BIBLIOGRAFIJA 
BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKE ZGODOVINE 
(Publikacije iz let 1961—62) 
Sestavila Slavka Kajba-Milič in Vasilij Melik 
Uvod 
Bibliografija, kakor jo objavljamo v tem letniku Zgodovinskega časopisa, 
se razlikuje od one za leta 1959—60 (il5. letnik, 1961, str. 242—256) in 1951—58 
(12—13. letnik, 1958—59, str. 377—422) predvsem po tem, da vključuje tudi ob­
dobje narodnoosvobodilnega boja. Naše prejšnje bibliografije so se omejevale 
na dela, ki so govorila o slovenski zgodovini do leta 1941. Bibliografija za zgo­
dovinski čas 1941—45 je bila sestavljena po drugačnih kriterijih; začela je izha­
jati v Zgodovinskem časopisu, nato pa je izšla v posebni knjigi (France Škerl-
Bregar: Petnajst let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945 
do 1959, Ljubljana 1962, 546 strani) ter se za publikacije iz leta 1960 nadaljevala 
v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja (1962 št. 1, priloga 2, 61 strani). 
Upoštevala je samo v slovenskem jeziku napisana dela. V letošnjem letniku 
Zgodovinskega časopisa objavljena bibliografija NOB pa je sestavljena po istih 
glavnih načelih kakor smo se jih držali v splošni zgodovinski bibliografiji za 
publikacije od leta 1951 naprej : prvič, da niso upoštevana vsa dela, ampak samo 
izbor, drugič, da so zajete publikacije ne glede na jezik, v katerem so izšle. V 
podrobnostih je sicer v kriterijih in v načinu ureditve med splošno zgodovinsko 
bibliografijo in bibliografijo NOB nekaj razlik, zato objavljamo bibliografijo 
NOB pod posebnim naslovom in s posebnim uvodom. 
Na ta način je ostala izven obsega naše bibliografije le še zgodovina sta­
rega veka in arheologija. Ta je zajeta v Bibliografskih prispevkih k jugoslo­
vanski arheologiji, ki jih objavlja Staško Jesse v Arheološkem vestniku; zadnji 
so izšli za leto 1959 in 1960 (11—12. letnik, 1960—61, str. 254—278). 
Naj na kratko ponovimo glavna načela, ki se jih držimo pri sestavljanju 
bibliografije slovenske zgodovine (do leta 1941). Upoštevana so dela, ki obrav­
navajo zgodovino Slovencev ali zgodovino ozemlja, na katerem žive, oziroma 
ozemlja, na katerem so nekdaj živeli, če se vsebina dela posredno ali nepo*-
sredno nanaša na slovensko življenje na tem ozemlju. Zajeta so dela, ki so izšla 
v SR Sloveniji, SFR Jugoslaviji ali v inozemstvu, v naših ali v tujih jezikih, kot 
;samostojne knjige in brošure ali kot razprave in članki v zbornikih, časopisih, 
časnikih in drugih periodičnih publikacijah, imajo pa kot letnico izida označeno 
leto 1961 ali 1962. Upoštevali smo poleg tega še nekatera dela z zgodnejšo let-
•324 

nico izida, ker so dejansko izšla pozneje ali pa smo jih v prejšnji bibliografiji 
prezrli. 
Izločili smo učbenike za osnovne in srednje šole, članke, ki ne prinašajo 
ničesar novega, ki so le splošno informativnega ali popularizacij skega značaja, 
ki so le odlomki ali okrajšave iz prej ali pozneje objavljenih širših del, ki so le 
kratke notice posameznih lokalnih dogodkov ali njih priložnostni prikaz, ki 
samo na kratko podajajo spomine tega ali onega udeleženca ali očividca, ne da 
bi hoteli dati kritično ali globljo sliko. Izločili smo kratke obravnave zgodo­
vinskega razvoja posameznih šol, podjetij, društev, ulic, poslopij itd., skratka 
večino drobne krajevne literature. S tem seveda ne odrekamo člankom, ki smo 
jih izpustili, vrednosti in pomembnosti. Mnogi teh člankov so pravi viri, ne­
obhodno potrebno gradivo z dragocenimi podatki za vsakogar, ki bo sestavljal 
kritičen zgodovinski prikaz tiste dobe ali ozemlja. Iskalec takih člankov bo s 
pridom uporabil splošno zvezno in slovensko bibliografijo, medtem ko je naša 
samo izbor. 
Del s področja zgodovine literature1, zgodovine likovne umetnosti, zgodovine 
glasbe, zgodovine filozofije, zgodovine znanosti, s področja etnografije, lingvi­
stike, geografije, numizmatike in drugih v celoti ali deloma zgodovini bližnjih 
ved praviloma razen nekaterih preglednih del, ki zajemajo daljša obdobja slo­
venske preteklosti, nismo upoštevali. 
Od zgodovinskih del, ki obravnavajo celotno ozemlje SFR Jugoslavije ali 
vse jugoslovanske narode, smo upoštevali samo najvažnejša in tista, ki v veliki 
meri govore o slovenski zgodovini in njenih problemih. Del, ki zajemajo Slo­
vence ali Slovenijo v širšem okviru, praviloma nismo upoštevali. To velja za 
razne širše zgodovine diplomatskih ali vojnih dogajanj, avstrijske, italijanske, 
srednjeevropske, jugovzhodnoevropske, slovanske, evropske, svetovne zgo­
dovine itd. 
Bibliografija je razdeljena na dvoje poglavij. V prvem navajamo dela, ki 
. obravnavajo celotno slovensko zgodovino, zgodovine posameznih panog kakor 
pravne zgodovine, slovstvene zgodovine in podobno, ter dela, ki obravnavajo 
posamezna obdobja ali probleme iz slovenske zgodovine od naselitve (razen 
arheoloških del) do leta 1941, in jih pri tem povezujemo v skupine po proble­
matiki, času in ozemlju, ki ga zajemajo. V drugem poglavju navajamo dela, ki 
obravnavajo zgodovino posameznih manjših pokrajinskih enot, mest in krajev. 
Pri tem začenjamo z Ljubljano in nadaljujemo z Notranjsko, Dolenjsko, Go­
renjsko, Štajersko, Prekmurjem, Koroško in Primorsko, z Beneško Slovenijo, 
Gorico, Trstom in Istro. Marsikatero delo je težko uvrstiti v en sam odstavek. 
Deloma si pomagamo s kazalkami ter v splošnem prvem poglavju opozarjamo 
na literaturo, navedeno v lokalnem drugem poglavju in narobe. Da bi bilo 
iskanje olajšano, smo odstavke označili z zaporednimi arabskimi številkami. 
1. Od Zgodovine slovenskega naroda, ki jo piše Bogo Grafenauer, je izšel 
V. zvezek: Doba hitrega razkrajanja fevdalne organizacije, razvoja manufak­
turne in začetkov industrijske proizvodnje od srede XVIII. do srede XIX. sto­
letja. (Ljubljana 1961, 207 strani). S tem je Zgodovina slovenskega naroda, ki 
je najprej izhajala v redni knjižni zbirki založbe Kmečka knjiga (1.—3. zvezek 
1954—56), pozneje pa v Kmečki knjižni zbirki Glavne zadružne zveze (4. in 5. 
zvezek 1960—61), zaradi prenehanja izhajanja te zbirke v tej obliki nehala iz-
hajati.ra Izdajanje bo nadaljevala Državna založba Slovenije, ki bo obenem 
ponatisnila dosedanje zvezke. 
