povojne slovenske knjige. — Vsebina in značaji v Sofoklejevi tragediji Kralj Ojdip. — a) Sveta brata Ciril in Metod. (Življenje in pomen bratov.) b) Kar raste rož na mladim nam Parnasi, izdihljeji, solze so jih rodile. (Prešeren.) — a) Kdor brata za brata ne spozna, bo imel tujca gospodarja. (Narodni pregovor.) — b) Trubar in njegova doba. Domače naloge: a) Izlet v vsemirje. b) Umrl je mož! Kje tak je še med nami kot on, ki spi v prezgodnji groba jami. Gregorčič. (V spomin I. Cankarja.) — Odprite okna, odprite duri, mimo jezdi vitez sveti Jurij. (O. Zupančič.) Ster Josip. Šolske naloge: a) Prazakoni višnji nam vladajo. (Označitev tragike v Kralju Ojdipu). b) Pot v šolo. (Razmišljanje.) —a) Prerod drame, b) Krivda in kazen v Shakespearovem Hamletu, c) Kakšna mojstrovina je človek! (Hamlet.) — Naša narodna bol. — a) Narodna zavest naših protestantov in nje sadovi, b) V jeziku premilem ti prvi iz vseh iz narodne smrtne, stoletne noči na delo si prvi buditelj! (Aškerc, Slovenska legenda.) c) Kdor noče spoznati brata za brata, bo moral tujca spoznati za gospodarja. (Narodni pregovor.) Domači nalogi: Človek v naravi. — Celje, mesto lepo in veselo. (Esej.) Orel Valentin, VI. c razred. Šolske naloge: Moč slovenske zemlje in besede. (Moji vtisi ob obisku nar. muzeja in razstave slovenske povojne knjige.) — Narodna in državna svoboda — temelj kulturnemu življenju. — Pomen reformacije za slovensko slovstvo. — Sloga jači, nesloga tlači. (Nar. preg.) Domače naloge: a) Narava umetnica, b) »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« (Gregorčič.) — Non scholae, sed vitae discimus. Dr. Gantar Kajetan. VII. a razred. Šolske naloge: Ljubljana v jeseni. (Vtisi s poučnega izleta.) — Prvi desetletji Zoisovega mentorstva. — Ob katerih kulturnih vrednotah se vzgajam in izobrazujem. — Nova pisarija. (Razlaga in pomen Prešernove literarne satire.) Domače naloge: Naslov po lastni izbiri. ■— a) Zavoljo preteklosti svojega naroda verujem v njegovo prihodnost, b) Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, ki, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ki rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! (Prešeren, Zdravljica.) Kerne Eleonora. VII. b razred. Šolske naloge: Nad smrtjo triumfira življenje. — Ideje in njih pomen. —• Pesnikova borba z življenjem. — Gozd in reka v narodnem gospodarstvu. Domači nalogi: Smisel Vodnikovih besed: »Duh stopa v Slovence Napoleonov.« — Kaj veže človeka na njegov rojstni kraj? Orožen Janko. VII. c razred. Šolske naloge: a) Slovenski prerod v 18. stoletju, b) Grobo število in duhovna kultura. — Prost bodi, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! — a) Prešernovi Soneti nesreče, b) Prešernov Sonetni venec. — Popotnik pride v Afrike puščavo. (Prešernova doba.) b) Kaj mi je pri Prešernu všeč? c) Življenje je kakor reka. Domači nalogi: Prost naslov. — a) Kuj me življenje, kuj! b) Ali bi Prešeren tudi danes zapel svojo Zdravljico? c) Prost naslov. Dr. Legiša Vendelin. VIII. a razred. Šolske naloge: a) Razvoj slovenske knjige po vojni. (Ob razstavi slo- venske knjige v Ljubljani.) b) Sapere et valere aude. —• a) Kulturno življenje Slovencev v Taaffejevi dobi. b) Realizem, naturalizem, moderna. (Oznaka.) — a) Naša vas in njeni problemi, b) Gradba našega narodnega značaja. — a) O Prešernu, b) Kar raste rož na mladim nam Parnasi, izdihljeji, solze so jih redile. (Prešeren.) Domači nalogi: a) Ivan Cankar, b) Gradba našega narodnega značaja. Ster Josip. VIII. b razred. Šolske naloge: a) Levstikov slovstveni program in' njegova izvedba. b) Stritar in njegov pomen. — Pomen prostosti za življenje posameznika in naroda. — Kar je živega, to obvelja. — a) Maturi, zrelosti naproti, b) O, da mi je priti do svoje podobe, i meni i tebi, narod moj! (Zupančič.) Domača naloga: Prost naslov. Dr. Legiša Vendelin, 2. Predavanja iz narodnega jezika v višjih razredih. V. a razred. Bervar: Ivan Cankar — dramatik. — Bonač: Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni. — Cajnko: Ivan Pregelj, Tolminci. — Coklin: O srbskohrvatski narodni pesmi. — Cvenk: Josip Stritar. — Gajšek: Josip Jurčič, Jurij Kozjak, Sosedov sin. — Gröger: Josip Jurčič, Tugomer. — Hartman: Skavtizem. — Jošt: Leto 1848 v naših krajih. — Jurak: Fran' Detela, Trojka. — Korošec: Bogomir Magajna. — Kosec: Razvoj mesta Celja. — Košenina: Matija Cop — France Prešeren. Košič: Oton Zupančič. — Košutnik: L. N. Tolstoj, Ana Karenina. — Kramar B.: Vsesokolski zlet v Pragi. — Kramar G.: O letalstvu. — Krautberger E: Ivan Cankar, Na klancu. — Krautberger I.: F. M. Dostojevski, Zapiski iz mrtvega doma. — Kumer: Fran Levstik in njegova zadnja pravda. — Kunej: Charles Dickens, Oliver Twist. — Kurnik: Ob dvajsetletnici smrti Ivana Cankarja. — Lapajne: Josip Jurčič, Dr. Zober. — Perger: Janko Kersnik. Ciklamen, Agitator. Petkovšek: France Prešeren, Krst pri Savici. — Planko: Kmečki upori. — Pleterski: Mihajlo Pupin. — Podrenik: Josip Murn — Prudič: Potovanje po Prekmurju. — Repič: T. G. Masaryk: — Rijavec: Fran Levstik, Martin Krpan. — Roš: Ivan Cankar, Jakob Ruda. — Sche-scherko: Pomen protestantizma za našo književnost. — Slavec J.: Razvoj sloga v italijanski renesansi. — Slavec V.: Francoska revolucija. — Stelzer: A. S. Puškin, Evgenij Onjegin. — Veber: Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav. — Virant: Spomin' na svetovno vojno. (Iz dnevnika por. Franja Malgaja). — Vizjak: Trbovlje. — Vrečko: Fran Erjavec. — Zdolšek: Nekaj o smodniku in njegovi uporabi. — ZupneK: Alpinizem. V. b razred. Anžlovar: Slovenska kri v tujini. — Bostič: Življenje in delo Simona Gregorčiča. — Božič: O Koroški. —■ Brišček: Zgodovina in razvoj športa. — Brun: Življenje in delo Nikole Tesle. — Cajnko: Reformacija pri Slovencih. — Cergol: Moja pot na Triglav. — Cvelbar: Pesnik, pisatelj in slikar Jože Cvelbar. — Destovnik: O Jurčičevem Desetem bratu. — Finžgar: Zgodovinsko in literarno ozadje Jurčič - Kersnikovih Rokovnjačev. — Hohnjec: a) Zakaj smo izgubili Koroško, a) Ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti. — Horjak: Slovenska Kočevska —- naše narodno vprašanje. — Kantušer: Naše morje in kopno. Kljun: Stanko Vraz in ilirizem. — Knop: Smučanje. — Kovač: S kolesom po Dalmaciji. — Križanič: Borbe za Jadran. — Nendl: T. G. Masaryk. — Planteu: O letalstvu. — Prevolnik: Naši predniki v borbi za Jadran. — Primc: Življenje in delo Aleksandra Sergejeviča Puškina. — Rihtar: O jadralnem letalstvu. — Simenko: Problem filma. Stojs: Od pastirja do izumitelja. — Surina: Kratek pregled češke zgodovine. — Vasle: Dvajset let naše svobode in državne samostojnosti. — Voršič: Jugoslovanska skupnost — naša zmaga. — Zorko: Nekaj o naših izseljencih. V. c razred. Barle: Dramatika. — Belej: M. Opeka. — Črešnik: Masaryk. — Fretze E.: M. Kranjec, Življenje. — Fretze M.: A. Bezenšek. — Gajšek: Ob dvajsetletnici Jugoslavije. — Gradnik: Dobrovoljci v svetovni vojni. — Hotko: Jurčičev Deseti brat. — Jakopin: M. Kranjec, Kapitanovi. — Jezernik: Dostojevskij, Idijot. — Markovič: Razvoj telovadbe in sokolstva. — Pavelšek: London, Martin Eden. — Prebil: Ruske biline. — Pešec: Boj za našo severno mejo. — Srebotnik: Bučar, Cez steno in Naša Koroška. — Zabukovšek: Cervantes. — Žagar: Iv. Cankar. VI. a razred. Arnšek: O značaju. — Baš: F. S. Finžgar, Iz modernega sveta. — Birsa: Rimska umetnost. — Cilenšek: Zofka Kvedrova. — Cimperman: L. N. Tolstoj. — Cimperšek: F. M. Dostojevski. — Dolinar V.: S. Lagerlöfova. — Dolinar E.: Moja prva pot v svet. (Oris in potopis.) — Goriup: Julij Cezar. — Hanjšek: Jugoslovanska manjšina v Italiji. — Hering: Ivan Cankar. — Jager: Sof okle jeva Antigona. — Jelen: Prešeren. — Knez: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi po Iz. Cankarju. — Korber: Fr. Ks. Meško, Na poljani. — Majcen: Slovenski živelj v tujini. — Mikuletič: a) Symphonie patetique. (Življenje Čajkovskega.) b) Kdo je gejša? c) Mozart. (Po filmu.) — Mravljak: Na Jadranu. — Pečnik: O boju za našo severno mejo. — Praznik: Ivan Cankar. — Rabič: Oton Zupančič, glasnik optimizma in volje. — Raišp: Meštrovičev mavzolej v Cavtatu. — Rajh: Gospa Curie. — Rakun: L. van Beethoven. — Razboršek: Fr. Ks. Meško, Človek, ki stoji ob grobovih in plaka. — Šetinc: Jean de la Fontaine. — Smid: Hasanaginica. — Uršič: J. Zeyer, Andrej Cernišev. — Vipotnik: A. S. Puškin, Jevgenij Onjegin. VI. b razred. Arzenšek: Zola, Germinal. — Barle: Shakespeare, Kralj Lear. — Baumgartner: Vatroslav Jagič. — Bizjak: Burka o jezičnem dohtarju. — Cepuš: Ivan Gundulič. — Cilenšek: Marin Držič, Novela od Stanca. — Canžek: Moliere, Scapinove zvijače. — Dobovišek: Slovenski prerod pod Francozi. — Dremelj: Trubadur in Hrvati. — Fras: O Slomšku. — Go-riup: Jugoslovanske manjšine'v Italiji. — Herman: Hektorovič, Ribanje. Hodžar: Shakespeare, Slehernik. — Jeromelj: Finžgar, Student naj bo. — Kladnik: Palmotič, Pavlimir. — Kodela: Dante. — Kožel: Faust. — Križnik: Splošni pogled na dubrovniško literaturo. — Krulc: Odnos naših protestantov do slovenstva in slovanstva. — Linzner: Tolstoj. — Lösch-nigg: O umetnosti. — Lušin: Marko Marulič. — Majes: Stična. — Mikolič: Proboj solunske fronte. — Mirnik: O Cankarju. — Pejcha: Prekmurje. — Pirtošek: Ignjat Dordič. — Pohar: Gundulič, Dubravka. — Prelog: Shakespeare, Beneški trgovec. — Simončič: Postanek in razvoj grške tragedije. — Strmšek: Štrekelj, SNP. — Stor: Petar Zrinski. — Tanjšek: Gogolj. — Volk: Shakespeare, Sen kresne noči. — Zagoričnik: Branimir Cosič. VI. c razred. Berce: Pregled zgodovine likovne umetnosti. — Brzič: O verstvu starih Slovanov. — Černetič: Večno mesto Rim. — Glonar: Razvoj astronomije. — Goričan: Gradiščanski Hrvati in Rabski Slovenci. — Janžek: Grška drama. — Jerič: Zgodovinski dogodki v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah. — Juhart: Umetnost na Jadranu. — Kantušer: Koroška v slovenski kulturni in politični zgodovini. — Kos: Zgodovinski pregled glasbe. — Lipovšek: Češkoslovaška vojna moč. — Naglič: Medved, Za pravdo in srce. — Ogrizek: Naše morje in Primorje. — Skitek: Šah. — Skomina: Življenje Slovencev v Primorju. — Šalamun: O zgodovini telovadbe. — Šekoranja: Običaji ob Sotli. — Stornik: Ivan Cankar kot dramatik. — Tauschmann: Francoska revolucija. — Teppey: Razvoj medicine. — Volčanšek: L. N. Tolstoj. — Vrabič: O srednjeveški drami. — Vuga: O kmečkem problemu in kmečki mladini. — Wusser: Kulturni pomen stiškega samostana. — Zdolšek: Govekarjev roman V krvi. VII. a razred. Bavdek: Nobelove nagrajenke. — Brinar: Juš Kozak. — Dolinar: Pesniki in pisatelji Savinjske doline. — Dolničar: Slovenska žena. — Drofenik: Miško Kranjec. — Engelhardt: Turgenjev. — Gosak: Anton Aškerc. — Kopriva: Oton Zupančič. — Krasnik: Ob dvajsetletnici Jugoslavije. — Krolnik: Zofka Kveder. — Lebar: O umetnostnozgodovinskih spomenikih mesta Celja. — Lenko: F. Ks. Meško. — Nedoh: Janez Mencinger, Ivan Rob. — Ocvirk: Ivan Prijatelj. — Planer: Simon Gregorčič. — Rainer: Film. in kulturno vprašanje. — Špindler: Dragotin Kette. — Šlander: Ivan Cankar. — Uranjek: Borislav Stankovič, Branimir Cošič. VII. b razred. Agrež: Slovenci in leto 1848. — Antloga: Naše morje. — Brodar: O Potočki zijalki. — Cencelj: Fran Erjavec. — Cmer: Rimsko in srednjeveško Celje. — Dečko: Moliere. — Gantar: Geologija Jugoslavije. — Golob: Življenje malega človeka na vasi. — Jager: Naša Koroška. — Janežič: L. N. Tolstoj. — Jazbec: Bolgarija. — Jellenz: Brata Šubica. — Kozjak: Preteklost slovenske Štajerske in Prekmurja. — Lešničar: Umetnost v Dalmaciji. — Marčič: Adam Mickiewicz. — Mihelčič: Naše dijaštvo in slovansko vprašanje. — Nemec: O sokolstvu. — Ocvirk: Mednarodna lega Jugoslavije. — Ostrožnik: T. M. Dostojevskij .