Dr. 0. T.:27 Crni križ pri Hrasiovcu. Zgodovinska povest. Sodnik Trenak se dvigne, odpre debelo knjigo Carolina ter prečita iz nje določbe, kolikor se nanašajo na zločine, ki so pod obtožbo, da so prisedniki poučeni, ako imajo soditi. Nato odloži knjigo ter veli Agati, da stopi bližje. Počasnim korakom se približa Agata mizi, za katero je stal Trenak, za trenutek dvigne oči, a jih zopet povesi. »Agata pl. Niirnberger, vprašam vas še enkrat, ali se priznate krivim vse;.ra tega, česar vas je gospa graščakinja obtožila?« Agata je kakor nema ter »rleda, kakor bi bil nien duh daleč proč. Naenkrat sc začne tresti po colem telesu, med glasnim ihtenjem prikloni glavo, kakor bi hotela vse potrditi-, nato pa se zgrudi na tla nezavestna. »Dobro igra svojo vlogo,« rcče graščakinja porogljivo, »da bi zmotila sorlnika tcr priče in prisednike, a nič ne pomaga, priznala je vso, goBpod sodnik. zahtevam obsodbo!« Agata, kateri je priskočil Maks Pernhard na pomoč. se je zopet vzravnala tcr stala mirno pred ^ounikom. Zapisnikar je nato prebral na sodnikov ukaz celi zapisnik na glas. Sodnik Trenak je potegnil počasi roko črez čelo ter sriedal v kniigo, le tu in tam mu je ušel pog_ed na Agato, ki je stala vzravnana in imela oči opr+e ven skoz okno na jasno nebo. Ni slišala, kar je govoril njen zagovornik, ki je jasno dokazal, da je nesmisel verovati v čarovništvo, ter da je vse, kar je govorila Agata, pripisovati njeni zmedenosti, kajti pravila je le to, kar je od drugih slišala. O detomoru pa niti ni treba govoriti, ker je jasno dovolj, da je obdolženko vsled silnih duševnih muk porod prehitel in je dete uinrlo, ker je prišla pomoč prepozno. Grobna tišina je nastala po dvorani, ko je končal Pernhard svoj zagovor. Agata je stala mirno pred sodnikom, bila je s svojimi mislimi daleč od tukaj, v duhu je gledala Friderika Herbersteina. Bil je tako lep in Ijubko se ji je nasraeb.ljal ter spregovoril: Agata, ostani trdna, hudobija sicer zdaj zmaga, a ločiti naju nikdo ne more. Stoprav se je šele zavedla, kn jo prime birič na sodnikovo povelje, da jo od- vede v zato določeno sobo za čas, ko se vrši posvetovanje prisednikov. Sodnik Trenak se dvigne silno resen ter spregovori proti prisednikom: »Slišali ste celo razpravo, prečital sem postavne določbe, kako je v teh slučajih soditi, sedaj vas prisednike, ki ste zbrani v postavnem številu, vprašam za vašo sodbo.« Nastala je v dvorani velika napetost, prisedniki so dalje časa molčali ter so drug drugega pomembno pogledovali. Videti jim je bilo, da je sodba težka. A graščakinja, ki je videla, da nastop obtoženke in zagovor Pernharda nista ostala brez ugodnega utisa, se hitro dvigne ter ozj-e na prisednike z ostrim pogledom, kakor bi hotela reči: Gorje vam, tudi glede vas imam oblast, če mi niste poslušni! »Odločite se tedaj,« prekine molk graščakinja, »dosti dolgo že traja razprava, gospod sodnik, r)ozovite jih, da takoj izrečejo sodbo.« GrašCakinja se postavi tako, da je obdržala vsakega prisednika v svojih očeh in se ji nihče ni mogel umakniti s svojim pogledom. _Soclnik Trenak pokliče prisednike po imenu!^v jih pozove, da nni vsak po svojem najbolišemprepričanju in svoji vesti pove, ali je Agata pl. Niirnberger kriva čarovništva in detomora ali ne. Prvi prisednik je bil Jakob Sušic iz Vurberga, ki je izrekel z določnim glasom: Kriva. V kratkem presledku podali so tudi ostali prisedniki svojo sodbo; bila je enaka s prvim izrekom. Pisar Hans Hanckh je napisal potek in izid glasovanja ter izročil listino sodniku, ki je pristavil pod vsebino obtožbe tudi svoje mnenje. Med pričami je nastalo nemirno gibanje, prisedniki so gledali na tla, ko je birič zopet privedel Agato v dvorano. Bila je bleda, toda samozavestno je stopila pred sodnika. Ta trenutek so se srečale njune oči. Trenak je čutil njen pogled in bilo mu je, kakor bi mu prodrl kot oster meč do notranjosti srca. Bojeval je silni duševni boj; v svoji zaslepljenosti se je poslužil tega sredstva, da ji stre njen upor ter si jo pridobi za se kot ženo, sedaj vidi, da je šlo vse predaleč. Prisedniki so jo spoznali kot krivo — .notranji čut mu pravi: uničiš jo, če jo obsodiš, In zgubiš za vedno, vendar ne more pomagati. Sodba se glasi zoper njo; priznano je vse in navodila tedanio nostave no dovolijo nobene druge razlage, kakor izrek smrti. Strese se na celem telesu in srage mu stopijo na čelo. Zdajci vpro vanj graščakinja svoje oči, kakor