325 

2. Izšla je obširna sintetična knjigajsergij Vilfan: Pravna zgodovina Slo-
_vencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije (Ljubljana 1961, 568 strani)1, 
ki daje na koncu tudi »kratek komentiran izvleček iz bibliografije«, pregled 
„virov in stanja raziskav na področju naše pravne zgodovine.IV univerzitetnem 
učbeniku Istorija država i prava jugoslovenskih naroda (do Ï918. godine) (Beo­
grad 1962, 380 strani) sta obdelala slovensko pravno zgodovino Dragoslav Jan-
ković, ki je orisal državo Karantenskih Slovencev (str. 6—8) ter Jelena Dani-
lović, ki je zajela obdobja od 12. stoletja do 1848 (str. 144—1166) ter od 1848 do 
1918 (str. 367—368). Knjiga Ferdo Oulinović: Državnopravna historija jugosla­
venskih zemalja (Zagreb 1961, Prva knjiga, 274 strani), učbenik zagrebške uni­
verze, obsega tudi slovensko pravno zgodovino od začetkov do letâ 1918. S pod­
ročja pravne zgodovine naj tu navedemo naslednje razprave: France Goršič: 
Slovensko ljudsko pravno pravo (Kronika 10, 1962, str. 106—ìllll); isti: Mejaštvo 
in organizacija vinskih gora (Kronika 9, 1961, str. 31—36); isti: Zastopanje 
strank na gorskem pravnem redu (Pravnik 16, 11961, str. 45—49); isti: Zur Frage 
der Feudalen Rezeption des Weinbergrechter in der Steiermark (Zeitschrift des 
historischen Vereines für Steiermark 53, 1962, str. 305—320); isti: O vplivu 
nemškega mestnega prava na gorsko pravo slovenskega ozemlja (Pravnik 16, 
1961, str. 325—336). 
3. V delu Zgodovina slovenskega slovstva, ki ga izdaja Slovenska Matica, 
je izšla tretja knjiga (III: Realizem II, Ljubljana 1961, 384 strani), v katerem 
je Anton Slodnjak opisal drugi del realizma in s tem obdelal obdobje 
1876—18952. S področja zgodovine knjižnega jezika je omeniti razpravo: France 
Jesenovec: Odmev štajerščine v slovenskem knjižnem jeziku (Celjski zbornik 
1962, "str. 205—224). 
4. Fran Vatovec je izdal prvi del svoje zgodovine slovenskega časnikar­
stva: Slovenski časnik 1557—1843 (Maribor 1961, 269 strani) v katerem opisuje 
zlasti Vodnikove Ljubljanske novice ter novinarstvo prve polovice 19. stoletja 
do začetka izhajanja Bleiweisovih Novic. 
5. Zgodovinski pregled slovenskega založništva je dal Bogomil Gerlanc v 
Enciklopediji Jugoslavije (Knjižarstvo kod Slovenaca, 5, str. 273—274). 
6. Pomorski zbornik povodom 20-godišnjice dana mornarice i pomorstva 
Jugoslavije 1942—1962 (Zagreb 1962, 1967 strani v dveh knjigah) vsebuje vrsto 
člankov iz zgodovine pomorstva, ki se nanašajo na celotno jugoslovansko obalo 
in zajemajo pri tem tudi slovensko morje. Posebej slovensko ozemlje pa obrav­
nava Ferdo Gestrin: Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju (str. 1489 do 
1515); isti Oris razvoja pomorstva v Slovenskem Primorju (Kronika 10, 1962, str. 
90—94); Vilhar Srečko: Prispevki Slovencev k dvigu pomorstva na Jadranu 
(Odlomki iz naše gospodarske. zgodovine) (Slovenski pomorski zbornik 1962, str. 
43—61); isti: Iz zgodovine slovenskega pomorstva v Trstu (Jadranski koledar 
1961, str. 162—169); isti: Slovenski ribiči, pomorščaki in ladjarji na Tržaškem 
(Jadranski koledar 1962, str. 157—162); Vladimir Medvešček: Razvoj potniške 
obalne plovbe ob vzhodnem Jadranu. Kratka zgodovina (Slovenski pomorski 
zbornik 1962, str. 139—151) ter še nekateri članki, ki jih navajamo v 69. in 70. 
odstavku. 
7. Ob sedemdesetletnici Milka Kosa je izšel članek Boga Grafenauerja z 
bibliografijo Kosovih del v letih 1953—'1962 (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 
1 Ocene: Gorazd Kušej (Naši Razgledi 11, 1962, str. 147—148), France Gor­
šič (Pravnik 16, 1962, str. 34—42). Ad la: ocena 1.—5. zvezka: J. V. Čurkina, 
Voprosy istorii 1963, št. 9, str. 158—163. 
2 Ocena: Jože Pogačnik (Naši Razgledi 11, 1962, str. 213). 
326 

171-^175). Nekrolog Jožetu Hainzu sta napisala Ferdo Gestrin (Zgodovinski ča­
sopis 16, 1962, str. 230—231) in Vasilij Melik (Historijski pregled 9, 1963, str. 75). 
8. O arhivalijah, ki so bile iz državnega arhiva v Trstu izročene Jugo* 
slaviji, poročata Milko Kos (Zgodovinski časopis 15, 1961, str. 197—Ì199) in Jože 
Maček (Arhivist 1962, str. 160—161). Izčrpno sliko celjskega arhiva je podal 
Janko Orožen (Celjski zbornik 1961, str. 519—529). 
9. V seriji Monumenta historica ducatus Carinthiae je izšel 7. zvezek (7. 
Band, Die Kärntner Geschichts-quellen 1300—il310, 264 strani), ki ga je pri­
pravil Hermann Wiessner. Izšel je Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, 
Vierter Band, 1. Lieferung (Wien 1960, 128 strani). Pod vodstvom Heinricha Ap­
petta je izdajo pripravil Gerhard Pferschy. Vire za Cirila in Metoda navajamo 
v 11., nove zvezke Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku pa v 
odstavku 48. 
10. France Goršič je napisal razpravi: O rodbinski zadrugi kot izrazoslov-
nem problemu (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 209—211) in Nekaj1 pogledov 
na družbenost starih Slovencev (Slovenski etnograf 15, 1962, str. 33—54). 
11. Vire za Cirila in Metoda (Konstantin i Metodije Solunjani, Izvori — 
Constantinus et Methodius Thessalonicenses, Fontes, Zagreb 1960, 276 strani) 
z obširnimi komentarji in literaturo sta izdala Fran Grivec in Fran Tomšič. 
S problemom Cirila in Metoda se ukvarjata članka: Fran Grivec: Vprašanja 
o Konstantinu in Metodu (Slovo 1962, str. 131—147) in France Perko: .Problem 
Metodove nadškofije (Nova pot '14, 1962, str. 384—393). 
12. Probleme naselitve, ustoličevanja in »slovenske nadvojvodine« na Ko­
roškem zajema razprava Wilhelm Neumann: Wirklichkeit und Idee des »win­
dischen« Erzherzogtums Kärnten (Südostdeutsches Archiv 3, 1961, str. 141—168)3. 
Bogo Grafenauer je napisal obširno kritično poročilo Deset let proučevanja usto­
ličevanja koroških vojvod, kosezov in države karantanskih Slovencev (Zgodo­
vinski časopis 16, 1962, str. 176—209). 
13. Adolf Trende razpravlja o Geistig-kulturelle Beziehungen zwischen 
Kärnten und Bayern. (Carinthia I, 152, 1962, str. 81—97). 
14. Viktor Paschinger: Die historischen Landschaften Kärntens (Carinthia I, 
152, 1962, str. 309—350). 