— Posavec: Razvoj socialnega vprašanja. — Razpotnik: J. J. Strossmayer. —-Stanonik: a) Krst pri Savici, b) Beneški Slovenci. — Sah: Dom in vzgoja. — Tischler: Zgodovina glasbe. VII. c razred. Bezenšek Ed.: Svetovni nazor nove Nemčije. — Bezenšek Ern.: Slovenci v Trstu. — Božnik: Slovenija in cestna dela. — Confidenti: Sedmakov Kaplan Martin Čedermac. — Čadež: Judovstvo. — Černelč: Mac-chiavelli. — Drümel: Aškerc. — Ferenčak: Izlet na Češkoslovaško in Kratek pregled češkoslovaškega slovstva. — Hočevar: Umetnost v Dalmaciji. — Kocbek: Krajevna imena. — Kos: Igo Gruden'. — Lakner: Razvoj ekonomske vede. — Majerič: E. Adamič. — Mlakar A.: Kulturno in socialno stanje naše vasi. — Mlakar R.: Dr. I. Prijatelj. — Močnik: Korytko. — Ograjenšek: Brata Vošnjaka in slovensko zadružništvo. — Pišek: Turgenjev. — Pogačnik: Življenje v Makedoniji. — Potočnik: Naša kmečka mladina. — Rijavec: S. Kosovel. — Surina: Strossmayer. — Tovornik: Naša knjiga in revija na Primorskem. —• Vršnik: Razvoj alpinizma. — Weingerl: Gospa Curie. — Zurc: Izbira poklica. VIII. a razred. Babič: a) Mencinger in njegov Abadon, b) Sociologija naše vasi. c) Robin Hood (po angl. filmu.) č) Razvoj železnic na teritoriju kraljevine Jugoslavije. — Cimerman: L. N. Tolstoj. — Drassal: Giuseppe Verdi (po ital. filmu). — Drofenik: Anton Aškerc. — Franca: France S. Finžgar. — Križnik: Skof A. M. Slomšek. — Lesjak: Problemi naše vasi. — Musar: Slovenske književnice. — Ostrožnik: O akademskih poklicih. (Po knjigi dr. L. Sušnika.) — Rustja: I. S. Turgenjev, Pomladne vode. — Toplišek: Zemljiški odnosi v Slovenskih goricah. — Urbašek: Načrtno gospodarstvo. VIII. b razred. Andrenšek: Iv. Cankar. — Detiček: Zgodovina narodnega gospodarstva. — Fojan: M. Beg o naši obali. — Gajšek: Slovensko slovstvo po svetovni vojski. — Goršek: M. Vošnjak in njegovo delo. — Hanuš: Češkoslovaška. — Kranjc: Slovenska vas v socialnem pogledu. — Kramer: Fr. Ks. Meško. — Kudisz: Freudizem. — Loibner: Preporodovci. — Pečovnik: Kriza in zadolžitev vasi. — Pšeničnik: Beneški Slovenci in Sedmakov Kaplan Martin Čedermac. — Pukl: O. Zupančič. — Strohmaier: Aškerčeva socialna miselnost in poezija. — Svarc: Nietzsche. — Vesel: Impresionizem. — Vrabič: Cankar o Slovencih in Jugoslovanih. — Vrečko: Toplota in življenje. Dijaška društva, šolski fond, sodelovanje šole in doma ter pod" porna društva. l. a) Podružnica Ferialnega saveza. Nadzornik: profesor Stante Valentin. Ferialni savez nudi svojini članom in članicam polovično vožnjo na železnicah in parobrodih; v vseh večjih krajih naše domovine so v velikih počitnicah zavetišča, kjer lahko ferialci prenočujejo in dobe po zelo znižani ceni tudi hrano. Tako je dijakom omogočeno ceneno potovanje po naši domovini, da spoznajo njene lepote, da vidijo šege in običaje ter največje vrednote našega naroda in da zanesejo med najširše plasti naroda napredek in prosveto. V naši podružnici so včlanjeni dijaki in dijakinje gimnazije, meščanske in rudarske šole. Skupno šteje podružnica 250 članov. V tem letu je bilo delo podružničnega odbora zelo živahno. Člani Ferialnega saveza so se udeležili saveznega kongresa v Sarajevu in rednega občnega žbora dravske oblasti v Ljubljani. Naštudirali so v režiji ge. Sadarjeve Connersovo veseloigro »Roksi«, s katero so nastopili 16. maja zvečer v mestnem gledališču. Zeli so velik moralni in tudi gmotni uspeh. Del izkupička se je razdelil med uboge dijake za počitniška potovanja. Kakor vsako leto, bo tudi letos nudila podružnica potujočim članom Ferialnega saveza zavetišče na drž. realni gimnaziji. To šolsko leto je imela podružnica naslednji odbor: predsednik Skitek Stojan, tajnik Posavec Vladimir, blagajnik Pestevšek Marjan, arhivar Lešničar Janko, odborniki Mravljak Marija, Löschnigg Ivan in Linzner Rado. Nadzorni odbor so tvorili: Loibner Drago, Andrenšek Karel in Lakner Edo. b) Sokol kraljevine Jugoslavije. Nadzornika: prof. Napotnik Josip in učitelj veščin Ščuka Cvetko. Šolska mladina se marljivo udejstvuje v sokolskih telovadnicah v Celju in po deželi. Zal, da dnevna vožnja v šolo in popoldanski pouk znatno ovirata, da bi se udeleževalo sokolske telovadbe in športnih vaj, ki se gojijo v okviru Sokola, še več učencev in učenk. Kljub temu je na zavodu 460 izvršujočih članov in članic sokolske organizacije. Vsi so marljivo telovadili, sodelovali pri sokolskih nastopih in akademijah, zlasti pa bili krepka opora vseh nacionalnih prireditev v proslavo 1. decembra, najpomembnejšega praznika našega zedinjenja. Ker je učencem in učenkam srednjih šol udejstvovanje v športnih organizacijah prepovedano, so učenci (nke) zavoda v okviru Sokola gojili tudi lahko atletiko in zimski šport. Nacionalna in telesna vzgoja, ki jo nudi Sokol mladini, je zelo blagodejno vplivala na naš naraščaj, ga odvračala od raznih protinarodnih pojavov ter ga krepila v iskreni ljubezni do domovine in do Nj. Veličanstva kralja, staroste sokolske organizacije. Podmladkarji Rdečega križa so organizirani na zavodu v devetih pododborih, ki jim načeluje šolski odbor. Predsednik šolskega odbora je direktor gimnazije, tajnik prof. Presker Janko, blagajnik pa prof. Krašna Ivan. V teku šolskega leta je bilo v Podmladku včlanjenih 308 članov, in sicer 195 učencev in 113 učenk. Podmladkarji RK so priredili o božiču v svojih razredih božičnice. Ob tej priliki je bilo obdarovanih nad 120 revnih učencev, oz. učenk z obleko, obutvijo in s perilom. K temiu je pripomoglo Podporno društvo, mestni odbor DRK in mnogi podmladkarji, ki so prispevali darila v denarju in blagu. O božiču so podmladkarji tudi obdarovali revne učence in učenke obmejne šole na Remšniku z oibleko, obutvijo in s knjigami. Urejanje in odpošiljanje prinesenih darov so organizirale profesorice dr. Perpar Marija, Mrvoš Desa, Bežan Milena, Bernik Bogomila im Stopar Eva. V protituberkuloznem tednu so podmladkarji vneto sodelovali pri nabiralni akciji za protituberkulozni fond; v ta namen so zbrali 647 din. Učiteljski zbor sam je prispeval še vrhu tega 270 din. V dneh Podmladka RK so zbrali zlasti podmladkarji iz nižjih razredov 762 din za društvene namene. Stanje blagajne: Prenos iz lanskega leta 2146.50 din, naknadni prispevki učencev 61.50 din, članarina 1232 din, prostovoljni prispevki članov 1279.50 din, Podporno društvo 1500 din, podpora mestnega odbora DRK 500 din, 90% v dneh Podmladka nabrane vsote 685.50 din. Izdatki: 50% članarine 616 din, božičnica 4015 din, Glasnik 135 din. Ostanek v blagajni ob koncu šolskega leta znaša 2639 din. č) Podmladek Jadranske straže. Nadzorniki: prof. dr. Blaznik Pavel in prof. Mrvoš Desa. Narodnoobrambna organizacija PJS je številčno najjačja organizacija na zavodu. V njej so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje. Odbor je deloval po načrtu, ki si ga je osnoval na prvi seji, in je uvrstil med svoja predavanja predvsem ona, ki so današnjemu času primerna. Lahko rečemo, da je vodstvo Podmladka popolnoma zadostilo svoji osnovni misli, vzbujati v mladih jadranskih vojakih pomorski in narodni duh. Odbor je priredil sledeča predavanja: 1) »31. oktober«. (V proslavitev Jadranskega praznika predaval dopoldanskim učencem predsednik PJS Lešničar Janko, popoldanskim podpredsednica Jelka Mravljak). 2) »Ideja PJS«. (Med telovadnimi urami so predavali v prvih šestih razredih ob koncu decembra podpredsednica Jelka Mravljak, revizor Loib-ner Drago in odbornik Detiček Jurij). 3) »Proboj solunske fronte«. (11. febr. je predaval v veliki dvorani kina Union komandant 39. pp. generalštabni polkovnik gospod Dra-goljub Mihajlovič. Udeležba 850). 4) »Naša vojna mornarica«. (1. aprila je predaval v dvorani kina Union g. Viktor Pirnat. Predavanje je spremljalo 100 skioptičnih slik in se je vršilo za dopoldanske učence ob 11. uri, za popoldanske in goste iz ostalih celjskih šol ob 2. uri. Skupna udeležba 1250. Podmladek je bil v stalnem stiku s krajevnim odborom JS v Celju. Tako je predaval na njegovo povabilo predsednik Podmladka Lešničar Janko pri proslavi Jadranskega dne v kinu Metropol. Precej dijakov se je udeležilo predavanja, ki ga je priredil Krajevni odbor meseca marca v dvorani Ljudskega vseučilišča, ko je predaval g. Viktor Pirnat o pomorski trgovini. Krajevni odbor je poklonil Podmladku za književno zbirko 22 leposlovnih in znanstvenih knjig. Odbor si je stavil na prvi seji v program ustanovitev knjižnice, ki bi jo ustanovili z izvedbo nabiralne akcije, kot osnova pa bi mu služile knjige, ki mu jih je podaril Krajevni odbor. Začrtano nabiralno akcijo je izvedel in si je pridobil 84 knjig. Ker pa je sprejeto število knjig za knjižnico nezadostno, bo odbor odločal o nadaljnji usodi knjig na seji, ki se bo vršila po počitnicah. Podmladek je bil v tesnih stikih s centralo PJS v Splitu, odkoder je sprejemal revijo PJS v tridesetih izvodih, ki jo je med članstvom vestno razpečaval. Nadalje je bil v tesni zvezi z Oblastnim odborom v Ljubljani, ki mu je poslal brezplačno predavatelja g. Pirnata, in z Oblastnim odborom v Mariboru, kateremu je Podmladek poklonil za zgraditev doma na Jadranu 50 din. Zveze med gimnazijskimi Podmladki pa so se po krivdi njih samih na žalost v tem šolskem letu prenehale. Svoje delo je podmladek kronal z akademijo, ki jo je priredil 9. maja ob 8. uri v mestnem gledališču. Akademija je v moralnem oziru izvrstno uspela. Vzpored je bil sledeč: 1. Državna himna. — 2. Pozdravni govor — predsednik PJS Lešničar Janko, VII. r. — 3. Oton Zupančič: »Mornar«, deklamirala Oblak Doroteja, I. r. — 4. »Petorica«. — Izvajali višješolci; vaje sestavil in navadil Lakner Edo, VII. r. Glasbo priredil in spremljal na klavirju Lukežič Rado. — 5. »Vesela polka«. Izvajale dijakinje IV. r. na godbo iz Prodane neveste«. Sestavila ga. strok. učit. Frančiška Trdinova. — 6. Karlo Sancin: Serenada (3. st.). Kvartet za štiri gosli. Izvajali ravn. Sancin K., Majerič S., König Alfred, Sancin M. — 7. Oton Zupančič: »Z vlakom« (kot prolog k »Dumi«). Deklamiral Detiček Jurij, VÜI. r. — Oton Zupančič: »Duma«. Recitiral zbor višješolcev in višješolk. Zenski solo: Drassal Sonja, VTII. r.; moški solo: Sah Josip, VII. r. — Med odmorom je igral tamburaški zbor dijaške kongregacije: a) Na Gorenjskem je fletno, b) »Ko ponoči luna sije«. — 8. Karlo Sancin: »Mors Victrix«. Samospev za sopran s sprem-ljevanjem godalnega orkestra (sopran - solo pela ga. H. Lapajne, dirigiral ravn. Sancin K.) — 9. Karlo Sancin: »Venec slovenskih napevov«. Igral dijaški godalni orkester. — 10. »Žogice«. Izvajale dijakinje V. r. Sestavila, navadila in spremljala na klavirju ga. strok. učit. Frančiška Trdinova.— 11. S. Pressmann: »Uspavanka«, H. Wieniawski: »Mazurka«; Solo vijolina — Brodar Demetrij, VII. r., na klavirju spremljala Rajh Breda, IV. r. — 12. Ant. Lajovic: »Pesem o tkalcu«, Ant. Rubinstein: »Romanca«. Sopran solo pela ga. H. Lapajne, na klavirju spremljala ga Sancin Mirca. — 13. Chopin: »Valček v cis molu«, Reinhold: »Impromptu v cis molu«. Solo klavir igrala Rajh Breda, IV. r. — 14. S. Prend: Zdravica, dr. A. Schwab: Slanca, A. Hajdrich: Pod oknom. Pel moški zbor višješolcev. Vadil g. prof. A. Knap. V gmotnem oziru sicer akademija ni uspela najbolje, ker odbor ni izvedel v tem šolskem letu radi neštetih prireditev nabiralne akcije. Iz dohodkov članarine in akademije bo priredil Podmladek ekskurzijo četrto - in osmošolcev na morje. V preteklih počitnicah so si ogledali četrto- in osmošolci Sušak, Krk, Rab, Split, Makarsko, Jelšo (kjer so četrtošolke letovale 7 dni) in Njivice. Vodstvo Podmladka je reševalo svoje tekoče zadeve na šestih rednih in dveh izrednih sejah. Ves delegatski zbor se je sestal le na enem sestanku, na katerem je govoril predsednik o dolžnostih delegatov, odbornik Detiček pa o ideji JS. Odbor je bil izvoljen po delegatih na občnem zboru, ki se je vršil 26. XI. 1938. Volilo je 60 delegatov (iz vsakega razreda po dva). Bil je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Lešničar Janko 7c, podpredsednica Mravljak Jelka 8a, tajnica in zapisnikarica Mikuletič Sonja 6a, blagajničarka Vizjak Nevenka 5a, odbor za propagando Lakner Edo 7c, Uršič Ančka 6a, Božič Milan 5b, ref. za tisk Knop Ljubo 5b, odbornik Detiček Jurij 8b, ref. za nižjo gimnazijo Pajk Dragica 3a in Rustja Slavko 4c, revizor I. Loibner Drago, revizor II. Babič Rudolf 8a. d) Mrkonjičev steg skavtov. Nadzornik: prof. Drobne Rudolf. Po uspeli organizaciji čete v šolskem letu 1937/38. je četa v letošnjem letu dosegla stopnjo, kakršne ni imela v vseh letih svojega obstoja. Svojih uspehov ni kazala v bučnih prireditvah, ampak se je posvetila res samo skavtskemu programu — vzgoji mladine po skavtskih načelih. Imela je v tej dobi 12 vodnih sestankov in 15 vodnih izletov. Dne 6. IX. 1938 se je četa svečano udeležila rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. na proslavi pred magistratom. Vršila je na dan Vseh svetih tradicionalno dežurno službo na vojaškem pokopališču. Organizirala je uspešno miklav-ževanje za ves steg 4. XII. 1938 ter sodelovala na skavtski akademiji in pri božičnici. Razen drugih proslav se je udeležila polnoštevilno stegovega jurjevanja, za binkošti pa je priredila uspešen dvodnevni tabor, združen z obiskom tujih skavtov in razvitjem četnega prapora. Vseh članov je v dijaški četi 24. e) Podmladek Aerokluba. Nadzornik: profesor dr. Gantar Kajetan. O delovanju Podmladka Aerokluba poroča odbor od prvega poročila, ki je bilo objavljeno v lanskem izvestju, naslednje: Ze proti koncu lanskega šolskega leta sta si prvi predsednik, sedmošolec Žohar, In prvi podpredsednik, petošolec Hillinger, ogledala I. mednarodno vazduhoplovno razstavo v Beogradu. Obisk razstave je obema dijakoma omogočil tukajšnji krajevni odbor Kr. jugoslovanskega aerokluba Naša krila. Pri aero-meetingu, ki se je vršil ob koncu septembra 1938 v Levcu, so opravljali člani glavno rediteljsko službo. Člani so se tudi v izredno velikem številu udeležili predavanja o zgodovini letalstva pri Slovencih, ki ga je imel na Ljudskem vseučilišču dr. Stane Rape. Pod okriljem jadralne skupine se je vršilo v mesecu maju v kino Union obvezno filmsko predavanje za vse gimnazijce, ki pa ni doseglo svojega namena. Dne 7. junija 1939 je Podmladek napravil pod vodstvom prof. dr. Gantarja poučno ekskurzijo v Zagreb, kjer so si udeleženci ogledali vojaško in civilno letališče in vse naprave. Ekskurzije se je udeležilo nad 20 dijakov. Od 10. do 25. junija 1939 se je vršil pod vodstvom petošolca Makuca prvi modelarski tečaj. V ta namen je dobil Podmladek na razpolago posebno delavnico v kletnih prostorih II. mestne narodne šole, za kar gre zahvala krajevnemu šolskemu odboru za šolski okoliš 2. Podmladek je imel med letom 2 sestanka, 4 seje in občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Hillinger VI. c; podpredsednik Žohar Oskar VIII. b; tajnik Brzič Alfonz VI. c; blagajnik Kramar Bogdan V. a; knjižničar Cerlini Marjan VI. c (po njegovem odhodu v Ljubljano pa Šalamun Ivan VI. c); odborniki: Makuc Alojz V. b; Nendl Bojan V. b in Kladnik Rajko V. c. Število članov je bilo v tekočem šolskem letu 120. V mestnem odboru je zastopal