bi mu hotela pogledati na dno duše in reči: Zakaj se obotavljaš, ti si mi dal povod za obtožbo, sedaj sodi! Dvignil se je krvni sodnik, z obraza zginila mu je vsaka barva, vedel je, da so sedaj uprte v njega vseh oči in tudi nje — Agate, ki jo ljubi in jo je hotel osrečiti, a jo je sam upropastil. S palico, katero je držal v levi roki v znamenje sodne oblasti, se je oprl ob mizo, z drugo pa je držal pergament, na katerem je bila po pisarju pisana obsodba. Nastala je v dvorani grobna tišina, saj zdaj se odloči usoda Agate iz Štraleka. Z raskavim glasom, kateremu se je poznala notranja razburjenost, izreče sodnik Trenak: »Deželska sodnija gospoščine Hrastovec, ki se je zbrala, da sodi o zločinih, za katere je določena smrt, naznani sledečo sodbo: Ker je Agata plemenita Nurnberger, zakonSka hči plemiča Štefana Niirnberger iz Štraleka in njegove žene Magdalene, po zaslišanju, ne da bi se je k temu prisililo s trpinčenjem, sama priznala, da se je odpovedala Bogu ter se zapisala hudemu duhu, s katerim se ie shajala v no*Ti^r^ času na Preski gori in kateri jo je tudi zaznamoval s posebnim znamenjem zato, da ji je dal čarovno sredstvo, s katerim je omamila graščaka Ivana Friderika Herbersteina, dajezadobila nad njim vso oblast, in da je v ječi umorila svoje dete z namenom, da si pridobi sredstvo za beg — spoznamo ter izrečemo kot končnoveljavno, da se ima obsojena sežgati pri živem telesu na grmadi. Z ozirom na njeno mladost ter priznanje pa se sodba milostnim potom spremeni, da se ima obsojeni odsekati najprej glava in tako končati njeno življenje, mrtvo telo pa se ima sežgati na grmadi v Črnem lesu ter njen prah razpršiti na vse štiri strani sveta. Tako je sojeno v gradu Hrastovec na dan sv. Lucije v letu Gospodovem 1599.« Sodnik Trenak se je vsedel, videti mu je bilo, da so se mu nemivno gibali prsti, s katerimi je zaprl dobelo knjigo. Mirno je poslušala Agata svojo sodbo, niti ni tronila z očmi, ko ji je sodnik naznanil emrt. Bila je na to pripravljena. Pomilovalno so pogledalc priče z.i A^ato, ko jo je odvodel birič, Trenak pa se je obrnil proti oknu, da bi ne videl one, katoro :.mrt je on povzročil. Lahno se je prii,-iv,.t;i ott.o?<x«i.-;,..;,v ]<o je odhajala z zadovoijstvoni iz dvorane. Njegove misli so šle za Agato, kateri so šteti dnevi. Polagoma se je izpraznila dvorana, odhajali so vsi vsak s svojimi posebnimi čustvi. Zadnji je odšel krvnik s svojimi pomočniki. Tiho je bilo v dvorani, le zunaj je pihal veter in smreke ob oknu so tajnostno šumele, kakor bi žalovale, da mora tako mlado življenje vsled zaslepljenosti ljudi najti tako rano smrt. — Napočil je tretji dan, ki je bil določen za izvršitev smrtne kazni. Iz Šent Ruperta je došel vikar Štefan Putan, da pripravi Agato na smrt. Težko mu je bilo opraviti naloženo dolžnost, saj je dobro poznal gospodično iz Štraleka in vedel, da je nedolžna. Bilo mu je tem težje, ko na Agatino vprašanje, zakaj ni očeta, ni mogel povedati cele resnice. Plemič Niirnberger se od tega časa, ko je zvedel to grozno novico, ni več zavedel in je bila pričakovati vsak čas njegova smrt. Zato je mogel vikar Agato le tolažiti, kakor je vedel in znal. Napočil je usodepolni dan. Pred glavnimi vrati grada Hrastovec se je zbrala že zgodaj velika množica Ijudi iz bližnje in daljne okolice, saj novica, da je obsojena blaga Agata na stnrt, Be je raznesla bliskoma po vsej okolici. Zdajci odpre grajski vratar Pankracij težka vrata, skoz katera stopi Agata oblečena v belo haljo. Njeni dolgi lasje so se vsipali po hrbtu, ko je korakala počasi na prosto. Imela je na pol zaprte oči ter gledala na mali križec, katerega ji je dal vikar Putan kot tolažilo na njenem zadnjem potu. Slišali so se na pol glasni vzdihi in vzkliki ter pritajen jok med množico. S strahom so gledali na Agato, katero je spremljal krvnik z obema pomočnikoma. V tem trenutku stopi iz grajskih vrat graŠCakinja; imela je isto obleko, kakor na dan obravnave. Gledala je samozavestno okoli sebe, mrzel je bil njen pogled, ni kazal nobenega usmiljenja, pač pa neko pritajeno veselje, da se izpolni njena želja po osveti. Neposredno za graščakinjo je prišel Trenak s pisarjem, ki je držal v rokah pergament s sodbo. Z njim vred so stopali prisedniki, kakor so bili navzoči na dan razprave. Niso se upali pogledati na Agato in tudi ne po množici, imeli so uprte oči v tla. Zadaj za temi so prišle priče, sedem po številu, iste kakor prvi dan.