15. Pavle Blaznik obravnava: Enote kmetskih gospodarstev na Slovenskem 
(Kronika 9, 1961, str. 129—134), Walther Fresacher je napisal razpravo Zur Frage 
der Erbholdschaft (Leibeigenschaft) in Kärnten (Carinthia I, 151, 1961, str. 487 do 
513) in članek Die Leibeigenschaft in Kärnten (Kärntner Landes-Zeitung, 
21. dec. 1962). 
16. Vilko Novak opisuje Die Stellung des Alpwesens in Slowenien zwischen 
dem germanischen und romanischen Räume (Volkskunde im Ostalpenraum, 
Graz 1961, str. 123—131). 
17. Helmut J. Mezler-Andelberg obravnava Jodok-Kapellen in der Steier­
mark (Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 53, 1962, str. 85—92). 
18. Hans Pirchegger je izdal knjigo Die Untersteiermark in der Geschichte 
ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (München 1962, 299 strani) 
ter razpravo Der Besitz der Kärntner Klöster und Pfarren in der Steiermark 
(Carinthia I, 151, 1961, str. 514—519), Ivo Pirkovič: K topologiji freisinških 
posesti na Dolenjskem (Kronika 9, 1961, str. 174—181) daje nekaj manjših dopolnil 
in popravkov glede lege nekaterih krajev, omenjenih v Blaznikovi razpravi 
Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti (1958) o kateri je 
napisal tudi oceno (Naši razgledi 10, 1961, str. 282—283). 
Ocena: Bogo Grafenauer (Zgodovinski časopis 15, 1961, str. 219—223). 
327 

19. Ferdinand Tremel je uredil knjižico Die Landeshauptleute im Herzog-
tume Steiermark (Graz 1962, 67 strani), piri kateri so sodelovali Heinrich Atteins, 
Karl Eder, Fritz Popelka in Fritz Posch in ki daje pregled razvoja funkcije 
deželnega glavarja ter na kratko prikazuje nosilce te funkcije, s seznamom vseh 
deželnih glavarjev od 1236 do danes, Heinrich Appelt obravnava Die Rechtsstel­
lung der ältesten steirischen Landeshauptleute (Zeitschrift des historischen Ve­
reines für Steiermark, 53, 1962, str. 15—27). 
20. Wilhelm Neumann piše Zur frühen Geschichte der Juden in Kärnten 
(Festschrift für Gotbert Moro 1962, str. 92—104), Karl Dinklage obravnava 
Kärtner Städtegründungen unter Herzog Bernhard (1202—56) (Mitteilungen des 
Instituts für österreichischen Geschichtsforschung 69, 1961, str. 85—96), Jože 
Curk piše O urbanistično-gradbenih zasnovah trgov in mest v Posavinju, Ob-
sotlju in Posavju (Celjski zbornik 1962, str. 225—254). O prekmurskih trgih in 
mestih glej v 62. odstavku navedeno Zeljkovo razpravo o Murski Soboti. 
2)1. Maks Miklavčič piše Ob petstoletnici ljubljanske škofije (Nova pot 14, 
1962, str. 321—330), Jakob Oberstem objavlja Eine Gurker Urkunde zum Konzil 
von Pisa aus dem Jahre 1511. (Ein Beitrag zur Stellung des Gurker Bfechofs 
Matthäus Lang von Wellenburg zum genannten Konzil). (Festschrift für Gotbert 
Moro 1962, str. 105—tlll). 
22. Na reformacijo se nanašajo dela: Karl Eder: Die erste Kunde vom Auf­
treten Luthers auf dem Reichstag zu Worms (1521) in Innerösterreich (Carinthia 
151, 1961, str. 687—704); Pavle Blaznik: Reformacija in protiref ormaci ja na tleh 
loškega gospostva (Loški razgledi 9, 1962, str. 71—104); Mirko Rupel: Primož 
Trubar (Življenje in delo, Ljubljana 1962, 324 strani), isti: Trubar išče novega 
pridigarja za Ljubljano (Slavistična revija 43, 1961—62, str. 211—224) isti: Trubar 
in Hrvati (Ob 400-letnici ustanovitve biblijskega zavoda v Urachu) (Slavistična 
revija 13, 1961—62, str. 49—59). 
23. Knjiga Bogo Grafenauer: Kmečki upori na Slovenskem (Ljubljana 1962, 
484 strani)4 zajema kmečke upore od 15. stoletja pa vse do konca fevdalnega 
obdobja, vključno s kmečkim gibanjem v revolucionarnem letu 1848. Jugo­
slovansko področje zajema razprava Bogo Grafeniauer: Tipologija kmečkih 
uporov in ljudskih vstaj pri jugoslovanskih narodih od XV. do konca XVIH. 
stoletja (Jugoslovenski istorijski časopis 1962, št. 2, str. 3—22). 
24. Posebej gospodarske razmere raziskujejo razprave: Ferdo Gestrin: Go­
spodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. stoletju 
(Jugoslovenski istorijski časopis. 1962, št. 2, str. 23—47); isti: Économie et société 
en Slovénie au XVIe siècle (Annales 17, 1962, str. 663—690); isti: Gospodarstvo 
in družba na Slovenskem v 16. stoletju (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 5—26); 
I. V. Čurkina: Nekotorye certy ekonomičeskogo razvitija slovenskih zemelj 
v XVI. v. (Srednie veka 19, 1961, str. 221—245); ista: Iz istorii slovenskogo goroda 
konca XV — načala XVII v. (Ucenye zapiski Instituta slavjanovedenija 25, 
1962, str. 193—233); Stanislas Hoszowski: L'Europe centrale devant la revolution 
des prix (XVie et XVHe siècles (Annales 16, 1961, str. 441—456) in Revolucija 
cen w srodkowej Europie w XVI. i XVII. w. (Kwartalnik historyczny 68, 1961, 
str. 297—314) — upošteva tudi podatke o cenah v Ljubljani, ki jih je avtorju 
dal na razpolago Sergij Vilfan; Blaznikova razprava O trgovskih zvezah Škofje 
Loke in Reke (glej 56. odstavek); Johann Rainer: Geschichtliche Bemerkungen 
über den Buchweizen (Carinthia 151, 1961, str.-705—710); Sergij Vilfan: K zgor-
dovini kmečkega kupčevanja s soljo (Kronika 19, 1962, str. 129—144) — sega do 
17. stoletja; Ferdinand Tremel: Kärntner Fuhrleute und Händler in Judenburg 
(1579) (Carinthia 151, 1961, str. 726—236); Hans Leo Mikoletzky: Kärntner Kon-
4 Ocena: Marjan Britovšek (Naši razgledi 12, 1963, 414—415, št. 21). 
328 

tributameli (Carinthia 151, 1961, str. 772—789); Günther Probszt: Hans Wid­
manns Erbe (Klagenfurt 1961, 136 strani) — opisuje trgovsko rodbino 16. in 
17. stoletja, ki je trgovala tudi v naših krajih, in daje vrsto podatkov za gospo­
darsko zgodovino; Fritz Posch: Herrschaftliche Viehhaltung und Milchwirt­
schaft um 1700 (Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 53, 1962, 
str. 145—154); Josef Grömnier: Die Steinbiererzeugung, ein ausgestorbenes 
Gewerbe in Kärnten (Carinthia 152, 1962, str. 272—289); Ivan Slo'kar: Ljub­
ljanska suknarna (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 55—79). 