Podmladek prof. dr. Gantar Kajetan. f) Dijaški orkester. Vodja: gosp. Sancin Karel, ravnatelj Glasbene Matice. Pod vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina se je dijaški orkester vež-bal in je nastopil pri raznih šolskih prireditvah. Prav zaradi sodelovanja dijaškega orkestra so šolske prireditve tako lepo uspele. G. ravnatelj Sancin si je znal vzgojiti gojence, s katerimi lahko nastopa v dij. orkestru, pa tudi dijaki znajo ceniti njegovo požrtvovalno delo in se zavedajo, da imajo v njem veščega voditelja in učitelja. Večino orkestra so tvorili dijaki. Vodstvo zavoda izreka ob koncu šolskega leta g. ravnatelju Sancinu in vsem, ki so dij. orkestru pomagali, prav prisrčno zahvalo. g) Pevski zbor. Pevovodji: učitelj glasbe Tavželj Stanko in suplent Knap Anton. Na zavodu so bili trije pevski zbori: mladinski zbor, svetni moški, oz. mešani in cerkveni mešani zbor. Cerkveni in mladinski zbor je vodil učitelj glasbe Tavželj Stanko, svetni moški, oz. mešani zbor pa deloma učitelj glasbe Tavželj Stanko, deloma pa supl. Knap Anton. Mladinski zbor je nastopal pri šolskih proslavah državnih praznikov, cerkveni pevski zbor je oskrboval vse petje v cerkvi. Svetni moški, oz. mešani pevski zbor je nastopil pri prireditvi PJS in pri šolskih proslavah državnih praznikov. Pri srednješolskem nastopu letos gimnazija zaradi bolezni predmetnega učitelja glasbe Tavžlja St. ni sodelovala. h) Literarni krožek. Nadzornika: dr. Legiša Vendelin in Orel Valentin. Literarni krožek je bil osnovan na željo dijakov samih, ki so že dolgo pogrešali organizacije, v kateri bi se zbirali tisti, ki jim je mar leposlovnega dela in obravnavanja literarnih in sploh kulturnih vprašanj. Da bi delo ne zašlo na kriva pota, kamor bi ga nekateri utegnili zavesti, je imel krožek na željo ravnateljstva nekak pripravljalen značaj. Pravo društvo naj bi se ustanovilo šele pozneje in v njegovem odboru naj bi bili dijaki, ki so se v krožku z delom najbolj izkazali. Krožek je imel štiri sestanke. Na prvem je po pozdravnih besedah Jožeta Tovornika iz VII. c govoril Albin Simončič (VI. b) o slovenskem literarnem delu sploh in o delovnem načrtu literarnega krožka. Na naslednjih sestankih je govoril Simončič še o slovenskem slovstvu po vojski in o novejšem slovenskem slikarstvu. Svoje leposlovne stvari so brali Simončič, Rafko Kos (VI. c) in Karel Destovnik (V. b). En sestanek je bil posvečen Cankarju ob dvajsetletnici njegove smrti. Širše je bila zasnovana prireditev v Prešernovo počastitev, ki je bila namenjena višješolcem in se je vršila v soboto 4. marca 1939 v šolski telovadnici. Pozdravno besedo je imel Karel Destovnik, na kar je zbor recitiral Zupančičevo Pesem mladine. O Prešernu je obširno govoril Albin Simončič. Za tem je pela ga. Helena Lapajnetova tri Vilharjeve skladbe: Ukazi, Kam? in Nezakonska mati. Na klavirju jo je spremljala ga. Mirca Sancinova. Recitirali so: Destovnik (V. b): Pevcu, Slovo od mladosti; Lidija Prudič (V. a): Soneti nesreče; Destovnik in Nevenka Vizjak (V. a): Sonetni venec (odlomki); Ivana Uranjek (VII. a): Judovsko dekle; Ivanka Jelen (VI. a): Zdravilo ljubezni. Nato je zapel višješolski oktet pod vodstvom supl. Antona Knapa Hajdrihovo Pod Oknom in Premrlovo Zdravljico. Lepa prireditev je pokazala, da bi dijaštvo marsikaj zmoglo, če til bilo v njem več vneme za duhovne stvari. 2. Šolski lomi. Dohodki šolskega fonda so znašali v šol. letu 1938/39. 1439 din, izdatki 1244 din. Ostanek 195 din se je prenesel na prihodnje poslovno leto. Izdatek se je porabil za vezavo knjig dijaške knjižnice. Obračun je odobrila kr. banska uprava z odi. IV. št. 5431/7 od 24. aprila 1939. V šolski fond se stekajo predpisani prispevki privatistov ter zneski za dvojnike izpričeval in dijaških knjižic. 3. Sola in »lom. Organizacija »Sola in dom« na zavodu sicer ne obstoji, kljub temu so stiki med člani učit. zbora in starši ter njihovimi namestniki zelo živahni. Dobivali so lahko vsak dan med odmori zaželene informacije o uspehu in vedenju svojih otrok, razredniki so jih pa tudi o tem po vsaki cenzurni konferenci, po potrebi tudi že prej, informirali. Tudi ravnateljstvo je v nekaterih slučajih opozorilo starše, oziroma njihove namestnike na slabe uspehe, zlasti pa na disciplinske prestopke. Zelo kvarno pa vpliva na dobre odnošaje med šolo in domom dejstvo, da nekateri starši javno pred svojimi otroki kritizirajo postopek in odredbe šolske oblasti, da preveč zaupajo informacijam svojih otrok, v šolo se pa zatekajo šele takrat, ko je navadno že prepozno, in skušajo s prošnjami ter intervencijami popraviti to, kar je že zamujeno. Po službeni prisegi in po obstoječih predpisih mora učitelj v šoli zahtevati primerno znanje, mora pa tudi biti pravičen in strogo objektiven napram vsem. Na tem stališču ga ne smejo omajati prav nobene okoliščine, zlasti ne obljube, češ da otrok itak ne bo več obiskoval tega zavoda ali da sploh ne bo več študiral. Dom naj bi izkazovali šoli nekaj več hvaležnosti. Starši vzgajajo doma le nekaj otrok in imajo ž njimi že težave, učitelj pa naj v šoli pri veliki množini mladine iz najrazličnejših slojev dela čudeže in popravi to, česar starši pri vzgajanju poedincev ne morejo doseči. Vzgojitelji v šoli pogrešajo zadnji čas krepke opore doma, pa tudi pravične kritike širše javnosti. 4. Dijaška kuhinja. Dvainpetdeseto poslovno leto Dijaške kuhinje izkazuje skromne dohodke, zato pa zopet precejšnje povečanje izdatkov. Število podpiranih učencev (nk) je naraslo na 165, kljub temu je moral odbor mnogo prošenj odkloniti. Ker so kletni prostori drž. real. gimnazije za Dijaško kuhinjo premajhni, se mora obed deliti v dveh skupinah. V teku šol. leta 1938/39. se je razdelilo 26680 porcij, ki so bile večinoma brezplačne, ali so pa učenci in učenke prispevali zanje majhne mesečne zneske. Društvo nima stalnih mesečnih dohodkov; zato je navezano le na podporo kr. banske uprave, celjske mestne občine in drugih občinskih zastopov, denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva. Teh je zadnji čas vedno manj, dasi je mnogo bivših obiskovalcev Dijaške kuhinje danes že na ugodnem položaju in bi se lahko spominjali bivše dobrotnice. Vsekakor pa je razveseljivo, da šteje Dijaška kuhinja mnogo stalnih dobrotnikov v mestu in po deželi. Ob zaključku šol. leta je treba še ugotoviti, da se je mladina, ki jo je podpirala Dijaška kuhinja, izkazala z lepim vedenjem in s pridnim učenjem hvaležno, tako da so bili deležni podpore učenci in učenke, od katerih je pričakovati, da bodo nekoč marljivi graditelji lepše bodočnosti naše lepe celokupne domovine. Ob zaključku poslovnega leta 1937/38. je izkazala Dijaška kuhinja sledeče dohodke: pokroviteljnine in volil 2.520 din, udnine 6.701 din, podpornine 8.444 din, darov denarnih zavodov in korporacij 11.345 din, priložnostnih darov 4.538 din, darov v živilih 1.666 din, skupaj 35.234 din. Izdala ie za živila in za kurjavo 40.266.99 din in za režijo 20.764.53 din, skupaj 61.031.52 din. Primanjkljaj se je kril s prispevki dijakov v znesku 20.365 din in s prihranki iz prejšnjih let. Za poslovno leto 1938/39. je bil na občnem zboru dne 21. novembra 1938 izvoljen sledeči odbor: prof. v pok. Kožuh Josip za predsednika, odvetnik dr. Hrašovec Juro za podpredsednika, gimn. direktor Mravljak Franc za blagajnika, prof. dr. Strmšek Pavel za tajnika, prof. v pok. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest za odbornika, upravitelj v p. Prekoršek Ivan in odvetnik dr. Rajh Stefan za namestnika, ravnatelj Kralj Drago in davčni nadupravitelj v pok. Blažon Jakob za računska preglednika, višji pis. predstojnik v pok. Zorko Anton in šef Zdravstvenega doma dr. Rebernik Jakob za namestnika računskih preglednikov. Odbor izreka vsem dobrotnikom v imenu podpirane mladine iskreno zahvalo ter prosi za nadaljnjo naklonjenost. Podporno društvo za uboge učence drž. real. gimnazije. Podporno društvo je prejelo od 25. maja 1938 do 1. junija 1939 sledeče prispevke in darove: 4148 din: dijaki kot odškodnino za izposojene knjige. — 2446 din: za prodane stare knjige. — 670 din: za formularje prošenj. — 5000 din: mestna občina celjska za 1. 1938. in 1939. — 1000 din Ljudska posojilnica v Celju za I. 1938. in 1939. — Po 500 din: Celjska mestna hranilnica, Cinkarna d. d„ »Elka«, tekstilna tovarna v Celju. — 600 din : Celjska posojilnica za 1. 1938. in 1939. — 450 din : dr. Rus D., drž. tožilec v Celju. — 300 din: Rakusch D., veletrgovina v Celju. — Po 200 din : Hotelska družba, Družba sv. Mohorja, Hranilno in posojilno društvo, Jugoslovansko akad. društvo (po Krušiču Fr.), Pečar A., prokurist cinkarne, vsi v Celju. — 150 din: »Lava«, tekstilna tovarna v Laškem. — 125 din: dr. Roš Fr., odvetnik v Laškem. — 120 din: dr. Vilimek, zdravnik na Bizeljskem. — Po 100 din: »Bat'a«, Brauns V., tovarna, Cimperman L., prof., Čuk Fr., tvornica barv, Gologranc K., stavbenik, Goričar K., vdova, knjigarna, Hofbauer A., trg., Holeček P., prof , dr. Hrašovec M., odvetnik, Jellenz J., trgov., Jurak P., opat, Knez & Pachiaffo, Kunej Ruša, Leskovšek Fr., knjigarna, Levičnik V., prof. v pok., Loibner K., trgov., Mastnak A., trg., Naprudnik K, Plešivčnik A., hotelirka, Podružnica Ljublj. kred. banke, Posavec A., lekarna, Pšeničnik A., trgov., dr. Raišp J., primarij, Ržimek A., ravnatelj, Sedlaček A., trafikantinja, Stante J., odvetnik, dr. Stojan J., notar, Vrečič K., trgov., dr. Voršič A , odvetnik, 2umer M., posestnica, vsi v Celju. — Dremelj Frančiška, železničarjeva soproga v Velikem Sirju, dr. Drnovšek D., odvetnik v Laškem, msgr. Gašparič J., župnik v Trbovljah, Goričar Al. & drug, tovarna v Mozirju, Košenina Fr., notar v Gornjem gradu, dr. Kramer Albert, minister v p. v Ljubljani, dr. Lipoid Fr., odvetnik v Mariboru, občina Ljubno, dr. Prislan Fr., notar v Laškem, Okrajna hranilnica v Slov. Gradcu, dr Sirko J., starešina okr. sodišča v Metliki, občina Teharje, TPD rudnik v Hrastniku, dr. Zdolšek J., odvetnik v Brežicah. 84.75 din: Šmigovc V., visokošolec v Celju. — Po 50 din: Dolžan Fr., klepar, dr. Flajs J., zdravnik, Gröger K-, Gaberc S., trgov., dr. Hrašovec J., odvetnik, Hvala Z., bančni uradnik, Jagodič J., trgov., Kališnik A., stavbenik, Kolenc Fr., posestnik, Kožuh J., prof. v pok., Kreditna zadruga drž. uslužbencev, Kropič J., trgov., Matkovič P. & drug, trgov, z vinom, Mislej A., trgov., Oražem A., krojač, Plevčak J., čevljarski mojster, dr. Pintar R., odvetnik, dr. Premschak Fr., zdravnik, Ravnikar J., trgov., Rojšek Fr., prof., dr. Sernec G., odvetnik, Strokol R., obratovodja, Šmid M., ravnatelj, Toplak, les. trg., dr. Zobec J., sres. načelnik, vsi v Celju. Drassal V., šumar v Rogatcu, Drolz, inž.-ravnatelj v Hrastniku, dr. Hrašovec S., odvetnik v Šmarju, Jere!) R„ notar v Konjicah, Kompolšek J., notar v Sevnici, Lončarič J., župnik pri St. Jederti, Medik Fr. pri Veliki Nedelji, Miklavžina M. v Braslovčah, Musi A., župnik v Vitanju, Maršič R. v Braslovčah, Pavlič J., trgov, v Lokavcu pri Rimskih Toplicah, Peharc St., lekarnar v Trbovljah, Piki Terezija, trg. v St. Pavlu pri Preb., Rant Fr., notar v Metliki, Srebotnjak J., les. industr. v St. Petru, Stefanciosa M., trgov, v Rogatcu, mestna občina v Slov. Gradcu, dr. Svetina Fr., zdravnik v St. Juriju ob j. ž„ Šetinc Fr., trgov, v Trbovljah, Sušterič J., ravnatelj v Žalcu, Vizjak A. v Trbovljah, Vodenik R., trgov, v Petrovčah, drž. osn. šola v Vojniku, Zgaga Bož. v Laškem. -- 46 din: Kumer V., višji davčni kontrolor v Laškem. — Po 40 din: Janežič R., stolni kanonik v Mariboru, Krisper R. v Radečah, Mašat L. v Lučah, Uršič Fr., inženir v Črni. — Po 30 din: »Aurea« d. z o. z., Cestnik A. prof. v pok., Čepin Fr., bančni uradnik, Čuš Fr., šef davčne uprave, Detiček M., sodnik, Dobravc M., slikar, dr. Kalan E., odvetnik, Pelikan, foto-atelje, Prudič J., učiteljica v pok., Smid Fr., geometer, Zvezna tiskarna, vsi v Celju. Dr. Čede A„ zdravnik v Laškem, Diermayr B. v Hrastniku, Lavrič J., trgov, na Vranskem, Löschnigg E., trgov, v Šmarju, Medvešek Fr. v Laškem, dr. Mejak E., odvetnik v Gornjem gradu, dr. Schwischay J., zdravnik v Štorah, Tischler K., trg. v Velenju. — Po 25 din: Borovič M., trg., Kalan Fr., trgov., dr. Kotnik J., dv. svetnik, Mulaček R., sodnik uprav, sodišča, dr. Premschak Fr., zdravnik, dr. Rajh Stefan, odvetnik, vsi v Celju. Dr. Arnšek A., zdravnik v Hrastniku, Jelšnik J., župnik v Zibiki, Kračun D. v Zrečah Neumann B. v St. Pavlu pri Preb., Rainer M., uradnik v Laškem. — Po 20 din: Četina Fr., profesor, Dobovičnik O., Glück A., trgov., Kardinar J., prof. v pok., Kukovec V., stavbenik, dr. Mlinar J., sodnik upravn. sodišča, Nendl A., starešina sres. sodišča, Ročnik R., sodnik, Umek Br., stud. teh., vsi v Celju. Blazinšek H., š. uprav, v Zibiki, dr. Bratanič Fr., zdravnik v Rogatcu, Goričan Fr., ekonom v Višnji vasi, dr. Hrašovec Fr., sr. načelnik v Slov. Gradcu, Kosi J., župnik v Grižah, Kraigher A., notar v Šoštanju, dr. Lautner P., zdravnik v Gornjem gradu, dr. Lorger V., zdravnik v Šmarju, nisgr. Meško Fr., dekan na Selah, Mikolič J., župnik v Lučah, Pivc M., š. uprav, v Žalcu, Polanc J., trgov, v Petrovčah, Požar V., š. uprav, v Šmartnem pri Celju, dr. Rak J., zdravnik v Gor. gradu, dr. Rudolf J., odvetnik v Konjicah, Schescherko E. v St. Juriju ob j. ž. — 15 din: Roš M., sodnik v Laškem. — Po 10 din: Brodar Sr., prof., Jerin L., bančni uradnik, Perc St., bančni uradnik, Sapla, inž., vsi v Celju. Bižol E. v Šmarju, Črnigoj Sl., š. upr. v Štorah, Lom Fr, dekan v Šmarju, Razpotnik Sr., šef stanice v Zidanem mostu, Vrtačnik V., š. uprav, v Vojniku. — 5 din: Jugoslovansko akad. društvo v Celju. Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjig in z obleko. Proti majhni odškodnini je bilo izposojenih 553 dijakom (dijakinjam) 1767 knjig. Za nove učne knjige se je izdalo 13.412 din, za obleko 1500 din, skupaj 14.912 din. Meseca oktobra 1938 je bil na občnem zboru izvoljen za leto 1938/39. sledeči odbor: predsednik (po pravilih) gimn. direktor Mravljak Franc, podpredsednik dr. Hrašovec Juro, odvetnik, blagajnik Kardinar Jožef, prof. v pok., tajnik Mrvoš Desa, prof.; odborniki: Jurak P., opat, Kožuh Josip, prof. v pok., Mlinar Ivan, prof.; namestnika: Brodar Srečko in Kovačič Peter, profesorja; preglednika računov: Holeček Pavel in Napotnik Josip, profesorja. V imenu podpiranih dijakov izreka odbor vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo in prosi nadaljnjih podpor lTVtl • 1 **V • Učila m knjižnice. 1. Učiteljska knjižnica. Stanje ob koncu šolskega leta 1937/38.: 4542 del v 12759 zvezkih. Prirastek v šolskem letu 1938/39.: 20 del v 21 zvezkih. Nabavljena in darovana so bila naslednja dela: 1. Knjiga o Vuku Karadžiču. Beograd 1938. 2. Slovenski jezik, 1. 3. Dr. C. Tomič, Maturski zadaci iz matematike. Zadruga Prof. društva. 4. Naš Jadran. Split 1938. 5. Dolenjska. Ljubljana 1938. 6. Dr. Skok P., Pregled francoske gramatike. 7. Spominska knjiga. Ob 50-letnici izdala drž. teh. srednja šola. Ljubljana 1938. 8. Kočevski zborniki Družba sv. C. in M. 1939. 9. Dr. M. Mal, Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen. Ljubljana 1939. 10. Škerjanc L. M., Lajovčeva čitanka. Glasbena Matica 1938. 11. Belič A., Južnoslovanski filolog. Beograd 1937. 12. Maleš Miha, Slavni Slovenci. Bibliofilska založba v Ljubljani. 13. Geografski vestnik, XIV. 1938. 14. Leksikon Minerva. Zagreb 1936. 15. Mamuzič dr. Ilija, Ogledi srpskohrvatske nastave u srednjim školama. Beograd 1939. 16. Ledinek Miloš, Moj razred. I. del. Pedagoški tisk v Mariboru 1939. 17. Gruden Igo, Dvanajsta ura. Slovenska Matica 1939. 18. Petre F., Poskus ilirizma pri Slovencih (1835—1849). Slovenska Matica 1939. 19. II. Celjski kulturni teden. Celje 1939. 20. Ingolič Anton, Soseska. Slovenska Matica 1939. 21. Obzorja, I. Maribor 1938, 22.—26. Sodobnost I.—VI., Ljubljana 1934 do 1938. 27. Planinski vestnik 1938. 28.—31. Misel in delo I.—IV., Ljubljana 1935 do 1938. 32. Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Izdala revija Misel in delo 1938. 33. Tehnika in gospo- darstvo IV., Ljubljana 1938. 34. Ljubljanski Zvon. LVIII. Ljubljana 1938. 35. Dom in svet 50. letnik, Ljubljana. 36. Jadranska straža XIV.—XVI. Split 1936—1938. 39. Sokolska prosveta VIII. 1938. Šter Josip, varuh učiteljske knjižnice. 2. Dijaška knjižnica. o) Slovenski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: 1156. Prirastek v šolskem letu 1938/39.: 64 knjig. 1. E. Beneš, T G M (2 izvoda). 2—-8. Izbrani spisi za mladino: J. Stritar, F. Erjavec, S. Jenko, F. Levstik, M. Slomšek, M. Valjavec, J. Kersnik, Starejše slovenske pisateljice. 9—24. Cvetje iz domačih in tujih logov: 5. Gregorčič, Izbrane pesmi; F. Levstik, Martin Krpan; Horatius - Sovre, Pismo o pesništvu; J. Jurčič, Jurij Kozjak; V. Vodnik, Izbrano delo; S. Jenko, Izbrano delo; F. Grivec, Zitja Konstantina in Metodija; V. Novak, Izbor prekmurske književnosti; J. Jurčič, Deseti brat (3 izvodi); J. Cigler, Sreča v nesreči (2 izvoda); F. Finžgar, Student naj bo; A. Linhart, Izbrano delo; N. Gogolj, Revizor. 25. Naš rod 1933/34. 26. J. Trunk, Na Jutrovem. 27. F. Bevk, Stražni ognji. 28. I. Zorec, Izgnani menihi. 29. J. Plestenjak, Lovrač. 30. J. Plestenjak, Bajtarji. 31. J. Grčar, Preko morij v domovino. 32. F. Malograjski, Za srečo. 33. dr. V. Šarabon, Abesinija. 34. A. Ingolič, Soseska. 35. Celjski kulturni teden 1939 (2 izvoda). 36. Sadjar in vrtnar 1939. 37. Vestnik sokolske župe Celje 1938. 38. Proteus 1938. 39. Kočevski zbornik. 40. J. Herfort, Živa mavrica. 41. Koledar družbe sv. Mohorja 1939. 42. Življenje svetnikov 1939. 43. F. Jaklič, Ure češčenja. 44. F. Salten, Bambek. 45. Jenko - Hasl, Izum. 46. M. Ahačič, Cuda narave. 47. J. Jalen, Cvetkova Cilka. 48. S. Sever, Čevljarček palček. 49. J. Cvelbar, Izbrano delo. 50. J. Mal, Zgodovina slovenskega naroda, 15. snopič. 51. Vodnikova pratika 1939. 52. J. Orožen, Karadordeviči. 53. L. Zupanc, Tretji rod. 54. I. Šorli, Večne vezi. 55. N. Velikonja, Višarska polena. 56. I. Lah, V borbi za Jugoslavijo. 57. P. Pavlovič, Naši onstran meje. Dr. Legiša Vendelin in Kerne Eleonora, varuha slov. dijaške knjižice. b) Srbohrvatski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: 640 zvezkov. Prirastek v šolskem letu 1938/39.: 14 zvezkov in sicer: 1. dr. Dane Trbojevič, Obrazovanje savesti (6). 2. Miloš Savkovič, Marin Držic. 3. Zivorad Vukosavljevič, Kako smo dobili krila. 4. Pesme domovini. 5. Josip Kozarac, Mrtvi kapitali. 6. Ivana Brlič - Mažuranič, Jaša Dalmatin. 7. August Šenoa, Zlatarevo zlato. 8. Janko Veselinovič, Hajduk Stanko. 9. Jakov Ignjatovič, Pripovetke. Finžgar Nada, varuh srbohrvatske dij. knjižnice. c) Francoski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39.: 271 zvezkov. Prirastka ni bilo. Napotnik Josip, varuh franc. dij. knjižnice. c) Nemški oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39.: 493 zvezkov v 429 številkah. Prirastka ni bilo. Holeček Pavel, varuh nemške dij. knjižnice. 3. Veroučna zbirka. Stanje ob koncu šolskega leta 1937/38.: Knjižnica s 27. deli (51 zvezkov), 2 zemljevida Palestine, 14 bibličnih arheoloških slik, 30 bibličnih slik, 7 slik cerkvenih stavbnih slogov, 2 garnituri liturgičnih slik po 25 izvodov, 56 umetniških reprodukcij k cerkvenemu letu, 2 cerkveni zastavi. Prirastka v šolskem letu 1938/39. ni bilo. KovačiC Peter, varuh veroučne zbirke. 4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Zemljepisna zbirka je bila v šol. letu 1938/39. povečana za dva zemljevida in štiri stenske slike, tako da šteje sedaj 103 zemljevide in 389 zemljevidnih pripomočkov. Nove pridobitve so sledeče: 1. Juras, Karta zahodne in vzhodne polute. 2. Modestin, Fizična karta Afrike. 3. Prehod preko Albanskih gor. 4. Boj na Kosovem polju. 5. Sv. Sava blagoslavlja Srbe. 6. Takovska vstaja. Zgodovinska zbirka je ostala v letošnjem šolskem letu neizpreme-njena. Štela je 50 zgodovinskih kart ter 146 pripomočkov in učil. Mlinar Ivan. varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke. 5. Prirodopisna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: inventariziranih številk 7400, komadov 19673. Prirastek v šolskem letu 1938/39.: 5 nagačenih ptic (kupljeno), 15 raznih prir. predmetov (kupljeno), srna (dar g. dr. Vrhovca iz Celja), 2 nagačeni ptici (dar g. dr. Roša iz Laškega). Valentin Stante, varuh prirodopisne zbirke. 6. Kemijska in fizikalna zbirka. a) Kemijska zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: 37 aparatov, 44 kovinskih, lesenih predmetov, stojal, 132 rudnin in kemikalij, 379 kem. preparatov, 134 štev. raznih potrebščin, 41 tabel. Prirastek v šol. letu 1938/39.: Kipov aparat, termometer, plinska svetilka, model plinskega števca, več kristalnih modelov iz stekla in lepenke, 3 tabele, nekaj kemikalij in potrebščin. b) Fizikalna zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: 422 aparatov, 34 tabel, 30 štev. orodja. Prirastek v šol. letu 1938/39.: Vremenska hišica, termoskopski papir, svetilka za opt. poskuse, 5 Geisslerjevih cevi, tlinka, katodna cev s kolescem, cuprox usmerjevalec, anodni usmerjevalec, zvočnik, 14 štev. orodja. Inž. dr. Perpar Marija, varuh kem,-fiz. zbirke. 7. Matematična zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1938/39. 30 lesenih in 42 žičnih modelov. Modrijan Danilo, varuh matematične zbirke. 8. Risarska zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1937/38.: 15 modelov iz mavca, 117 posod, 251 lesenih geometrijskih predmetov, 32 predmetov iz prirodopisa, 35 knjig, 112 raznih predmetov in 1 škatla šablon za črke. Prirastek v šol. letu 1938/39.: 2 slikarski stojali. Ščuka Cvetko, varuh risarske zbirke. 9. Glasbena zbirka. Zbirka sestoji po večini iz vokalnih del. Skupno vsebuje 318 del. Od tega odpade na cerkvena dela z latinskim tekstom 113 del in na cerkvena dela s slovenskim tekstom 121 del. Svetna glasba je zastopana s 84 deli. Tavželj Stanko, varuh glasbene zbirke. 10. Telovadna zbirka. Ob koncu šolskega leta 1938/39. je bilo stanje naslednje: 135 številk, in sicer: 1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 1 plezalna vrv, 2 para krogov, 2 odrivni deski, 1 prožna odrivna deska, 2 švedski lestvi, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino. V oskrbi in uporabi je tudi šolska ročna lekarna, ki je opremljena z najnujnejšimi in najpotrebnejšimi pripomočki za slučaj nezgode. Bolbar Alojzij, varuh telovadnega orodja. Zdravstveno stanje učencev. a) Pregled bolezni. 00 ro 00 CM >N ro ro CL ro 00 O CM ’N ro CM CM O CM O- ON 00 CM ro ro O >N r^ ro ro ‘N vO 00 CM ro oo CM O' ro ro CM >N On ro O. CL s S o- s *£^o S? g a F V/l *“* . — J* C o V šolskem letu 1938/39. je obiskalo šolsko polikliniko 595 dijakov in 283 dijakinj v 1991 ordinacijah. V prvih, četrtih in osmih razredih se je vršil sistematski, v ostalih razredih enkratni kontrolni pregled vseh dijakov in dijakinj. Zdravstveno stanje se je v tem letu vseskozi poslabšalo. Vse bolezni izkazujejo porast, predvsem tuberkulozna obolenja. Kriva so temu influ-enčna obolenja, pri katerih se v poslednjih dveh letih kot posledica vedno pogosteje opaža reaktivacija starih, že izlečenih tuberkuloznih procesov, pa tudi slabe socialne in zdravstvene razmere nekaterih dijakov. S starši je bilo 87 posvetovanj. Zobna ambulanca je napravila 323 plomb. S kremensko lučjo so se obsevale 3 dijakinje in 2 dijaka v 60 obsevanjih. Preko zime se je izdajalo brezplačno ribje olje. V bolnico je bilo poslanih 10, po okulistu pregledanih 23 dijakov. V protituberkuloz-nem dispanzerju je bilo pregledanih in se je deloma tudi zdravilo 287 dijakov in dijakinj. Rentgenoloških pregledov je bilo 227. Na počitniško kolonijo pošlje šolska poliklinika 6 dijakov. c) Poročilo o telesni vzgoji mladine. Poleg umstvene naobrazbe in vzgoje se je polagala velika pažnja tudi na telesno vzgojo po latinskem reku: »Mens sana in corpore sano«. Ako je med šolskim letom le količkaj dopuščalo vreme, so napravili učenci med telovadnimi urami bodisi izprehod na hrib sv. Miklavža ali ob Savinji, združen s tekom, z igrami ter z redovnimi ali prostimi vajami. Isto so delale deklice v telovadnici ali na gimnazijskem dvorišču. Ker zavod nima lastnega športnega prostora, je mladina obiskovala tudi športno igrišče na Glaziji, kjer se je pod vodstvom in nadzorstvom svojih učiteljev urila v vseh panogah lahke atletike in raznovrstnih iger. Prirejale so se med posameznimi razredi tudi tekme. Vodstvo zavoda je podpiralo, dovoljevalo in priporočalo obisk in udeležbo pri raznih smučarskih, plavalnih in lahkoatletskih prireditvah, ki so se zlasti vršile v sokolskih organizacijah. V ugodnem zimskem času so se učenci in učenke zavoda marljivo smučali ter nastopali pri smučarskih tekmah. Zaradi slabega vremena se je moral skupni' telovadni nastop drž. realne gimnazije in vseh celjskih meščanskih šol dve nedelji, in sicer dne 14. in 21. maja preložiti. Vršil se je nato v ponedeljek, dne 5. junija ob 2. uri na Glaziji s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav zastavi in državna himna ob sodelovanju vseh oddelkov vseh zavodov. 2. Sestava prostih vaj z rutami, izvajale učenke drž. dekl. meščanske šole. — 3. Simbolična sestava s trobojnimi trakovi, izvajale učenke zasebne dekl. meščanske šole. — 4. Konjički —• ritmična igra, izvajale učenke II. a razr. drž. realne gimnazije. — 5. Hajdrih, Jadransko morje — simbolična sestava, izvajali učenci drž. deške meščanske šole. 6. Igre, raznoterosti in orodna telovadba (igre in raznoterosti izvajali nižji razredi, na orodju pa nastopili višji oddelki drž. realne gimnazije). — 7. Rajalni ples po čeških narodnih motivih, izvajale učenke drž. deki. meščanske šole. — 8. Rajalne vaje z rutami, izvajale učenke zasebne meščanske šole. — 9. Bradlja in konj, izvajali učenci drž. deške meščanske šole. — 10. Vaje s kiji, izvajale učenke višjih razredov drž. realne gim- nazije. — 11. Rajalne vaje z loki, izvajale učenke zasebne dekliške meščanske šole. — 12. Češki narodni plesi: Šla Nanynka do zeli, Majeran, Sekerečka, Kalamajka, Kukana, Vrtena, Požehnany, Tancuj, tancuj, vy-krucej ..., izvajale učenke nižjih razredov drž. realne gimnazije. — 13. U boj — simbolična sestava na godbo iz Zajčeve opere »Nikola Šubic Zrinjski«, izvajali učenci drž. deške meščanske šole. Pri prireditvi je prvič sodelovala nova celjska vojaška godba. Javnemu telovadnemu nastopu je prisostvovalo s šolsko mladino okrog 3500 ljudi, ki so posamezne točke vzporeda živahno aklamirali ter bili z izvajanjem in z disciplino v teku nastopa izredno zadovoljni. Prireditve so se udeležili tudi zastopniki vojaške in civilne oblasti, zlasti pa starši nasto-pivših učencev in učenk. Zaradi večjih stroškov pri preložitvi nastopa je bilo čistega dobička samo 763 din. Porabil se bo za telovadne potrebščine. Ekskurzije. Za vse razrede so se vršile sledeče ekskurzije: 14. marca v kino Union, kjer se je predvajal film »Oj leti, sivi Sokol!