25. Posebej rudarstvo opisujejo članki: Jože Gašperšič: O tehniki in opremi 
nekdanjih rudarjev na Jelovici (Kronika 10, 1962, str. 9—19); isti: Rudarsko 
poklicno znamenje »Kladivo in klin« (Kronika 110, 1962, str. 157—163); isti: 
V spomin zadnjim rudarjem na Jelovici (Loški razgledi 9, 1962, str. 1401—148); 
Jože Som: Vzpon in zaton spodnještajerskega fužinarstva (Kronika 10, 1962, 
str. 144—156) — obsega čas do srede 19. stoletja. 
26. Zgodovino gozdarstva obravnavata Anton Šivic s serijo člankov: Po­
membnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti (Gozdarski vest-
nik 19, 1961, str. 50—52, 185—186, 322; 20, 1962, str. 59—60, 242—244, 301—302), 
ki je začela izhajati že v prejšnjih letnikih Gozdarskega vestnika (glej našo 
bibliografijo 1959—60, odstavek 24) in Franjo Sevnik: Iz zgodovine našega 
gozdarstva. Gozdar Anton Meliva (Gozdarski vestnik 19, 1961, str. 320—322). 
27. Razvoj železnic opisujejo članki: Jože Jenko: Med Zidanim mostom in 
Siskom vozi vlak že 100 let (Kronika 10, 1962, str. 94—105); isti: 90. letni jubilej 
gorenjske proge (Kronika 9, 1961, str. 20—30, 113—1)19) nadaljevanje članka iz 
1960. leta (glej bibliografijo 1959—60, 29. odstavek); isti: Vrhniška lokalna želez­
nica (Kronika 10, 1962, str. 35—42); isti: Vloga mesta Kamnika in okolice v želez­
niškem omrežju (Kamniški zbornik 8, 1962, str. 121—150). 
28. Razvoj prebivalstva proučujejo Manfred S traka: Studie über die 
Verwendbarkeit der Häuserzählungen des 15. Jahrhunderts zur Bestimmung 
der Seehenzahl (Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 53, 1962, 
str. 45—54); isti: Die Bevölkerungsentwicklung der Steiermark von 1528 bis 
1782 auf Grund der Kommunikantenzählungen (Zeitschrift des historischen 
Vereines für Steiermark 52, 1961, str. 3—53); isti: Die Pfarrenzählung des Jahres 
1782 in der Steiermark (Graz 1961, 174 strani) — se omejuje na današnje avstrij­
sko ozemlje; Vlado Valenčič: Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinskl 
ljubljanski škofiji in njegovi rezultati (Zgodovinski časopis (16, 1962, str. 27—54); 
Hans Pirchegger: Der deutsche Bevölkerungsanteil lin den untersteirischen 
Städten Marburg und Pettau im Mittelalter und in der frühen Neuzeit (Südost­
deutsches Archiv 4, 1961); Živko Sifrer: Izseljevanje s slovenskega ozemlja 
(Prikazi in študije 8, 1962, št. 2, str. 1—24); Vladimir Leban: Uloga sklapanja 
brakova u depopulaciji visinskih naselja (Zbornik VI. kongresa geografov FLRJ 
1961, Ljubljana 1962, str. 345—35)1); v 54. odstavku navedeni razpravi o prebi­
valstvu novomeškega predela ter še nekatere druge obravnave manjših ozemelj 
ali krajev. 
29. Šolstvo obravnavajo razprave in članki: Branko Reisp: Višje šole na 
slovenskem ozemlju v XVII. in XVIII. stoletju (Kronika 10, 1962, str. 163—172); 
Vlado Schmidt: Slovenščina v naših osnovnih šolah v prvi polovici XIX. stoletja 
(Ljubljana 1962, 132 strani) (izšlo kot Zbornik filozofske fakultete IV/1); Ivan 
Simonie: Šolske kronike (Kronika 10, 1962, str. 47—50); France Ostanek: »Uči­
teljski tovariš-« (kratek pregled razvoja od 1861 do 1914) (Sodobna pedagogika 12, 
1961, str. 131—142); Milica Bergant: Pedagoški nazori ter pedagoški vpliv 
dr. Franja Žgeča (Sodobna pedagogika 12, 1961, str. 164—175). 
30. Fritz Posch opisuje Kärnten zur Zeit Kaiser Josephs H. (Carinthia 151, 
1961, str. 881—895); Erika Weinzierl-Fischer prikazuje Eine Denkschrift Erz-
329 

herzog Johanns über Innerösterreich 1807 (Carinthia 152, 1962, str. 13—26); 
Herman Braumüller daje Ein Blick auf Kärntens gesellschaftliches Leben bis 
zur Zeit der Gründung der Zeitschrift Carinthia 18111 (Carinthia 152, 1962, 
str. 3—12); Eduard Winter je pod naslovom Eine grundlegende Urkunde des 
Austroslavismus objavil Kopitarjevo pismo Metternichu z dne 7. aprila 1827 
z bibliotekarskih poročilom (Zeitschrift für Slawistik 3, 1958, str. 107—124); 
Melita Pivec-Stele prikazuje, kako je opisoval naše kraje Franz Tschischka 
v svojem vodiču: Vodnik leta 1834 o Sloveniji (Kronika 9, 1961, str. 187—190). 
31. Jan Sedivy objavlja po makmedeljski župnijski kroniki: Prispevek o 
revolucionarnih dogodkih na vzhodnem Slovenskem leta 1818 (Kronika 9, 1961, 
str. 190). 
32. Olga Janša je napisala članek Agitacija »Novic« za preseljevanje Slo­
vencev v Srbijo v letu 1865 in 11866 (Kronika 10, 1962, "str. 185—187). 
33. Ze v zadnji bibliografiji (1959—60, odstavek 37) navedeni referat na 
mednarodnem zgodovinskem kongresu v Stockholmu — Fran Zwitter (s sode­
lovanjem Jaroslava Šidaka in Vase Bogdanova): Nacionalni problemi v habs­
burški monarhiji (Ljubljana 1962, 232 strani) je izšel zdaj tudi v slovenski izdaji, 
ki je z ozirom na širši krog bralcev po besedilu nekoliko razširjena in v biblio­
grafiji izpopolnjena ter prinaša v dodatku statistični pregled in dve karti.5 
Diskusija o referatu na kongresu je posneta v publikaciji Xle Congrès Inter­
national des Sciences Historiques, Actes du Congrès, 1962, 242—250. 
34. O problemu koroških Slovencev razpravljata Thomas M. Barker: The 
Slovenes of Carinthia, a National Minority Problem (New York-Washington, 
1960, 302 strani) ter Pleterski (glej 40. odstavek). 
35. Giulio Cervani: Appunti per una moderna storiografia risorgimentale 
isontina (Studi Goriziani 29, 1961, str. 9—25) je delna predelava drugega dela 
študije Lineamenti di storiografia risorgimentale nazionale e goriziana, ki je 
izšla v zborniku Gorizia nel Risorgimento (str. 7—42)e. Publikacija Giuliani 
e Dalmati nel Risorgimento (Trieste 1961', 89 strani) je katalog razstave, ki 
zajema čas od 1700 do 1945 in v katerem pišejo: Giovanni Quarantotti o Istri, 
Silvio Rutteri o Trstu in Carlo Luigi Bozzi o Gorici; Nereo Salvi je napisal 
Razpravo Fonti e documenti per la storia dell' irredentismo giuliano — I pro­
cessi politici dal 1850 al 1860 (Archeografo Triestino 23, 1960/61, str. 95^166). 
Nekaj del o italijanskem iredentismu glej še v naslednjem ter 68. in 69. od­
stavku. 
36. Zbornik La crisi dell' impero austriaco dopo Villafranca (Trieste 1961, 
367 strani) vsebuje naslednje za našo bibliografijo pomembne razprave: Ro­
berto Cessi: Dopo Villafranca (str. 7—62), Ernesto Sestan: Le riforme cestir 
tuzionali austriache del 1860—11861 (str. 63—91), Cesare Pagnini: L'opposizione 
alle riforme costituzionali del 1860—1861 (govori v glavnem o italijanski opo­
ziciji, str. 93—102), Maria Cessi Drudi: Giudizi di un diplomatico sull' impero 
austriaco dopo Villafranca (odlomki iz Hübnerjevega dnevnika, str. 103—123), 
Richard Blaas: H Barone Burger, lougotenente a Trieste (str. 137—170), Giuliano 
Gaeta: Politica giornalistica austriaca e realtà giornalistica a Trieste e in altre 
province italiane (1859—1860) (str. 171—177), Elio Apih: Appunti sulle origini 
del liberalismo triestino (str. 179—191), Angelo Tamborra: Trieste e i suoi 
traffici con i porti della penisola dopo l'unita secondo i rapporti dei coliseli 
italiani (str. 193—200), Nereo Salvi: La crisi di trasformazione dell'- emporio 
di Trieste in porto di transito (1856—1965) (str. 201—265), Giovanni Quarantotti: 
5 Ocena: Mirjana Gross (Jugoslavenski istorijski časopis 1963, št. 2., str. 
114—123). 
.* Ocena: Ivo Juvančič (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 266—268). 
330 

L'Istria per l'unione al Veneto (str. 267—273). Ostale razprave se nanašajo na 
Reko, Dalmacijo, Benečijo in Ogrsko Giovanni Quarantotti je avtor razprave 
L'Austria alla ricerca di un sistema dietale per il Litorale (Atti e memorie 
della Società istriana... 9, 1961). 
37. Obdobja po dualizmu se dotikajo članki: Vlado Valenčič: Ljubljanski 
protinemški odmevi turnarskih dogodkov (Kronika 10, 1962, str. 117—125); Rosta 
Milutinovic: Prvi ideolozi federalističke misli kod Južnih Slavena (Rad 330, 
1962, str. 85—195); Dušan Kermavner: Hegemonistična prekonstrukcija jugo­
slovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870 (Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 
81—144) ter odgovor Fran Zwitter: Nekaj problemov okrog jugoslovanskega 
kongresa v Ljubljani leta 1870 (prav tam str. 145—170). 
38. Izdaja obsežnega dela Ivan Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in 
slovstvena zgodovina 1848—1895 se je nadaljevala s četrto knjigo (Ljubljana 
1961, 675 strani), ki jo je prav tako kot prejšnje uredil Anton Ocvirk, obsežne 
politično zgodovinske opombe pa ji je napisal Dušan Kermavner. V četrti knjigi 
sta zajeti poglavji o vlogi akademske mladine v prvem obdobju mladosloven-
skega gibanja ter o splošnem razvoju literature in literarne kritike v obdobju 
mladoslovenskega romantičnega realizma z dodatkom o vzajemniški epizodi. 
Med Kermavnerjevimi opombami je posebej opozoriti na dva ekskurza: Slo­
vanski apostol rusofilstva pred sltoletjem (str. 548—561, izšlo prej v Naši 
sodobnosti 9, 1961, str. 20—30), ki govori o Gregorju Blažu, ter Prvo ali Tom­
šičevo obdobje mladoslovenske politike (str. 561—584). Franc Koblar je napisal 
obsežno monografijo Simon Gregorčič (njegov čas, življenje in delo) (Ljubljana 
1962, 433 strani). Avtobiografijo prirodoslovca Ferda Seidla (r. 1858) je objavil 
Marjan Mušič (Kronika 9, 1961, str. 36—54). 
39. Vjekoslav Bratulić: O suradnji južnoslavenskih zastupnika carevinskog 
vijeća (1894—1900) i o problemu nacionalnosti u Austriji (Anali Jadranskog 
instituta 3, 19611, str. 5—68) opisuje zlasti aktivnost istrskih poslancev in njihova 
stališča; poleg tega obširno razpravlja o strukturi dunajskega državnega zbora 
ter o poslanskih klubih v njem. O zadnjem obdobju pred prvo svetovno vojno 
govore razprave: Ju. A. Pisarev: Osvoboditeljnoe dviženie Jugoslavjanskih na­
rodov Avstro-Vengrii 1905—1914 (Moskva 1962); isti: Reakcionnaja rolj kato­
licizma v osvoboditeljnom dviženii jugoslavjanskih narodov Avstro-Vengrii 
v 1905—19114gg (Voprosy religii i ateizma 7, 1959) in isti: Nacional jno-osvobo^ 
diteljnoe dviženie jugoslavjanskih narodov Avstro-Vengrii nakanune i v period 
balkanskih vojn (1909—1913) (Ucenye zapisi Instituta slavjanovedenija 22, 1961, 
str. 169—224); Dragovan Sepie: Politika »Narodnog mira« u Istri 1908—1913 
(Anali Jadranskog instituta 3, 1961, str. 69—123). 
40. Tudi za zgodovino našega delavskega gibanja je pomembno delo Her­
bert Steiner: Bibliographie zur Geschichte der österreichischen Arbeiterbe­
wegung 1867—1918 (Wien 1962), ki daje bibliografijo oziroma izbor iz biblio­
grafije socialističnega tiska, pregled arhivskih fondov, ki dajejo informacije o 
delavskem gibanju, ter spisek strokovnih združenj (s krščanskimi sindikati 
vred) do leta 1918. Delavsko gibanje na Slovenskem pred prvo svetovno vojno 
zajemajo dela: Jože Munda: Bibliografija delavskega socialističnega tiska na 
Slovenskem od 1868 do 11. aprila 1920 (Prispevki za zgodovino delavskega 
gibanja 1962, št. 1, Priloga, 51 strani); Ivka Križnar: Iz zgodovine slovenskega 
delavskega gibanja. Delež žena v borbi slovenskega proleïâïiata (Slovenski* ìzse-
1зепШ'Ш1е^аТ19617ЈттГ192=199)7Риаап Kermavner: Drugi slovenski socialno-
dëmÔkratski list (Kronika 10, 1962, str. 80—90) — opisuje »•Delavski list« iz 
leta 1890; Janko Pleterski: Koroška socialna demokracija in slovensko nacio­
nalno vprašanje na koroškem" do~ leta 1914 (Zgodovinski časopis 16, 1962, 
štr7~212—218); 'Giuseppe Piemontese: П movimento operaio a Trieste dalle 
331 

origini alla fine della prima guerra mondiale (Udine 1961)- Ivan Recent- Pri 
syetovne vome« jPrispevki za zgodovino delavskega gibania lôea'^t^-
^^07)^^^^ 
aomsko stanje i pokreti naših pomaraca u XIX st i »očetkmn XV ^Г m ^ 
zborniki!, 1962 ,tr. 16M74); Dinko ForeticÎGen^?S^^7S 
rtrP16^-16SSJka Ll0ydaVÌh IOŽa"a g0đ- 19a2 (POm0rSkÌ zboS II 1962 