«, 3. aprila v kino Union k predvajanju filma o našem morju (PJS), od 3. do 6. maja na likovno razstavo strok. učit. risanja Sirka, ki jo je priredil II. Celjski kulturni teden, 6. maja v kino Union, kjer je predvajal krajevni odbor Aerokluba filme o jadralnem letalstvu. Vrhu tega so imeli posamezni oddelki še sledeče ekskurzije: I. a razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v mestni muzej. — 3. aprila 1939 celodnevno na Celjsko kočo z ogledom premogovnika v Pečovniku. — 17. maja 1939 celodnevno k Sv. Rozaliji nad St. Jurijem. I. b razr.: 4. okt. 1938 poldnevno na Stari grad. — 3. aprila 1939 celodnevno na Celjsko kočo z ogledom premogovnika v Pečovniku. — 17. maja 1939 celodnevno v Laško. I. c razr.: 4. okt. 1938 poldnevno na Stari grad. — 4. aprila celodnevno na Celjsko kočo. — 17. maja 1939 celodnevno na Hom. I. d razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v Mohorjevo tiskarno. — 5. aprila 1939 celodnevno v muzej in na Stari grad. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na Lisco. I. e razr.: 4. okt. 1938 poldnevno k regulaciji Savinje. — 17. maja 1939 poučno zabavni izlet na goro Oljko. I. f razr.: 29. sept. 1938 poldnevna zemljepisna ekskurzija na Miklavški hrib. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na goro Oljko. II. a razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v milarno Hubertus (last g. Iva Caterja). — 17. maja 1939 celodnevni izlet k Sv. Magdaleni v Št. Pavlu pri Preboldu. II. razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v steklarno v Hrastniku in na Mrzlico. — 28. febr. 1939 v mestni muzej. — 17. maja celodnevni izlet na Sveto goro in v termalno kopališče Medija - Izlake. II. c razr.: 4. okt. 1938 poldnevno na Celjsko kočo. — 22. marca 1939 celodnevno v Zagreb, kjer so si učenci ogledali botanični vrt, arheološki muzej, Strossmayerjevo galerijo in živalski vrt v Maksimiru. — 17. in 18. maja 1939 dvodnevni izlet na Pohorje iz Slovenske Bistrice preko Mariborske koče v Maribor. II. d razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v tovarno »Elka« (last g. Leona Kudisza). — 27. III. 1939 celodnevno v tovarno meril v Slovenj-gradcu (last g. Ivana Mikoliča). — 17. maja 1939 celodnevno na Sveto Planino. II. e razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v Liboje. — 11. marca 1939 celodnevno na Ponikvo. — 17. maja 1939 celodnevni izlet k Sv. Kunigundi. III. a razr.: 4. okt. 1938 celodnevno na Boč. — 24. marca 1939 celodnevno v Maribor. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na Mrzlico. lil. b razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Petrovče — Liboje — regulacija Savinje. — 21. marca ogled Majdičeve tovarne v Škofji vasi. — 17. maja 1939 celodnevni izlet Tremerje — Šmohor — Petrovče. IH. c razr.: 4. okt. 1938 poldnevno k regulaciji Savinje. — 29. marca 1939 celodnevno v Laško. Ogled Gerkmanove tekstilne tovarne in cerkve v Šmihelu. — 17. maja celodnevno na goro Oljko. III. d razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Sevnico in v Boštanj h graditvi nove železniške proge Sevnica — Tržišče (St. Janž). 26. aprila 1939 poldnevno v okolico Celja, ogled regulacijskih del na Savinji, ribogojnice in žganja apna v Pečovniku. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na Mrzlico (Žalec — Griže — Hrastnik). IV. a razr.: 4. okt. 1938 celodnevno na razstavo slovenske knjige v Ljub- ljani. — 14. okt. 1938 poldnevno ogled celjske plinarne. — Od 17. do 22. junija 1939 izlet v Split in v okolico. IV. b razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v Mohorjevo tiskarno in tekstilno tovarno »Elka« v Sp. Hudinji. — 15. marca 1939 poldnevno v cinkarno v Gaberjih. — Od 17. do 22. junija izlet v Split In v okolico. IV. c razr.: 4. okt. 1938 poldnevno, ogled kamnoloma in regulacije Savinje. — 31. marca 1939 poldnevno, ogled Westenove tovarne in apnenice v Pečovniku. — Od 17. do 22. junija 1939 izlet v Split in okolico. IV. d razr.: 4. okt. 1938 poldnevno v mestni muzej. — 28. marca 1939 celodnevno v papirnico v Radečah. — 28. aprila 1939 poldnevno v cinkarno. — 20. do 26. junija 1939 letovanje v Jelši na Hvaru. V. a razr.: 4. okt. 1938 celodnevno na Boč in v Rogaško Slatino. — 24. marca 1939 celodnevno v Ptuj, ogled Ferkovega muzeja. — 17. maja 1939 celodnevni izlet čez Hudičev graben na Celjsko kočo. V. b razr.: Poldnevno v Zvezno tiskamo in ogled regulacije Savinje. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na goro Oljko. V. c razr.: 4. okt. 1938 poldnevno na Stari grad. — 16. marca 1939 celodnevno v Zagreb. Ogled muzeja, mesta in Maksimira. VI. a razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Ljubljano. — 24. marca 1939 celodnevno v Ptuj. — 17. maja 1939 poldnevni izlet na Stari grad. VI. b razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Ljubljano na razstavo slovenske knjige. — 11. marca 1939 celodnevno na Boč. — 17. maja 1939 celodnevni izlet na Pohorje (Veliki vrh). VI. c razr.: 4. okt. 1938 obisk Narodnega muzeja in razstava slovenske povojne knjige v Trgovskem domu v Ljubljani. — 15. marca 1939 poldnevno v Pečovnik, ogled ribogojnice. — 17. maja 1939 celodnevni izlet k Mariborski koči. VII. a razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Ljubljano, ogled kiparske raz- stave, razstave slovenske knjige in muzeja. — 27. marca 1939 celodnevno v Zagreb, ogled Strossmayerjeve galerije slik, etnografskega muzeja, katedrale, gornjega mesta in Maksimira. VII. b razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Hrastnik, ogled kemične tovarne, steklarne in rudnika. — 5. marca 1939 poldnevno v Vojnik. — 28. marca 1939 poldnevno v Sv. Jurij ob j. žel., ogled kmetijske šole. VII. c razr.: 4. okt. 1938 celodnevno v Ljubljano. — 17. marca 1939 v cinkarno in v milarno. — 4. aprila 1939 v mestni muzej. VIII. a razr.: I. okt. 1938 celodnevno v Ljubljano na razstavo slovenske povojne knjige in Kalinovih kipov. — 24. marca 1939 celodnevno v Vošnjakovo tovarno usnja v Šoštanju. — 6. aprila poldnevno v mestno plinarno. — 3. maja 1939 poldnevno v tekstilno tovarno »Metka«. — 29. junija — 20. julija 1939 izlet v Bolgarijo. VIII. b razr.: 4. okt. 1939 celodnevno v Ljubljano, ogled razstave slovenske knjige in Kalinove razstave. — 14. marca 1939 celodnevno v Rajhenburg, ogled samostana oo. trapistov. — 5. marca 1939 poldnevno v plinarno. — 26. aprila 1939 poldnevno v milarno. — 3. maja 1939 poldnevno v tekstilno tovarno »Metka«. — Od 24. junija do 7. julija 1939 ekskurzija na Jadran preko Sarajeva v Dubrovnik, na Jelšo in v Split. A. Klasifikacija učencev in učenk ob koncu šol. leta 1938/39. (Debeli tisk znači »odlične«, poševni »prav dobre«.) 1. Redni učenci. I. a 48. Razrednik: Bežan Milena. Božič Nada Čolnar Erika Dofek Marija Florjančič Justina Gröger Edita Korošec Breda Krajnc Maja Kramar Marija Kunej Emilija Lavrin Zdenka Laznik Jelislava Razred so dovršile: Löschnigg Izolda Matanič Ana Pečnik Romana Pohar Nada Poharc Silva Požun Majda Razpotnik Marija Rebec Vlasta Roš Nevenka Ručigaj Gabrijela Sevnik Smiljana Skacel Milena Stojan Ivana Šetinc Vida Šifrar Marija Šunko Majda Tajnšek Olga Uršič Metka Ušeničnik Martina Vedenik Majda Vesel Sonja Zupanek Sonja Žuželj Ljudmila Popravne izpite imajo: Bizjak Silvija iz francoščine Grossek Jolanda iz matematike Jazbinšek Jera iz franc, in matem. Kompan Vida iz franc, in matem. Kotnik Irena iz zemljepisa Mlinar Frančiška iz francoščine Petrovič Stojanka iz franc, in slov. Plevčak Angela iz matematike Zidar Zlata iz franc, in matem. Razreda niso dovršile: Bradeško Darinka Kranjec Jožefa Petrnel Pavla Škarja Danica I. b 46 (31). Razrednik: Bernik Bogomila. Razred so dovršili (le): Bitenc Miroslava Kostevc Sava Počivavšek Jože Bozovičar Ivanka Košenina Stanislava Rak Bojan Dolinar Ivan Križanič Ana Rant Janez Draksler Zofija Kropič Majda Savernig Srečko Eržen Ivan Lobe Majda Skok Jelka Fedran Marjana Lukač Zlata Sokič Ivanka Gajšek Marija Marinčič Marija Šerbak Ivana Grajžl Ludvik Marn Ferdinand Špindler Stanislava Grasselli Erika Maršič Uroš Tramšek Marjeta Gunčar Peter Nedoh Darinka Vrečko Bogdana Hadner Silvestra Oblak Doroteja Vrečko Tatjana Jagodič Marija Pavlič Olga Zakošek Veronika Kenda Frančiška Pilih Ivan Popravne izpite imajo : Cmer Ljudmila iz slov. in mat. Pišek Marija iz franc, in mat. Dragar Jožefa iz franc. Smrkolj Ivana iz franc. Klobučar Silvij iz mat. Ščuka Zorislav iz slov. Razreda nista dovršila: Polcenius Gerlruda Sonnenwald Edvard Brečko Gojmir Dolžan Josip Doplihar Cvetko Gologranc Konrad Groznik Mitja Hren Franc Jelovšek Marjan Klavora Franc Kokalj Ivan Kozel Božidar L c 49. Razrednik: Stopar Eva. Razred so dovršili: Koželj Bojan Kračun Davorin Kunei Ferdinand Lavrič Borlvoj Lipovšek Änton Lorber Franc Majerič Odon Mastnak Slavko Mejak Miran Orožen Rafael Plausteiner Stanislav Plave Bojan Podlinšek Franc Podlogar Marjan Rihteršič Ivan Robnik Frančišek Ružič Vladislav Silan Stanko Strmčnik Stanislav Stampe Jožef Tačko Rudolf Toplak Ivan Tratnik Franc Vodopivec Rajko Vrečič Edvard Popravne izpite imajo : Golmajer Ivan iz francoščine Oder Peter iz prirodopisa Herman Friderik iz francoščine Vrečko Änton iz francoščine Mencinger Marjan iz slovenščine Balon Jožef Dekleva'Älojz Fugina Stanislav Razreda niso dovršili Gorišek Stanislav Kolšek Josip Lorber Egon Mayr Peter Merdavs Štefan Neocenjen: Vervega Jožef Debič Danijel Dremel Oto Jelerčič Franc Jost Josip Keber Jožef Kotnik Dragotin Ladiha Alojzij Martun Josip I. d U6. Razrednik: Knap Änton. Razred so dovršili: Matek Jožef Muršec Ivan Pešec Vladimir Platovšek Stanislav Plausteiner Franc Roš Milenko Seničar Jožef Smeh Jožef Sotenšek Anton Staate Jožef Škoberne Ivo Štefančič Ivan Trebežnik Marjan Wagner 'Peter Zgaga Vladimir Zupan Avgust Popravne Burdian Franc iz francoščine Cakš Stanislav iz francoščine Delak Anton iz matematikn Friš Franc iz franc, in mat. Haidner Friderik iz slovenščine Kompolšek Janez iz slov. in franc. Košec Karel iz franc, in zemljep. Koželj Janez iz francoščine Lindič Ladislav iz matematike izpite imajo: Matelič Damjan iz slovenščine Oset Hrvoje iz zemljepisa Pavlin Maksimilijan iz francoščine Pilih Ciril iz francoščine Skok Milan iz slovenščine Šketa Ladislav iz franc, in zemlj. Šuc Martin iz francoščine Vavpotič Zdravko iz franc, in matem. Razreda niso dovršili: -Balan Ernest Cepuš Jožef črepinšek Svetozar Stopar Radoslav Zor Rajko Klasična oddelka (I. e in I. f) le 33 (14). Razrednik: C i m p c r m a n Ljudevit. Razred so dovršili (e): Brglez Avguštin Čulk Karol Deberšek Valter Drobež Alojzij Drobne Anton Ermenc Janez Jelen Leopold Kordiš Nikolaja Križnik Jožef Lenardon Silva Lepej Jožef Pečnik Iztok Pengou Berta Perc Marija Potušek Avguštin Radi Ljudmila Samsa Bogumil Trbovc Štefanija Vertačnik Magdalena Vrtovec Breda Zorko Franc Ževart Emilijan Popravne izpite imajo: Albert Stanislav iz zemljepisa Pučnik Marija iz sloven. in latinšč. Dečko Vera iz latinščine in matemat. Sepec Vida iz latinščine Golavšek Stanislav iz francoščine Veranič Ivan iz latinšč. in matem. Janežič Terezija iz matematike Zgonc Gabrijela iz francoščine Razreda nista dovršila: Hrovat Maksimilijan Piki Gabrijela Pravico do rednega šolanja izgubi: Žagar Dušan I. f 32. Bezgovšek Jože Božič Silvo Cetina Jože Orolc Jožef Eberlinc Rudolf Fazarinc Zvonko Frišek Anton Hrašovec Bogomil Razrednik: Dr. Strmšek Pavel. Razred so dovršili: Imperl Janez Juhart Jakob Kolman Jožko Majhen Jožko Petaver Ivan Ribič Jožef Sadovnik Maks Stres Franc Šanca Emil Šuštaršič Dušan Tavželj Marko Tiran Bogdan Uršič Radoslav Voušek Peter Zupanc Eduard Popravne izpite imajo: Gorjanc Franc iz franc, in latin. Podčedenšek Jožef iz latinščine Kač Ivan iz matematike Steinbach Marjan iz matematike Naraločnik Boris iz latin. in matem. Zupanc Ivan iz matematike Razreda niso dovršili: Aubrecht Stanko Horjak Franc Prislan Ivan II. a 48. Razrednik: Kerne Eleonora. Razred so dovršile : Čop Božena Krautberger Ana Pust Ivanka Darovec Martina Logar Ruža Ratej Olga Eržen Marija Lorber Pavla Rode Majda Faganelli Metoda May Brigita Roš Sonja Gajšek Dragica Medvešek Marija Ržimek Ana Gerkman Karolina Mlinar Jožefa Saksida Vera Gruden Ljudmila Molan Silva Skobe Danijela Havranek Beata Mravljak Ljerka Sušnik Nada Hočevar Erika Novak Ivana Šapla Tatjana Jaeger Edita Ojstrež Marija Šmid Breda Jenko Julijana Ošlak Marija Štengl Leposava Kocjan Štefanija Pavlič Terezija Turk Bogdana Kolšek Štefanija Pogačar Marija Zdolšek Emilija Kovačič Alojzija Prelovec Eda Žagar Danica Popravne izpite imajo: Grešak Kristina iz prirodopisa Seiberl Klementina iz slov. in franc. Kolar Olga iz prirodop. in matem. Vrečko Ljubica iz slovenšč. in franc. Žekar Ljudmila iz francoščine Neocenjena je: Kroflič Vera Bedenik Marta Brišar Olga Cilenšek Nada Golkonda Äurelija Grbčič Borislava Jerše Tatjana Kaluža Justina Knapič Marija Kocijan Milan Kolenc Nada Kovač Ernestina Kozmus Elfrida II. b 12 (39). Razrednik: Karba Josip, Razred so dovršili (e): Krašovec Ksenija Majcen Jakob Medvešek Gabrijela Mraz Ana Musar Jožefa Musar Milena Ocvirk Anica Perdan Rudolf Peternel Tatjana Pirc Marija Pirš Marija Pivc Tanja Plaznik Majda Podkrajšek Roža Rainer Svetozar Rijavec Julijana Rosi Marija Roš Marko Senica Bronislava Sever Ana Siljan Miran Slaus Irena Šoti Jožefa Vovk Miljutin Winter Boris Arnšek Marija iz zemljepisa Cilenšek Vida iz francoščine Drobne Breda iz zemljepisa Kukovič Karlina iz matematike Mašilo Stanislav iz franc, in mat. Ogrizek Janez iz prirodopisa Poglajen Leopold iz slovenščine Ručman Hema iz zemljepisa Rusjan Leopoldina iz franc, in mat. Žmaher Stefan iz franc, in mat. Moličnik Zofija iz zemljepisa Razreda niso dovršili (e) : Antolinc Marta Cumpf Ivan Šef Magdalena Aberšek Marijan Benedičič Franc Birsa Branko Brezinščak Marijan Buci Stanko Čepin Gvido Dečko Ivan Drolle Andrej Fabian Renat Findeisen Henrik Gams Zdenko Germ Radoš Grobelšek Lovro II. c 43. ik: dr. L e g i š a Ve Razred so dovršili: Ivanuša Franc Kloar Igor Kogoj Marijan Kržišnik Marko Lavrenčič Avguštin Litera Leander Matjaž Marijan Melavec Martin Mlačnik Rajmund Naprudnik Milan Nendl Dušan Novak Franc Pavlič Stanko d elin. Počkaj Bernard Preželj Herbert Putick Ivan Rant Miloš Reichmann Zdenko Rihtar Ivan Schmidt Henrik Skok Izidor Štok Franc Umek Franc Zagoričnik Ignac Zapušek Ivan Popravne izpite imajo: Kullich Franc iz franc, in matem. Mohor Rado iz francoščine Petrovič Rado iz francoščine Werdouschegg Friderik iz francoščine Razreda ni dovršil: Vršnik Franc II. d 49. Razrednik: Mo d r i j a n Danilo. Razred so dovršili: Bantan Ivan Dornik Maksimilijan Eder Egon jagodic Vinko Jakoš Jožef Kirn Vladislav Kolenc Franc Kolšek Viljem Komar Ladislav Kozjan Stanislav Kropivšek Anton Leitgeb Bojan Lekan Alojzij Lorger Martin Malgaj Franc Mlinšek Franjo Nedoh Radovan Neumann Oldrih Novak Jernej Okorn Bogomil Perme Martin Peternel Franc Pintar Jožej P o sp e h Jožef Prekoršek Branimir Puncer Alojzij Ravnak Stanislav Ravnjak Franc Rupnik Frančišek Schescherko Volfgang Sore Anton Šketa Friderik Tušar Jožef Uranker Karel Valenčič Josip Vižintin Avguštin Vovk Jožef Vukelič Zoran Zagožen Alojzij Zdolšek Stanko Žager Franc Žličar Franc Popravne izpite imajo: Deželak Jožef iz matematike Kurnjek Boris iz matematike Gradišnik Franc iz srbohrvaščine Markušek Avguštin iz slovenščine Kovač Jožef iz slovenščine in zemljepisja Razreda nista dovršila: Mihelič Štefan in Praznik Edvard Balon Mihael Bolko Anton Brilej Jožef Cijan Franc Cvahte Viktor Fijavž Alojzij Gašparič Ivan Gräber Gustav Gričar Frančišek Gril Silvester II. e 41. Razrednik:Rojšek Franc. Razred so dovršili: Ivanc Rudolf Klenovšek Josip Kocuvan Ivan Kovačič Ivan Krajnik Peter Kralj Karel Kukar Vlastimir Lapuh Milan Lapuh Zvonimir Mikuš Dimitrij Moder Leopold Nunčič Marijan Plevnik Frančišek Reš Ivan Rojc Ivan Simončič Matija Skale Ivan Špan Ivan Tkavc Vojko Vajdetič Jožef Žnidarčič Vincenc Čelofiga Bogdan iz franc, in mat. Da Gian Henrik iz franc, in mat. Hercog Miroslav iz franc. Janežič Dušan iz francoščine Koštomaj Stanislav iz franc. Kozel Peter iz zemljepisa Pelicon Stanko iz francoščine Pust Albin iz francoščine Tkavc Ferdinand iz matematike Zupan Jakob iz franc, in mat. III. a 41. Bačič Mirjana Baldasin Martina Bauman Kristina Coklin Zora Černe Äna Dečman Justina Fajdiga Äna Ferjančič Jožica Fišer Marija Gajšek Emilija Gombač Jožica Gombač Marija Razrednik: K u n i č Äna. Razred so dovršile : Goričar Marija Hočevar Ljerka Kolenc Dorotea Košir Terezija Krušič Vida Leskošek Brigita Lipužič Marija Miklič Marija Otto Roma Pajk Dragica Pavlin Danica Perger Vera Potočnik Ana Razpotnik Karolina Rode Marija Sadar Breda Sagadin Marija Štefancioza Miljana Stefanovič Lidija Uršič Marija Vengust Marija Wudler Breda Zabukošek Lea Popravne izpite imajo : Čebela Ängela iz matematike Forte Filomena iz francoščine Dolničar Lelja iz matematike Grajžl Marija iz matematike Tratnik Ängela iz matematike Razreda ni dovršila: Jeličič Marija III. b 53. Razrednik: Orožen Janko. Razred so dovršili (e): Hrašovec Aleksander Hudales Dragica Knez Štefanija Kunej Jasna Malis Äntonija Bošnak Ivana Cavlek Evgen Dolinar Irena Drnovšek Marko Flerin Frančiška Gerold Marijana Goršič Milena Grasselli Silva Herlah Nada Holobar Marija Pevcin Henrik Poglajen Helena Požar Dušomila Požar Miloš Primožič Bogdan Pur Olga Rataj Blanka Razpotnik Vida Rus Peter Seručar Stanislava Setina Milan Špreic Peter Šušteršič Uroš Vanovšek Elizabeta Vedenik Vladimir Vehovar Marta Zgaga Mirko Žumer Edvard Popravne Detiček Mirko iz francoščine Kopše Hartvik iz franc, in matem. Koželj Irena iz matematike Munda Tatjana iz matematike Novak Ana iz nemščine Pavletič Darinka iz franc, in mat. Radotič Sonja iz fiz. in matem. Razreda Delak Igor Dobriha Božidara Golob Danica izpite imajo : Rojnik Zora iz francoščine Steblovnik Äna iz matematike Supanc Bernard iz franc, in nem. Setina Milena iz matematike Sotl Leandra iz zemljepisa Vehovar Stanko iz zgod. in matem. Virant Božidar iz nemščine niso dovršili : Juvančič Marko Oset Božena Vreže Jožefa III. c 51. Razrednik: Brodar Srečko Bavdek Stojan Razred so dovršili: Jezernik Aleksander Počivavšek Gvido Bovha Ivan Klemenc Marijan Posavec Andro Čepin Vinko Kompan Vladimir Pristovnik Jožef Dolžan Drago Krulc Vladimir Raišp Ivo Erjavec Robert Lavrič Aleksander Repolusk Jožef Frings Viljem Leskošek Vincenc Ručgaj Ivan Gaberšek Viktor Lončar Karel Sakelšek Marijan Gabrovšek Marin Löschnigg Marijan Sovine Ivan Golob Leon Majcen Franc Šmid Ljubomir Hartman Janko Makuc Aleksije Thomich Volfgang Hočevar Boris Matkovič Ivo Videc Vendelin Hönigsfeld Hugo Oražem Zorislav Vrečko Nikola Jazbec Karel Otorepec Božidar Zavrl Žarko Popravne izpite imajo : Grossek Anton iz franc, in fizike Janežič Boris iz matematike Kronovšek Alojz iz slov. in matern. Lapajne Miloš iz francoščine Palir Stanislav iz franc, in mat. Strašek Stanislav iz franc, in matem. Ravtar Stanislav iz slov. in franc. Stifter Franc iz francoščine Skok Julij iz francoščine Vengust Edvard iz francoščine Razreda nista dovršila: Bostič Viktor Groznik Jožef Aubrecht Josip Bistrovič Danijel Damjanič Vojislav Dobovišek Milutin Farkaš Boris Fras Franc Godec Srečko Jevšenak Alojzij Juvan Ivan Kališnik Valter 111. d 51. Razrednik : M 1 i n a r Iva Razred so dovršili: Klampfer Jožef Kolšek Franc Kos Rafael Langus Marjan Manfreda Marko Medvešček Dušan Mikek Ivan Omahenj Franc Pilih Marjan Pirih Dušan Planko Jožef Poljšak Rastko Stefanciosa Maks Strohmaier Rudolf Štor Ivan Vedenik Martin Vengust Franc Verstovšek Zvonimir Zupanc Anton Žgur Ivan Žnideršič Stanko Popravne izpite imajo: Aristovnik Maks iz srbohrvaščine Ažber Edvard iz francoščine Čretnik Valentin iz srbohrvaščine Čujec Änton iz slov. in mat. Dolinar Miloš iz francoščine Jošt Franc iz srbohrvaščine Kačič Pankracij iz francoščine Kovačič Milan iz franc, in mat. Razreda Lenardič Ciril Medvešček Karel Lušin Alojzij iz matematike Majcen Milan iz srbohrv. in franc. Mlakar Jožef iz francoščine Rojnik Franc iz srbohrv. in franc. Schmauz Ivan iz franc, in mat. Šemrou Miroslav iz franc. Šilih Karel iz srbohrv. in franc. Vrečko Marjan iz srbohrv. in franc. niso dovršili: Rednak Stanislav Ropret Stanislav Božič Damjana Celinšek Ivana Čoh Dragotina Domitrovič Ana Drassal Lea Frings Elizabeta Gabrovec Silva Gologranc Irena Gregorič Marija Hafner Ana Hafner Marija Bitenc Marija Hvala Äna Bedrač Hildegarda Brelih Alojz Bukove Franc Dečko Dragotin Djordjevič Božidar Dolinar Ljudmila Doplihar Sonja Drobne Alojzija Golob Vekoslav Goričar Bogomila Gospodaric Marija Hercog Vladimira Hrušovar Viktor Justin Dragotin Kačič Franc* IV. a 38. Razrednik: Krasna Ivan Razred so dovršile: Jerič Verena* Kloar Ljerka Kosec Marija Krajšek Zighilda Lettig Alojzija* Medih Božena Miklavžina Milena Novak Beatrika Pečnik Vera Prelog Ljudmila* Rajh Breda * po popravnem izpitu Razreda niso dovršile: Krajnc Zofija Poljanšek Ivana IV. b 44 (20). Razrednik: Presker Janko Razred so dovršili (e): Karnovšek Antonija Klanjšek Karel Kopriva Borislava Koželj Vida Kramer Alojzija Križnik Veligoj Koprivšek Metod Ledi Ada Lipovšek Franc Maček Ida Musar Ciril Nedoh Ljudmila Ocvirk Jožef Peperko Angela Plahuta Bogdana * po popravnem izpitu Rančigaj Ljudmila Ravbar Bojana Rihtar Božena Rustja Zlata Sever Marta Šapla Libuša Šinkovic Jelena Tom Danica Trupej Marija Voga Stanislava Stengel Melanija Zorko Boža Plaznik Frančišek Rabič Vida Rajh Hedvika Ranzinger Franc Robida Vojteh Roš Bojan Sande Franc Skok Marija Slopnik Janez Sparhakl Bojan* Teršek Anton Vasle Kazimir Zupanc Ivana Žagar Zoran Benedičič Mirko* Berginec Radivoj* Bervar Rafael Blagotinšek Slavko Čuden Ferdinand* Čumak Nikolaj Dečman Erih Dobovišek Želimir Faganeli Franc Goetz Anton Goli Rudolf Golob Jožef Goričar Anton Hofbauer Anton Hrovat Mirko Jelovšek Bogomil* Jerin Zoran Čuček Ärtakserks Razrednik: Stante Valentin. Razred so dovršili: Juhart Alfred Kolar iožet Koželj Marijan Krajnik Pavel Lipovšek Otmar Medveš Oskar Milavec Marijan Otorepec Karel Petek Anton Pistotnik Marjan Premšak Boris* Rakusch Herman Remic Ciril Rustja Alojzij Sadar Marijan Sancin Mario Schwab Kari * po popravnem izpitu Razreda nista dovršila: Schwarz Feliks Schwarz Henrik Sever Josip Sfiligoj Aleksander Skamen Maks* Slokan Marijan Sotlar Alojzij Škof Milan Telč Henrik Vizjak Janko Vrečič Karol Zemljič Marijan Zidanšek Josip Zorko Karol Zupan Vladimir Munih Ljubomil Alt Rudolf Bantan Josip Baša Borut Bitenc Josip* Brunet Ivan Černe Bogdan Črepinšek Alojz* Črnigoj Josip Delak Sava* Detiček Dušan Dolenšek Stanko Gruden Josip IV. d 48. Razrednik: dr. Sij a n ec Razred so dovršili: Hosner Viktor* Karba Avgust* Kovač Maks Krajec Ludvik Kroflič Anton Lacker Jurij Lovrenčič Ivan Magdič Adolf Marot Fran Mikolič Anton Naprudnik Bogdan Naprudnik Zoran Fran. Planinšek Štefan Plausteiner Fran Pungeršek Rudolf Rakuša Ciril Reichman Josip Siljan Dušan Stare Fran Staut Dimitrij Strokol Heribert Taček Ivan Trebovc Avgust Vabič Ahil* Hanuš Adolf Novak Ivan* Vidali Ivan Herman Viktor Novinšek Josip Vrabič Anton Peternel Pavel* * po popravnem izpitu Razreda niso dovršili: Knez Leo Mikuš Branko Rejc Roman Žagar Fran Pravico do rednega šolanja izgubi: Pintar Emil Cajnko Alojzija Coklin Anton Gajšek Kristo Gröger Ivan Hartman Bruno Jurak Zora Košenina Zlata Košič Olga Košutnik Vera Kramar Bogdan V. a 20 (22). Razrednik: Mrvoš Desa, Razred so dovršili (e): Kramar Gabrijel Krautberger Eva Krautberger Iva Kumer Zmaga Kunej Dagmar Lapajne Danuša Petkovšek Darinka Planko Rajko Pleterski Ivan Prudič Lidija Rijavec Stanislava Roš Franc Slavec lelica Slavec Vera Stelzer Danijela Virant Vladimir Vizjak Nevenka Vrečko Bogumil Zdolšek Herman Župnek Franc Popravne izpite imajo: Jošt Vida iz matematike Perger Artur iz risanja Korošec Ivan iz prirodopisa Schescherko Gertruda iz latinščine Košec Stanko iz zemljepisa Veber Marjan iz matematike Razreda niso dovršili (e) : Bonač Marija Cvenk Herta Kurnik Tatjana Repič Božidar Pravico do rednega šolanja izgubi: Bervar Danilo Podrenik Janez V.b 39. Razrednik: Napotnik Josip. Razred so dovršili: Anžlovar Franc Božič Milan Cajnko Zvonko Cergol Stojan Destovnik Karel Holmjec Miloš Jenko Vladimir Kljun Edvard Knop Ljubomir Križanič Rudolf Makuc Älojz Nendl Bojan Prevolnik Ernest Primc Franc Šimenko Martin Špolar Alojz Šurina Tugomir Tekavčič Bogdan Thomich Erih Vasle Avguštin Voršič Dragomir Zorko Branko Popravne izpite imajo: Bostič Milan iz latinščine Brun Herman iz latinščine Cvelbar Josip iz matematike Finžgar Milan iz matematike Horjak Franc iz latinščine Kantušer Joško iz latinščine Kunšek Ernest iz matematike Planteu Josip iz matematike Pogačar Franc iz latinščine Rihtar Bogomil iz matematike Stojs Vladimir iz matematike Razreda niso dovršili: Hvala Leon Kovač Bojan Kovač Borislav Neocenjen: Brišček Janko Volker Siegfried Zvonar Jožef V. c 41. Razrednik: Kovačič Edvin. Razred so dovršili: Plaskan Ladislav Pogelšek Franc Slokan Stanislav Tomc Albin Zabukovšek Alojzij Zupan Franc Žagar Vinko Belej Franc Breznikar Martin Črešnik Albin Fretze Emilijan Fretze Marijan Gosak Zdenko Gradnik Boris Jakopin Franc Kladnik Rajko Krašovc Stanislav Kuk Avguštin Nemec Vilibald Perbil Alojzij Pešec Janez Dobrovnik Ivan iz prirodopisa Gajšek Josip iz latinščine Hotko Udo iz zgodovine Jezernik Karel iz matematike Klobučar Artur iz latinščine Lapajne Zlatko iz latinščine Markovič Rudolf iz latinščine Milanez Maks iz prirodopisa Oberžan Stanko iz latinščine Vovk Rudolf iz matematike Razreda niso dovršili: Barle Srečko Pavelšek Branko Čulk Vinko Perzl Karl Dreu Änton Prelog Stanko Pravico do rednega šolanja izgubi: Koripski Miroslav Srebotnik Franc Štorman Ändrej Trobiš Slavko VI. a 29. Razrednik: Cetina Franjo. Razred so dovršile: Arnšek Anica Baš Marija Birsa Marija Cilenšek Karolina Cimperman Marija Cimperšek Majda Dolinar Eleonora Dolinar Vida Goriup Hedvika Hajnšek Erika Hering Zvonimira Jager Marija Jelen Ivana Knez Jaromira Korber Ängela Majcen Anastazija Mikuletič Sonja Mravljak Marija Pečnik Sonja Praznik Kosenka Rabič Hilda Raišp Silva Rajh Stanka Rakun Äna Razboršek Marija Šetinc Rajmunda Smid Ängela Uršič Ana Vipotnik Marija VI. b 37. Arzenšek Anton Baumgartner Vinko Cilenšek Miran Čanžek Valter Dobovišek Bogomir Fras Ivan Hodžar Slavko Kladnik Franc Razrednik: Orel Valentin. Razred so dovršili: Kožel Zvonko Križnik /osip Krulc Zvonko Linzner Rado Löschnigg Ivan Lušin Vlado Mirnik Vinko Pejcha Marjan Pirtošek Branko Požar Radovan Prekoršek Ivan Prelog Ervin Simončič Albin Strmšek Pavel Tanjšek Marjan Volk Ivan Zagoričnik Štefan Barle Gojko iz nemščine Kodela Ivan iz matematike Bizjak fllojz iz matematike