41. O obdobju prve svetovne vojne in nastanku stare Jugoslavije so Disali-
Dragovan Sepie: Šupilo Diplomat (Rad Frana Šupila u emigraciji Ш4-Т91^7Ì 
dine, Zagreb 1961, 275 strani)- Krizman Bogdan: Povjerllve vLe izmeliu' It 
STSS TTu ^ТГ " l SVÌetSk«g fata SCsM^bt 
л1„- U • ' 9); lsti: Austr»ugarska diplomacija u danima raspa­
danja dvome monarhije 1918 god. (Historijski pregled 8, Ш, strT^H« 
i^ Posl*dnle *"* ™»-*Mi Gabsburgov i osvoboditeljnaja borba jugo^ 
tÛtIT ""^ ^NaJ-odnoe "*"« j «g» dejateljnostj (Učence zaK S-
tuta slavjanovedemja 24, 1962, sta-, 197-220); Silvo Kranjec je Ponovno objavil 
SfSnjT!SX° rStnu J,ugoslavye «ead«S_i_ cisoie ITez, 
str. 218—229) iz leta 1925; Dragoslav Janković je napisal izčrono гатпга™ n Ji 
slerataim radovima na istori* stvaranja ^ItovLtl^/^ZiZ 
venski istorijski časopis 1962, št. 2, str. 68-87); Bogdan Krizman je obravSvS 
XxTkalX%°^5ÌrSnJa *•"•-— — I««- «SntSïïï 
42 Posebej o problemu zapadne meje so bila objavljena dela- Milan n_u> 
^^m^^^^L^^^^^-^1^-^^ botbe^ Jadri • 
™^m^gE?K^_46J_strani)S;_Bogdan fcizmai^JadraT^opitanje pred' 
SHi? SST S-AVT^^^^ (^-H ^anskogiStaf " 
gl ^^Žm^i^^-^^^V-^^^0^^11^0 e la Westione-adSatim-
(№ianol959) , Bogdan^Knzman obravnava Rapalski ugovor 12ГНбувтВг5-1920-
T^^^ISSg^JJSeLÄJaOa»^ obliki ocene zbirke dTumeÌtov Z " 
_jo.je.ppd tem naslovom izdal leta 1950 Vojislav Jovanović.... ' тепк>^ Ki 
• ,43DP^oblem severne meje obravnavajo Lojze Ude: Boj za Maribor in šta-
^^P^dravjeJeUJMS/ig (Zgodovinski časopis Ï5;TMI7^6^£вЖл* 
Knzman: Promemorija A. Trumbićl o MaFiboru"! ¥аа^^а¥аЖ1пК^ ~ 
Jkonferenciji 1919. god. (Historijski pregled 8 1Ш-^^^-7^^Л1^^!^'-
235, 259); knjižica Dass Kärnten eins und freiTleibV ki jo"^Sj£5äS_-_Ä_-
Stemacher »od psevdonimom P. X. Holder (Klagenfurt 1961) èS^wSïï 
Fresacher: Bauemehrung (Kärntens Festjahr 1960, str. 26) ter še dïugHgS 
Tone Zorn v Zgodovinskem časopisu 16, 1962, str. 232). J 
w„fi4' ?.^ovjni ****. Jugoslavije je napisal obsežno delo Ferdo Culinović: 
_JugogLav,Ja jzmedjq.dya rataJZagreb 1Ш,_1,Ј50.ф^1, П.ЈМО "i^niB ^Га 
7 Ocena: Ivan Jelić (Istoriski pregled 8, 1962, str. 128—132) 
Ocena: Dragovan Sepie (Istoriski pregled 7, 1961, str. 138-^140) 
št. 1, sfrm-lSaSOVana SePi6a' (V Jugoslovenskom istorijskom časopisu 963, 
» Ocena: Hodimir Sirotković (Historijski pregled 7, 1961 str 227—23П 
Miroslav Stiplovšek (Zgodovinski časopis 16, 1962, ste 269-275)!' ' 
332 

koncu obravnava tudi neosvobojene jugoslovanske pokrajine Primorsko in Ko­
roško ter daje pregled vlad stare" Jugoslavije z imeni vseh ministrov in njihovo 
strankarsko pripadnostjo. Splošni "pregled jugoslovanske zgodovine daje oddelek 
Historija gesla Jugoslavija v Enciklopediji Jugoslavije (5, 1962, str. 106—154)." 
Obdobje pred letom'ïffijB ter dobo stare "Jugoslavije je opisal Vaso Bogdanov, Г 
aprilsko vojno 1941 Mesud'Hotić, riarodhoosvóbodìlno vojno in socialistično re­
volucijo Petar Morača, zunanjepolitične odnose v letih 11945—1961 Aleš Bebler. 
Hrvoje Matković objavlja v članku Iz političke korespondencije 1919/20 godine 
(Istorijski pregled 8, 1962, str. 133—144) pisma iz Trumbičeve zapuščine, ki so 
jih drugi pisali Trumbiću in govorijo o političnih prilikah v tedanji Jugoslaviji; 
tVasilij Mel^je_napisjd_razprav^Izidj_^^ leta 1920 (Pri;; 
spevki za zgodovino delavskega gibanja 1962, št. 1, str. 3—61)^ N. S. Jovanović 
(Bogdanovskajä) obravnava Dviženie narodnyh mass Jugoslava protiv nastup-
lenija reakcii i monarhofašistskoj diktatury (1928—1929) (Ucenye zapiski Insti­
tuta slavjanovedenija 25, 1962, str. 135—170). Delo Ivan Kreft: Progresivna pre­
usmeritev ljudskega gibanja v Sloveniji med jrojnama, ki je glavni sestavni 
del (sta\_45—-231)Jmjige^yan Regent-Ivan Kreft: Progresivna preusmeritev pöli~ 
З^В^?ћЈ^Ц^^л ^0 vojnama v Sloveniji in Trstu (Murska Sobota il962, 235_ 
strani), däje_ pregled slovenske zgodovine in zlasti naprednega gibanja v času 
stare Jugoslavije. Na zaključku je dan pregled partijskih, sindikalnih.in^splošno 
progresivnih listov v Sloveniji v tem času ter seznam knjig in brošur v slo­
venščini, ki so služile partiji pri izobraževanju kadrov in za propagando. 
45. O delavskem gibanju v stari Jugoslaviji pišejo: Metod Mikuž: Osnovni 
problemi ^v_ razvoju KP J (referat na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v 
"Murski Soboti 1959, objavljen v zborniku Prekmurski Slovenci v zgodovini "str* 
"9—29,~z~diškusijó" FrancetaTKlopČiča" str. 31—34); Ivan Kreft: Mesto Partije v 
slovenskem političnem življenju v letih pred drugo' svetovno vojno (žbornTk" 
Prekmurski_Slovenci v zgodovini, str. 35—57); France Klopčič: O mestu komu* 
nistične partije v slovenskem političnem življenju med obema vojnama (Prii-"~~ 
spevki za zgodovino delavskega gibanja 1962, št. lj, sü\_ 271—276); isti: O" nacio-" 
nami politiki KP Jugoslavije"(Našj_razgledi 11, 1962, str. 26); Rudolf Golouh: K ' 
zatonu socialnodemokratske stranke 19ÏSÉ—1920 TPrispevki za zgodovino delav- ' 
skega gibanja 1962, št. 1, str. 197—199); Zgodovino ~Skoj a (1919—1948) "podaja' 
"Živomir Stanković: Borbena pot SKOJ (Ljubljana 1961, 303 strani). 
46. Ivan Regent: O socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski kra-_ 
jini in Istri (v knjigi Regent — I. Kreft^JProgresivna preusmeritev političnega 
življenja med vojnama v Sloveniji in Trstu, Murska Sobota 1962, str. 9—44) 
govori o obdobju_med_prvo in po prvi svetovni vojni, prav tako članki O usta-
novitvi Komunistične partije v Julijski krajini in Istri (str. 39^-61)" ter Poli-
tične, gospodarske in narodnostne razmere v Julijski krajini (str. 31—38) v 
knjigi Poglavja iz boja~za socializem III istega pisca (glej 40. odstavek). 