Majes Stanko iz matematike Herman Josip iz nemščine Štor Jožef iz latinščine Jeromel Bogomir iz matematike Razredajiniso dovršili: Cepuš Karel Mikolič Stanko Dremelj Rudolf Pohar Ladislav JGoriup Herbert VI. c 36. Razrednik: dr. Gantar Kajetan. Berce Dušan Černetič Ivan Čuš Milan Gabrovšek Fedor Glonar Ivan Hillinger Franc Jerič Feliks Juhart Radoš Kos Rafael Razred so dovršili Lipovšek Silvo Müller Ferdinand Oblak Zdravko’ Ogrizek Boris Plevčak Josip Renčelj Ivan Sfiligoj Rado Skitek Stojan Šalamun Ivan Šekoranja Ivan Štornik Anton Tauschmann Karel Teppey Valter Volčanšek Ivan Vrabič Ludvik Wiesberger Franc Wusser Viljem Zdolšek Marjan Popravne izpite imajo: Brzič Älfonz iz matematike Naglič Ivan iz matematike Goričan£Anatolij iz matematike Skomina Rafael iz matematike Ivanuša Stanko iz matematike Smit Ivan iz matematike Janžek Ignac iz matematike Vuga Jurij iz matematike Razreda ni dovršil: Kantušer Božidar Bavdek Vlasta Briner Marija Dolinar Zlata VII. a 19. Razrednik: dr. Zelenik Karel. Razred so dovršile: Gosak Kamila Krasnik Vera Lebar Marjeta Planer Vida Rainer Tatjana Špindler Cirila Dolničar Silva Drofenik Tatjana Engelhardt Natalija Lenko Anica Nedoh Danica Ocvirk Petrina Šlander Vera Uranjek Ivana Kopriva Erika iz Agrež Anton Antloga Mirko Brodar Demetrije Cencelj Ludvik Ciglenečki Milan Dečko Ernest Fürst Bogdan Gantar Ivan Golob Drago Gradišnik Dušan Jager Anton Čmer Ladislav iz Posavec Vladimir Bezenšek Edmund Bezenšek Ernest Božnik Edmund Confidenti Mirko Čadež Vladimir Černelč fožef Driimel Henrik Ferenčak Danilo Popravni izpit imata: latinščine Krolnik Milena iz nemščine VII. b 36. Razrednik: Drobne Rudolf. Razred so dovršili : Janežič Franc Jazbec Janko Jeki Gerhard Jellenz Josip Jerič Franc König Älfred Kozijak Hijeronim Lesničar Janko Majdič Aleksander Marčič Leonid Mihelčič Ivan Nemec Marijan Ocvirk Gregor Ostrožnik Franc Pestevšek Marijan Premschak Valter Razpotnik Srečko Stanonik Ivan Šergan Franc Tatscher Otmar Tischler Rihard Popravne izpite imajo : fizike Rakusch Viljem iz fizike iz fizike Šah Josip iz matematike VII. c 27. Razrednik: dr. Blaznik Pavle. Razred so dovršili: Hočevar Jožef Kocbek Anton Kos Milenko Krulc Boris Lakner Edvard Majerič Ognjeslav Mlakar Rudolf Močnik Rudolf Ograjenšek Slavko Pogačnik Marjan Potočnik Anton Rijavec Stanko Šurina Zdenko Tovornik Jože Weingerl Vladimir Zurc Franc Popravni izpit ima: Mlakar fldolf Razreda ni dovršil: Pišek Jožef Neocenjen : Bonač Marko Babič Rudolf Bratanič Ana Cimerman Erika Černelč Fina* Delakorda Miljeva Diermayr Erik Drassai Sonja Drofenik Sonja Franca Leandra Vlil. a 28 (15). Razrednik: S ter Josip. Razred so dovršili (e): Gašper Julka Gorscheg Alfred Hodžar Cirila Jošt Karel Križnik Božidar Lesjak Anton Miloševič Romeo Mravljak Jelka Musar Marija * po popravnem izpitu Razreda ni dovršil: Schwischay Josip Neocenjena: Bračko Lea Ostrožnik Mirko Pepelnjak Ljudmila Puc Srečko Rustja Olga Simerl Aleksander Toplišek Martin Urbašek Ivan Vastič Julij' VIII. b 27. Razrednik: dr. inž. Perpar Marija. Razred so dovršili: Andrenšek Karol Detiček fanez\ Detiček Jurij Fojan Karol Gajšek Valter Goršek Zvonimir Hanuš Franc Janžekovič Älojzij* Kočar Franc* * po popravnem izpitu Krajnc Justin Kramer Ivan Kudisz Pavel Loibner Dragotin Luthar Gustav Majdič Vinko Mikuš Boris Nendl Alojz Pečovnik Dragomir Pšeničnik Franc Pukl Ognjeslav Stare Jožef Strohmaier Friderik' Švare Romuald Vesel Savo Vrabič Ivan Vrečko Fedor Žohar Oskar* Sprejemni izpit za I. razred so napravili: Janžek Jožef, Ožbot Alojzija in Sotlar Alojzij. Razred so dovršili (e): I. Ärnäek Janez Janžek Jože} Ožbot Alojzija Sotlar Alojzij II. Ožbot Alojzija III. Bekeš Borislav Pilih Jakob Rome Leopold IV. Rojnik Stanislav Šlander Franc V. Božič Ciril Dečko Milan Wagner Irena VII. Avsenik Branko Razlag Friderik VIII. Brišnik Mihael Popravni izpit ima: II. Vodenau Anton iz zemlj. in matematike. VI. Vengust Miroslav iz nar. jezika. Razreda nista dovršila: IV. V. 2agar Radovan Tepina Ivan 3. Sprejemni izpili. Vršili so se dne 24. in' 26. junija dopoldne in popoldne. K sprejemnemu izpitu se je prijavilo 162 učencev ln 86 skupaj 248 učencev in učenk. učenk, B. Tečajni izpiti: 1, Nižji tečajni izpit 1938/39. Izpitni odbori. Za IV. a razred: Razrednik prof. Krasna Ivan, predsednik in izpraševalec za matematiko, prof. Ster Josip za slovenščino, prof. Karba Josip za francoščino, prof. Mlinar Ivan za nar. zgodovino in zemljepis. Za IV. b razred: Razrednik prof. Presker Janko, predsednik in izpraševalec za matematiko, prof. dr. Strmšek Pavel za slovenščino, prof. dr. Zgeč Franc za francoščino, prof. Mlinar Ivan za nar. zgodovino in zemljepis. * Za IV. c razred: Razrednik prof. Stante Valentin, predsednik in izpraševalec za matematiko, prof. Ster Josip za slovenščino, prof. dr. Zgeč Franc za francoščino, prof. Orožen Janko za nar. zgodovino in zemljepis. Za IV. d razred: Razrednik prof. dr. Šijanec Franc, predsednik in izpraševalec za nar. zgodovino in zemljepis, prof. dr. Strmšek Pavel za slovenščino, prof. Karba Josip za francoščino, prof. Presker Janko za matematiko. Vse razrede je nadzoroval direktor Mravljak Franc. Izpiti so trajali od 9. do 15. junija. K izpitom se je prijavilo iz IV. a razr. 32 učenk, iz IV. b razr. 24 učencev in 20 učenk, iz IV. c razr. -49 in iz IV. d razr. 43 učencev, nadalje 3 (1) repetenti in 3 (1) privatisti, skupaj 174 učencev in učenk. Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 9. junija, je bila za vse razrede določena naloga: >>Kaj pripoveduje Savinja od izvira do izliva?« a) Oproščeni so bili izpita po čl. 2. Pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke: Božič Damjana, Coh Dragotina, Domitrovič Ana, Drassal Lea, Frings Elizabeta, Hafner Marija, Kloar Ljerka, Medik Božena, Pečnik Vera, Rajh Breda, Ravbar Bojana, Rustja Zlata, Sapla Libuša, Sinkovič Jelena, Trupej Marija, skupaj 15 učenk; v IV. b razredu: Dečko Dragotin, Hercog Vladimira, Klajnšek Karel, Kramer Alojzija, Ledi Ada, Ocvirk Jožef, Peperko Angela, Plahuta Bogdana, Rajh Hedvika, Ranzinger Franc, Robida Vojteh, Skok Marija, skupaj 5 učencev in 7 učenk; v IV. c razredu: Bervar Rafael, Dobovišek Zelimir, Faganelli Franc, Goetz Anton, Goli Rudolf, Golob Jožef, Goričar Anton, Hofbauer Anton, Hrovat Mirko, Jerin Zoran, Juhart Alfred, Kolar Jožef, Koželj Marjan, Krajnik Pavel, Milavec Marijan, Petek Anton, Pistotnik Marjan, Rustja Alojzij, Sadar Marijan, Sancin Mario, Schwarz Feliks, Schwarz Henrik, Sever Josip, Sfiligoj Aleksander, Sotlar Alojzij, Škof Milan, Vizjak Janko, Zemljič Marijan, Zorko Karel, Zupan Vladimir, skupaj 30 učencev. » v IV. d razredu: Alt Rudolf, Bantan Josip, Baša Borut, Brunet Ivan, Hanuš Adolf, Lovrenčič Ivan, Magdič Adolf, Mikolič Anton, Naprudnik Bogdan, Reichman Josip, Siljan Dušan, Stare Franc, Vidali Ivan, skupaj 13 učencev. b) Napravili so izpit: v IV. a razredu: Celinšek Ivana, Gabrovec Silva, Gologranc Irena, Gregorič Marija, Hafner Ana, Jerič Verena, Košec Marija, Krajšek Zighilda, Lettig Alojzija, Miklavžina Milena, Novak Beatrika, Prelog Ljudmila, Rančigaj Ljudmila, Rihtar Božena, Sever Marta, Tom Danica, Voga Stanislava, Pajk Ana (rep.), Črnigoj Vida (priv.), skupaj 19 učenk; v IV. b razredu: Bedrač Hildegarda, Brelih Alojz, Dolinar Ljudmila, Djordjevič Božidar, Drobne Alojzija, Golob Vekoslav, Goričar Bogomila, Gospodarič Marija, Hrušovar Viktor, Justin Dragotin, Kačič Franc, Karnovšek Antonija, Kopriva Borislava, Koželj Vida, Križnik Veligoj, Kropivšek Metod, Lipovšek Franc, Maček Ida, Nedoh Ljudmila, Plaznik Frančišek, Rabič Vida, Roš Bojan, Sande Franc, Sparhakl Bojan, Teršek Anton, Vasle Kazimir, Zupanc Ivanka, Žagar Zoran, skupaj 16 učencev in 12 učenk; v IV. c razredu: Berginec Radivoj, Blagotinšek Slavko, Čuden Ferdinand, Curnak Nikolaj, Dečman Erih, Lipovšek Otmar, Medveš Oskar, Otorepec Karel, Rakusch Herman, Remic Ciril, Schwaab Karel, Slokan Marijan, Vrečič Karel, Zidanšek Josip, Kopše Rudolf (rep.), Kramer Anton (rep.), Rojnik Stanislav (priv.), Šlander Franc (priv.), skupaj 18 učencev; Bitenc Josip, Crepinšek Alojz, Černe Bogdan, Črnigoj Josip, Delak Sava, Detiček Dušan, Dolenšek Stanko, Gruden Josip, Herman Viktor, Hosner Viktor, Karba Avgust, Kovač Maks, Krajec Ludvik, Kroflič Anton, Lacker Jurij, Marot Franc, Naprudnik Zoran, Novak Ivan, Novinšek Josip, Planinšek Štefan, Plausteiner Franc, Staut Dimitrij, Strokol Heribert, Taček Ivan, Trebovc Avgust, Vabič Ahil, Vrabič Anton, skupaj 27 učencev. c) Popravni izpit imajo: v IV. b razredu: Bukove Franc iz matematike, Doplihar Sonja iz matematike, Musar Ciril iz matematike, Slopnik Janez iz nar. zgodovine in zemljepisa; v IV. c razredu: Benedičič Mirko iz nar. zgodovine in zemljepisa, Jelovšek Bogomil iz matematike, Premšak Boris iz matematike, Skamen Maks iz nar. zgodovine in zemljepisa. v IV. d razredu: Peternel Pavel iz matematike, Pungeršek Rudolf iz matematike, Rakuša Ciril iz nar. zgodovine in zemljepisa. Med izpitom je odstopil Telč Henrik iz IV. c razr. 2. Višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit se je vršil od 12. do 23. junija pod predsedstvom direktorja Mravljaka Franca. Izpitni odbor. 1. skupina (VIII. a razr.): Predsednik: Direktor Mravljak Franc. Podpredsednik: Prof. Holeček Pavel. Člani: Prof. Ster Josip za narodni jezik. Prof. Napotnik Josip za francoski jezik. Prof. Holeček Pavel za nemški jezik. Prof. Kovačič Edvin za matematiko. Prof. Mrvoš Desa za narodno in občo zgodovino z zemljepisom Jugoslavije. 2. skupina (VIII. b razr.): Predsednik: Direktor Mravljak Franc. Podpredsednik: Prof. Holeček Pavel. Člani: Prof. dr. Legiša Vendelin za narodni jezik. Prof. Napotnik Josip za francoski jezik. Prof. Holeček Pavel za nemški jezik. Prof. Kovačič Edvin za matematiko. Prof. dr. Blaznik Pavel za narodno in občo zgodovino z zemljepisom Jugoslavije. Za namestnike v obeh skupinah so bili določeni: Za slovenski jezik prof. Kerne Eleonora in supl. Orel Valentin. Za francoski jezik prof. Karba Josip in Kunič Ana. Za nemški jezik prof. Bračko Ivan in Drobne Rudolf. Za matematiko prof. Gabrovšek Ludvik in Krašna Ivan. Zapisnikar: prof. Kovačič Edvin. K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 12 učencev in 14 učenk VTTT a razreda, 27 učencev iz VIII. b razreda in 2 privatista, skupaj 55 kandidatov in kandidatinj. A) Pismeni izpit je trajal od 12. do 14. junija. Izpitni odbor, ki se je sešel pred vsakim pismenim izpitom, je izmed 10 predloženih nalog za vsak pismeni izpit izbral naslednje naloge: 1. 12. junija iz slovenskega jezika: »Pomen slovstva za narodno zavest«. 2. 13. junija iz matematike: 1. Vsota treh členov geometrijskega zaporedja znaša 65; če povečamo prvi člen za 1 in zmanjšamo tretji člen za 21, dobimo aritmetično zaporedje. Kako se glasita zaporedji? 2. Nariši iz točke P (23,14) tangenti na krog (x—3)“ + (y—4)2 = = 50! Kako se glasita enačbi tangent in koliko meri ploskev, ki jo oklepata tangenti in daljši lok? 3. Zavrti trapez (a = 10, c = 6, K —60", ß =45") okoli osi,ki leži na zunanji strani, je vzporedna stranici c in od nje oddaljena za r = 1! Izračunaj prostornino in površino vrtnine! 3. 14. junija iz francoskega jezika: Prevod izvlečka iz I. Gilkinovega sestavka: La mission du poete. 14. junija iz nemškega jezika: Prevod odstavka iz Roseggerjevega romana »Das ewige Licht« (Waldfreude). B) Ustni višji tečajni izpit se je vršil od 17. do 23. junija. K izpitu je bilo pripuščenih 52 pripravnikov in pripravnic ter dva privatista, 1 pripravnik pa je bil po čl. 16. t. d) Pravilnika o višjem tečajnem izpitu za eno leto odklonjen. C. Stanje učencev in učenk po številu. On r- vo oot^- ---------------- to CN CN CN 00 CN O'* OOVOONVOtOCNCO — tO ON ~ — tO ---. . — ---- — cr cr cr cr to to sr to cr cr cr ^r to to to to cr to cr cr to cr cn to to a. > xj ~ £ ■g« « Sä ”n»yjgi >n ■o S1?“ g L-~ °» ša g 00 cr> to vo CN 00 T- . cT T- 00 O^r- lO to CN to cr CN tO cT VDt^ KJt" to CN lO ON VO ON CN . CN tO ON ■ -cJ* ^ t-CO CN CN tO CN CN <*N CN CN »N to CN co o >N >C/3 CN CN >U >N O * XI g) ■a 2 O ON — 00 tO cT CO to to ON CN CN cT CM O CO •—■ O _______ v , ^ ^ io =r to cr to co cr to cr cr cr cr io to io cr cr io to c*« ^r cr to to to cn to to cncn o on r- CO [O ^ CO |0 to ON CN CN er Ol O to CN CN O OO 00 CN VO O 00 t'- 00 CN »N m ON'-N— ,h--0 ONM ' — to to CN to to CN cT cr oo oo . o o to r— to to to to ■ CN ro 0-£ O o t— o o »—1 cn • or oo cn o o co r cf to to cr cr cr co to to cn to to cncn on —« oo ‘o cr oo to to on on -iocno cf io cr to to cr io cr cr to cr io io o ot^oo cn vo o co r^- a. |Q CM . vo -r- oo sr t— to cr cn to VO O to CO to CN cr ^r to to on cr cr cr cn cr cr cn tovovovo VO T-^ O to >u CN CN tO 00 f—VO ON VO cr CN ON 00 t- to to CN tO tO CN to CN CNCN vo on vo cr vo vo on ^ o cr — on to h- co r— vo cr o ■*— on o crcrtotoco cr to to cr to to cr cr cr u* cr cr sr CN CN ON to r- CN to VO ON ON O r-vT to r-to ca u TJ CJ Pregled uspehov pri Kandidati(nje), katerih Imena so natisnjena z debelimi črkami, Tek. štev. 1 m e Kraj, dan, mesec in leto rojstva 1 Andrenšek Karel i Stnarje pri Jelšah, 12. okt. 1919 2 Babič Rudolf Hrastnik, 8. aprila 1920 3 Bratanič Ana Rogatec, 11. aprila 1921 1 4 Brišnik Mihael (priv.) Mozirje, 12. oktobra 1906 5 Cimerman Erika Celje, 23. februarja 1920 6 Černelč Fina Celje, 6. avgusta 1921 7 Čuček Jožefa (priv.) Pečice pri Podsredi, 8. okt. 1917 8 Delakorda Miljeva Arclin pri Vojniku, 23. avgusta 1921 9 Detiček Janez Šmarje pri Jelšah, 23. novembra 1920 10 Detiček Jurij Celje, 26. julija 1921 11 Diermayr Erik Hrastnik, 12. januarja 1919 12 Drassal Sonja Velike Mislinje, 28. januarja 1920 13 Drofenik Sonja Celje, 17. oktobra 1920 14 Fojan Karel Velušič pri Kninu, 13. avgusta 1919 15 Franca Leandra Celje, 27. februarja 1921 16 Gajšek Valter Celje, 8. decembra 1919 17 Gašper Julka Šmartno ob Paki, 28. novembra 1919 18 Gorscheg Alfred Celje, 26. septembra 1919 19 Goršek Zvonimir Celje, 29. septembra 1919 20 Hanuš Franc Kamnik, 9. oktobra 1920 21 Hodžar Cirila Ljubljana, 10. julija 1921 22 Janžekovič Alojzij Celje, 20. junija 1920 23 Jost Karel Celje, 21. septembra 1920 24 Kočar Franc Soseska pri Vel Nedelji, 8. aprila 1918 ! 