47. V redakciji Bogdana Krizmana so bili objavljeni Zapisnici jugoslaven­
ske emigrantske vlade 11941—1945, I (od 17. IV. do 12. V. 1941) (Historijski pre­
gled 6, I960, str. 269—289), II (od 16. V. do 4. VI. 1941 i od 27. VII. 1944 do 8. II. 
1945). (Historijski pregled 7, 1961, str. 56—76), III (od 9.—11. VI 1943) (Historij­
ski pregled 7, 1961, str. 143—159), IV (od 12. VI. do 9. VII. 1943) (Historijski pre­
gled 7, 1961, str. 248—265). 
11 Izšlo tudi pod naslovom: Odlomki iz spominov o ustanovitvi Komuni­
stične partije v Julijski krajini in Istri (Prispevki za zgodovino delavskega gi­
banja 1962, št. 1, str. 201—214). 
333 

II 
48. V publikaciji Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku sta iz­
šla VI. zvezek (Ljubljana 1961) z listinami 1444—1499 iz raznih arhivov ter VII. 
zvezek (Ljubljana 1962) z listinami 1243—1498, prav tako iz raznih arhivov. Na­
čin izdajanja smo opisali v 106. odstavku bibliografije 1951—il958. Kratko zgo­
dovino Ljubljane podaja knjižica Ljubljana. Podobe iz njene zgodovine (Ljub­
ljana 1962, 120 strani), pri njenem sestavljanju so sodelovali: Božo Otorepec, 
Vlado Valenčič, Juša Vavken, Sergij Vilfan, Bogo Grafenauer, Ferdo Gestrin, 
Nace Šumi, France Klopčič, Franček Saje, Marica Čepe in Jože Sorn. Deloma 
v antiko, deloma v srednji vek sega razprava Peter Petru: Zametki ljubljan­
skega gradu (Kronika 9, 1961, str. 182—187); Nace Sumi je izdal knjigo: Ljub­
ljanska baročna arhitektura (Ljubljana 1961, 220 strani). Ljubljano obravna­
vajo še naslednja dela: Ivan Slokar: Zgodovina solitrarn in smodnišnic v Ljub­
ljani in njeni okolici (Kronika 9, 1961, str. 110—113)12; isti: Ljubljanska suk-
narna (glej 24. odstavek); isti: Zgodovina ljubljanskih opekarn od XVI. stoletja 
do leta 1731 (Kronika 9, 1961, str. 157—160); isti: Začetki tobačne industrije v 
Ljubljani (Kronika 9, 1961, str. 6—19); isti: Začetki kemične industrije v Ljub­
ljani in njeni okolici (Kronika 11(0, 1962, str. 30—35)13; Vlado Valenčič: Gradbeni 
razvoj Ljubljane od dograditve južne železnice do potresa 1. 1895 (Kronika 9, 
1961, str. 135—144); Pol stoletja gradbenega šolstva 1913—11962. Jubilejna izdaja 
gradbene tehnične šole v Ljubljani (Ljubljana 1962, 57 strani); Jubilejni zbornik 
Šentjakobskega gledališča ,1920—1961. Uredil Miran Petrovčič (Ljubljana 1961, 
74 strani). 
49. Bistro opisujeta članka: Silvo Kranjec: Bistra nekdaj in sedaj (Ob 700-
letnici ustanovitve kartuzije) (Koledar Mohorjeve družbe 1961, str. 114 123); 
Katica Kobe: Iz zgodovine Bistre (Kronika 9, 1961, str. 165^173). 
59, O Vrhniki so pisali: Peter Habič: Vrhnika (geografska monografija 
manjšega mesta) (Geografski zbornik 7, 1962, str. 5—68); Rafael Ogrin: Iz vrh­
niške preteklosti (Kronika 9, 1961, str. 1—4); isti: Vrhniški mitničarji (Kronika 
10, 1962, str. 50—54). 
51. Izšla je knjižica Pavel Kunaver: Cerkniško jezero (Ljubljana 1961, 1б4 
strani). 
52. France Kresal je napisal monografijo Razvoj Predilnice Litija ob 75-
obletnici (Litija 1961, 132 strani). 
53. Razne podatke o Stični, Muljavi, Krki itd. daje Jože Gregorio: Moje 
krške poti (Koledar Mohorjeve družbe 1962, str. 141—151). 
54. Zbornik Dolenjska zemlja in ljudje (Novo mesto 1962, 224 strani) obrav­
nava Dolenjsko, zlasti novomeško pokrajino z geografskih vidikov; za našo bi-
bliogafijo pa je omeniti dve razpravi: M. Dobovšek, V. Klemenčič, M. Likar, J. 
Vrhovec, B. Vrstovšek: Rast prebivalstva novomeške pokrajine po letu 1869 
(str. 162—174) in Marjan Dobovšek: Gibanje prebivalstva na ozemlju novomeš­
kega okraja v letih 1869—1961 (str. 175—199) z podrobnimi podatki po kata­
strskih občinah; Dolenjski zbornik (Ob 20-letnici ljudske revolucije) (Novo 
mesto 1961, 304 strani) vsebuje članke, ki obravnavajo obdobja od antike do 
NOB. Posebej naj navedemo članek: Marko Ivanetič: Razvoj gospodarstva na 
Dolenjskem, (str. 239—264); Marijan Mušič je obravnaval Grad Otočec. Pro­
blemi njegove stavbne zgodovine in obnove (Varstvo spomenikov 8, 1962, str. 
12 Ocena in dopolnila: Jože Sorn (Zgodovinski časopis 16, 1962 str 
261—262). ' 
13 Oceno in dopolnila daje Jože Sorn (Zgodovinski časopis 16, 1962, str 
262—264). 
334 

12—36), Ivan Brlić je napisal knjigo Mokrice (Dvorac perevoj, Mokrice 1961, 
87 strani). 
55. Belo Krajino opisujeta deli Janez Vitkovič: Bela Krajina skozi viharje 
k svobodi (Ljubljana 1961, 181 strani); Jože Dular: Metlika skozi stoletja (Met­
lika 1961, 131 strani). 
56. V seriji poljudnoznanstvenih opisov slovenskih pokrajin, ki jo je začela 
izdajati Mladinska knjiga v Ljubljani, sta kot prva dva zvezka izšle knjižici: 
France Planina: Škof ja Loka z bližnjo okolico (Ljubljana 1962, 136 strani) in 
isti: Poljanska in Selška dolina (Ljubljana 1962, 148 strani). Muzejsko društvo v 
Škofji Loki je izdalo nadaljnja dva letnika zbornika Loški razgledi (8, 1961, 238 
strani; 9, 1962, 260 strani). Glavni za zgodovino pomembni članki v obeh let­
nikih so: Pavle Blaznik: Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske 
knjige Antona de Reime de Mutina (1436—1461) (1961, str. 75—82), razprava 
istega avtorja o reformaciji in protireformaciji (glej 22. odstavek); Gašperšičev 
članek o zadnjih rudarjih na Jelovici (glej 25. odstavek); Doroteja Gorišek: 
Usnjarska obrt v Škofji Loki (1961, str. 165—171); ista: Ureditev zgodovinske 
zbirke (1961, str. 219—222), ki daje pregledno sliko razvoja kolonizacije in kaj-
žarstva na škofjeloškem področju; Primož Simonie: Kmetijstvo v loškem oko­
lišu nekdaj in danes (1962, str. 149—<170); France Planina: Kmetije pod Pasjo 
ravnijo (1962, str. 181) ter več člankov o NOB na škofjeloškem področju. Ferdo 
Gestrin je napisal Prispevek k razlagi imena Tavčar (Jezik in slovstvo 5, 
1961/62, str. 58—59). 