25 Krajnc Justin Loka pri Zid. mostu, 12. aprila 1918 I 26 Kramer Ivan Celje, 4. septembra 1920 i 27 Križnik Franc Božidar Ljubljana, 29. marca 1920 , 28 Kudisz Pavel Celje, 15. jan. 1921 I 29 Lesjak Anton Loka pri Žusmu, 28. oktobra 1919 ! 30 Loibner Dragotin Celje, 19. junija 1921 I 31 Luthar Gustav Puconci. 27. jan. 1921 ' 32 Majdič Vinko Osijek, 18. decembra 1920 33 Mikuš Boris Šmartno ob Paki. 11. februarja 1920 , 34 Miloševič Romeo Litija, 14. julija 1921 35 Mravljak Jelka Vuhred, 20. aprila 1921 36 Musar Marija Boštanj, 9. marca 1920 37 Nendl Alojzij Celje, 12. aprila 1921 38 Ostrožni k Mirko Celje, 16. februarja 1921 39 Pečovnik Dragomir Šmartno ob Paki, 6. avgusta 1920 40 Pepelnjak Ljudmila Radeče, 25. avgusta 1920 41 Pšeničnik Franc • Ribnica na Pohorju, 26. junija 1920 42 Puc Srečko Sv. Duh na Ostrem vrhu, 4. aprila 1921 43 Pukl Ognjeslav Toplice, 14. maja 1921 44 Rustja Olga Ljubljana, 25. decembra 1919 45 Simerl Aleksandra Šoštanj, 16. januarja 1921 ! 46 Stare Jožef Šmartno pri Litiji, 6. julija 1921 47 Strohmaier Friderik Ravne pri Brežicah, 15. jan. 1921 48 Svarc Romuald Škale, 25. jan. 1919 49 Toplišek Martin Oslešica, 6. novembra 1920 50 Urbašek Ivan Pirešica, 6. oktobra 1919 51 Vastič Julij Hrastnik, 30. januarja 1920 52 Vesel Savo Sv. Pavel pri Stični, 4. julija 1921 53 Vrabič Janko Pesje, 12. maja 1920 54 Vrečko Fedor Celje, 11. septembra 1920 1 55 Žohar Oskar Celje, 3. febr. 1920 višjem tečajnem izpitu. so bili po § 57. zak. o sred. šolah oproščeni ustnega izpita. Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh izpita Bodoči študij, poklic Franc, posestnik, Šmarje pri Jelšah zrel komercialna šola Rudolf, rudarski poduradnik, Hrastnik zrel montanistika Franc, zdravnik, Rogatec zrela medicina Mihael, zasebnik, Mozirje Dopr. izo. iz mat. gledališče Ivan, železničar, Zidani most ponr. izp. iz mat. farmacija Oskar, ravnatelj ban. hranilnice, Celje zrela medicina Josip, šol. upravitelj v pok., Ljubljana poor.izp. iz n. jez. zasebna služba Josip, trgovec, Celje zrela kemija Franc, gostilničar, Šmarje pri Jelšah zrel veterina Mirko, sodnik, Celje zrel kemija Bruno, zas. uradnik, Hrastnik Viljem, šumarski upravitelj, Rogatec zrel kemija zrela medicina Alojz, trgovec, Celje zrela filozofija f Ivan, rudn. ravnatelj, mati : Marija zrel elektrotehnika Peter. pol. nadzornik v pok., Celje zrela filozofija Terezija, hot. kuharica zrel gradbena tehnika Martin, višji pisar, predstojnik, Maribor zrela ekon. komercial, vis. šola Ivan, krojač, Celje zrel ekon. komercial, vis. šola Anton, zakupnik, Kasaze zrel teologija Franc, plet. mojster, Celje zrel tehnika Jakob, odvetnik, Celje zrela filozofija Alojzij, šol. služitelj, Celje popr. izp. iz mat. privatna služba Karel, zas. uradnik, Celje zrel montanistika Franc, žand. narednik v pok., Celje zrel vojna aviatika Jožef, trgovec, Arja vas zrel komercialna šola Janko, šol. upravitelj, Celje zrel vojna akademija France, pregled, fin. kontrole, Laško zrel filozofija Leon, industrialec, Celje zrel filozofija Peter, žand. narednik v p., Teharje zrel medicina Karel, trgovec, Celje zrel ekon. komercial, vis. šola Adam, evang. župnik, Puconci zrel teologija Vinko, ravnatelj, Celje zrel tehnika f Ignac, trgovec, mati: f Marija zrel agronomija Evgen, zasebnik, Celje zrel tehnika Peter, lesni trgovec, Vuhred zrela agronomija Franjo, šolski upravitelj, Zidani most zrela medicina Alojzij, star. sreskega sodišča, Celje zrel medicina Blaž, poštni uradnik, Celje zrel vojna akademija Karel, pek. mojster, Šmartno ob Paki zrel medicina Martin, železničar, Radeče zrela agronomija Franc, žand. narednik, Ložnica zrel tehnika Srečko, strojevodja, Velenje zrel medicina Ignac, žand. narednik, Sevnica zrel tehnika Alojz, posestnik, Celje zrela abiturientski tečaj Josip, višji sodni oficial, Šoštanj zrela telesna vzgoja Josip, viš. davčni kontrolor, Celje zrel tehnika f Ludvik, orožnik v p., mati: Ana, Hrastnik zrel filozofija Lucija, zasebnica, Zabukovca zrel metalurgija Martin, posestnik, OsleSica zrel montanistika Ivan, krojač, Dobriša vas zrel šumarstvo + Josip, rudar, mati: Pavlina, Hrastnik zrel vojna akademija Ferdinand, akad. slikar, Veselovo zrel tehnika Ferdinand, lekarnar, Šoštanj zrel medicina Dragotin, odvetnik, Celje zrel tehnika Franc, obratovodja, Celje odklonj. za 1 leto metarlurgija . Uspeh učencev (nk) ob koncu šol. 1. 1937-38. (po končanih popravnih izpitih 31. avg. 1938.) % A n u{ AODua^n onAalg omopn O O 00 00 M CM O CM OO 00 oo ON rO cr CM rO rO 00 »N ro vO CM oo o m ro On O O- \0 00 ro rt" ON CO CM r^. rO m ro ro ro t- ro >N >N ro ia CM O. CM rO Os to 00 to ON CM IA >N >N O ro [>• CJ c^. ro ro m ro !>• ro vO O* tA »N >N ro O 00 lA CM O-J cO rO tj- GO *N ro CM »N CM CM OO 00 T3 CM On rO CM [S ro O CM >N »N CM CM ■«— LA 00 ro CM O r- -Q rO ON OO rO CP On t- 00 CM ro »N TJ ro O vO CM ON vO rO 't uo t- ro 00 O ro »N >N >N oo ro O >o ro CM t>« 00 ro >N 00 ro a »N r- N QN N CM rO 00 JC Tt- *N CM CM rO 00 ro ' 'O o o T3 c/i 00 ro »N 00 >u >N TU OZNANILO za šolsko leto 1939/40. 1. Vedenje v počitnicah. Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so po disc. pravilih za svoje vedenje tudi v tem času odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Učenci(nke), ki imajo popravni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli delati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z din 10, za vsak predmet pa, iz katerega boste delali izpit, priložite kolek za din 10. Popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avg. od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski. Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z din 10! 3. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. 1. septembra od 8. do 11. ure bo vpisovanje za I. r., 2. septembra od 8. do 11. ure za II. — VIII. razred in 4. septembra od 8. do 11. ure za učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak (a) učenec (nka) zadnje šolsko izpričevalo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list. 4. Šolnina in pogoji vpisa. Šolnino morajo plačati učenci po naslednji razpredelnici: nad o o 00 do 1.000 din 75.— din 100.— din » 1.000 » 3.000 » 112.50 » 150.— » » 3.000 » 5.000 » 150.— » 200.— » 5.000 » 7.000 » 262.50 » 350.— » » 6.000 » 7.000 » 300,— » 400,— » » 7.000 » 8.000 » 375.— » 500,— » » 8.000 » 9.000 » 487.50 » 650.— » » 9.000 » 10.000 » 600.— » 800.— » » 10.000 » 12.000 » 750.— » 1.000.— » 12.000 » 15.000 1.125.— » 1.500.— » » 15.000 » 20.000 » 1.500.— » 2.000,— » 20.000 » 25.000 » 1.875.— » 2.500.— » » 25.000 » 30.000 » 2.250.— » 3.000.— » » 30.000 40.000 » 2.625.— » 3.500.— » » 40.000 » 50.000 » 3.000.— » 4.000,— Nad 50.000 din davka se plača za vsakih započetih nadaljnjih 1.000 din po 10 din šolnine. Po zgornji razpredelnici se torej do 800 din davka ne plačuje šolnina. Učenci(ke) nižjih razredov plačajo šolnino po II., učenci (ke) višjih razredov po I. skupini. Osnova za plačanje šolnine je seštevek neposred. davkov roditeljev in učenca. Neposredni davek se plačuje v naši državi v naslednjih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so zavezana polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka samostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Od l%nega pribitka k uslužbenskemu davku se šolnina ne plačuje. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki plačujejo samo neposredni davek od službenih prejemkov, izdaja potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine službodajalci. Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devetimi ali več otroki ne vpliva na plačevanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve. Šolnina se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo vpisan noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Starši naj si zaradi tega preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine najpozneje do 15. avgusta. Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z din 20, overovljeni prepisi z din 10. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potrdilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na više organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču). Šolnine ne plačajo drž. gojenci (ke) in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 800 din neposrednega davka na leto. Potrdilo o višini davka pa morajo pri vpisu predložiti tudi ti učenci. Nadalje so oproščeni po čl. 129. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah vseh taks in šolnine brez ozira na premoženjsko stanje otroci invalidov, ki se šolajo. Pri vpisu morajo dokazati priznanje invalidnosti s prepisom listine, s katero so bili od najvišje instance prevedeni. Za učence (ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje: a) za prvega otroka (to je otroka, ki je v višjem razredu kake šole, na kateri se plačuje šolnina) polna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka le, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Te pobotnice naj predlagajo starši, oziroma učenci (ke) sami, ne (la bi jih moralo ravnateljstvo na to šole opozarjati. ' Vsak učenec plača pri vpisu din 20 za zdravstveni fond učencev, prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. predpise itd.) in din 50 za kolek na prijavo. Te takse ne plačajo otroci invalidov. Po § 35. zak. o srednjih šolah ne sme biti učenec(ka) na dan vpisa v V. razred starejši od 17 in v VII. razred starejši od 19. let. Izjeme do dveh let dovoljuje kr. banska uprava. Prošnje za spregled starosti vložite pri ravnateljstvu najpozneje do 4. julija ter jih kolkujte s kolkom din 10! Priložite krstni list in zadnje letno izpričevalo! 5. Predpisi glede učencev, ki se vozijo domov. Ministrstvo prosvete je odlok S. n. br. 28.836 od 25 .avg. 1933, po katerem so se smeli dijaki od I. do IV. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave, razveljavilo. Voziti se torej smejo dnevno v šolo in domov neomejeno učenci in učenke vseh razredov. Z ozirom na slabe uspehe, ki jih po večini izkazujejo ti učenci(ke), pa ravnateljstvo staršem nujno priporoča tudi z ozirom na zdravje, da preskrbe svojim otrokom stanovanje v Celju ali vsaj v bližini mesta. Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo ob začetku šol. leta o tem izkazati pri svojih razrednikih. Starši naj preskrbe svojim otrokom zavetišče takoj ob začetku šolskega leta! Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov in vpisovanja bodo objavljene v časopisih. 6. Zdravniški pregled družin, ki sprejemajo v oskrbo dijake. Po nalogu min. za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 13.849 z dne 10. maja 1935 (odi. kr. ban. uprave VI. No. 13824/1 od 6. jul. 1935) morajo v smislu § 35. t. 4. zak. o zatiranju nalezljivih bolezni osebe, ki vzamejo na stanovanje in prehrano učence (ke), predložiti ravnateljstvu potrdilo, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odprte tuberkuloze. Brezplačno zdravniško preiskavo izvrši v Celju ter izdaja potrdila protituberkulozni dispanzer. Predpisana potrdila naj stanodajalci predložijo v začetku šolskega leta istočasno, ko podpišejo prijave. rf y ' i K --V';! • \ V \vY' *•)'/• 'J > J, , ■' • '■ fe \'f:;: • ;|il'?i•// ;'*•'/'V1' V:;-. V» ; ... .V . ~.V - .. ■ 1.... V/!*”" V. v'i\ V,.,'1 . ■ ' - 'r V• f '1«iw (rOn 'V/ 1 v' ;v'\ / i,1 y'v.,^V>; ;; v ■ s.‘t»N M- ■ * • v M . P; V- V' .; v ^ ‘ V ' M\ 3 l,f- h v: '(1' X' ; ,V };'j ,f • • v ; VW> -vj< *>,,W r;: j '1 1 ■ V 'k. •&>- M X '' v. f / ., ff'*' ' Vr, »j n t* /"tf» ? V' J'®' ■ v4 j 'Jt j M;jy yWiW**-} V. O1' -■ >'S'r ;j'' ■ '• ■■ V> ..'* *’[ :;V ■ ' '4 • ’ j v ": ■>.fe' '(i >•;. / V ; ■ 't- ■ V* k' >V;, iV ; 'v' ■ K-V. ; lf ■ '■ 1,1 -1N^- ’■ ■■ ■•>v-' -v- V: N ^ Ai T\4i ^ //• • V '< A- ,L ■ ^3 -r* .Avl#1 ‘v (,«• V' v . •: 'Jt. rJ7 'v /£» :)v * %; ■i{4 v ■ v ä'#|* i> J, l uiiw; ' • ir\'\yt-v ... i\~u 'vr ‘ W' - ^ /s. » : ■'1 ■ 1 sJ' t rh ■ tri \r. F \ >.. . wwu, '*%X K "-/v,7/ ^* Wi) %A m 1/-5 *.«-.: ■ 'J. '• Vii-i ’: j/'■./!'►{ ‘V 'V 5 »J V,:. . ■ , ^7/žj 1 'V ' } \ V •/ • ' f) v r • 'i fk . ■' if L-v VX't-v (;■■' Jr ’ iV' ■ \■'? " ■:\ Ir{ .k ; A?> ’/frvvü rf.f A •|J^V iir'^?/'):\f ipxftr^r ^ , *• ...v.vä'-' ji: V M s Ä/ •Hb • V : V' -. lil -'',ji ■■■Bil' ■ 'wiflS ;: ,j ■, r i.i' ^ <> ^ 4 I* >5 v 1, \ L ,, .V, o •. ' •:*V • v' v ■ -/4/ . {V/tv\'[ ^ ' A Vvi ^ j\ M’ \ 'V* -y;‘ -1 w/ )i - ' N' 1. *«wg ^ v\ ; I ■,.;'A>-X- • ,> ; .. /.? •• • V1.-!. .V!"'-vvV; .,!'• \ ■ ::';vv t ' ni'- ÄMiÄU . x 5 •! t . "<\\ . . »v - i'*> • ./■•' , !•■ > lv *■ u / 'Ji'V ' k ., »/•' v,... ’ J-H / <. j i !' A v1' \‘A v; viii ■■ ]:' V:;t■ /,»>;■ ,i; '■ U- 4Ä»,V'ir';"l&