57. Tehniška tekstilna šola v Kranju je izdala Jubilejni zbornik (Kranj 
1961). 
58. Izšla sta Kamniški zbornik 7, 1961, 387 strani in 8, 1962, 170 strani. 
Članki se nanašajo večinoma na NOB; Jenkov prispevek o kamniški železnici 
.smo omenili v 27. odstavku; posebej spada v okvir naše bibliografije še članek 
[Srečko Zabrič: Delavsko gibanje med obema vojnama na Kamniškem14 (Kam­
niški zbornik 8, 1962, str. 5—56) i Božo Otorepec je napisal "članek flž zgodovine 
—gTada-Dragomelj-(Krönika-'lü7~1962, str. 1—8). 
59. Izšla sta Celjski zbornik 1961 (543 strani) in 1962 (296 strani) z mnogimi 
članki, ki obravnavajo zgodovinsko problematiko obsežnega celjskega področja, 
od arheologije do NOB. Nekaj smo jih omenili že v prvem delu bibliografije, 
tako Curkovo razpravo O trgih in mestih v Posavinju, Obsotlju in Posavju 
(glej 20. odstavek), Orožnovo O celjskem arhivu (glej 8. odstavek). Obsežnega 
celjskega področja se dotikajo še naslednji članki iz obeh zbornikov in od dru­
god: Jože Curk: Umetnostni profil šmarsko-rogaško-kozjanskega skozi stoletja 
(1961, str. 487—501); Janko Orožen: Štiri skice iz zgodovine Rogaške Slatine 
(1961i, str. 293'—314); Ivan Goršič: Zdravilišče Rogaška Slatina v besedi in sliki 
(Rogaška Slatina 1962, 104 strani); Adolf Rezek: Rogaška Slatina in Zrinjski 
(Kronika 10, 1962, str. 172—184); Jože Curk: Konzervatorska' problematika Po-
savinja (Celjski zbornik 1961, str. 457—469); Jaka Slokan: Prostovoljno gasilsko 
. društvo Žalec 1881—1961 (Žalec 1961, 34 strani); Milan Natek: Zemlja in človek 
po Dpbrovljah (Celjski zbornik 1962, str. 36—82); isti: Gomilsko (Geografski 
zbornik 7, 1962, str. 69—142); Logarska dolina in Gornja Savinjska dolina v luči 
turistične problematike (Celjski zbornik 1961, str. 256—286); Drago Meze: Še 
nekaj geografskih drobcev iz Gornje Savinjske doline (Celjski zbornik 1962, str. 
5—35); Zlata Zupančič: Velenjsko industrijsko žarišče in njegov razmah (Celj­
ski zbornik 1961, str. 315—350); Jakob Medved: Problematika gorskih kmetij ob 
primeru Tople (Geografski vestnik 33, 1961, str. 137—152). 
14 Ocena Miroslav Stiplovšek (Občinski poročevalec, Domžale, št. 6, 25. 6. 
1963; št. 8. 25. 9. 1963). 
335 

60. Jože Ciirk prikazuje Razvoj mariborske mestne vedute (Kronika 9, 
1961, str. 145—156);) Marica Spenda] je opisala Slovensko glasbeno življenje v 
dobi čitalnice (Ob njeni stoletnici) (Nova obzorja 15, 1962, str. 246—256). 
Gli. Lojze Štefanec piše Ob 80. obletnici obstoja zdravilišča v Radencih 
(Zadružni koledar Pomurja 1962, str. 179—186). 
62. Zbornik Prekmurski Slovenci v zgodovini (Murska Sobota 1961, 129 
strani), čigar osnovo predstavljajo referati in diskusija na zborovanju sloven­
skih zgodovinarjev v Murski Soboti septembra 1959, je prinesel že v 45. odstav­
ku navedene razprave iz zgodovine KPJ med obema vojnama ter naslednje 
obravnave vprašanj iz zgodovine Prekmurja: Franjo Baš: Posebne poteze prek­
murske zgodovine v ogrski dobi (str. 6)1—77), Bogo Grafenauer: O turški oblasti 
in o nastanku drobne zemljiške posesti v Prekmurju (str. 79—90), Fran Zwitter: 
K vprašanju razvoja Slovencev v Prekmurju med 1860 in 1918 (str. 109—113), 
Rudi Kyovsky: Revolucionarno obdobje v Slovenski Krajini (Prekmuriu no prvi 
svetovni vojni) (str. 103—108) z diskusijo Franceta Klobčiča (str. 115—116)', Rudi" 
Cačinovič: Politični in socialni razvoj Prekmurja med obema vojnama (str. " 
117—129), Vladimir Murko: O neznanih in pozabljenih Slovencih na Madžar-' 
skem (str. 91—102) Zbornik ob naprednem tisku... ki ga je uredil Vanek Šiftar 
(Murska Sobota 1962, 121 strani) govori o predvojnem naprednem tisku v PFëTT 
murju. Posebej moramo omeniti pregledni članek Miška'KrarijcaTTstr: "7^19)7 
članek Franca Zadravca Prekmurski napredna'tisk do IetaT194r*(str. 31—47), 
bibliograf ski Pregled naprednih tiskov (avtor'NiMBFunJenTstE 1ÓÌ—,121), čla­
nek Rudija Cačirioviča o Novem času (str. 49—54'f te^clânkT'Edvardâ^Kârdël'jâT 
Ivana Krefta in Miška Kranjca o Ljudski pravici (str. 55—72). Ob'javljen' jè'tuđi 
ponatis tedaj zaplenjene 17. številke Ljudske pravjce_z drie~3Ì7^vgusta'Ì935~ 
Pregled tiskam, ki so delale v Murski Soboti, Lendavi, Gomjn^gTmilnTj™ 
tomeru in njihovih glavnih tiskov daje Nikica Brumen: Tiskarne v Pomurju 
(Kronika 9, 1961, str. 82—92); Ivan Zelko: Murska Sobota (Kronika 10, 1962, str. 
20—30) razpravlja o imenu kraja, njegovem izvoru ter trško-mestni funkciji; 
na koncu navaja tudi druge v teku časa omenjene trge v Prekmurju. Ivan 
Zelko je napisal tudi članek: Soboški jobagioni (Kronika 9, 1961, str. 160—164); 
Bela Sever je podal Razvoj prekmurskega vinogradništva (Geografski vestnik 
33, 1981, str. 61—93). 
63. Friedrich Zopp: Kärntner Bibliographie (Klagenfurt 1961, 288 strani)15 
zajema publikacije in članke o Koroški, ki so izšli v letih 1945 do 1959. Kratek 
zgodovinski pregled Koroške in Koroških Slovencev je napisal Bogo Grafe­
nauer v Enciklopediji Jugoslavije (Koruška, 5, str. 321, Koruški Slovenci str. 
324—327); prav tam je dan tudi pregled bojev za Koroško v letih 1918—19 (Slo­
bodan Stamboüc) ter pregled Koroške v narodnoosvobodilni vojni (Miroslav 
Stepančič); Kari Kafka nadaljuje z objavljanjem Kärntner Wehrkirchen (Ca-
rinthia 151, Ü961, str. 616—624). Posamezne predele in kraje Koroške obrav­
navajo članki Alois Kieslinger: Henriettental, eine vergessene Kärntner Glas-
hüthe (Carinthia 152, 1962, str. 265—271); Walther Fresacher: Geschichte des 
Marktes St. Paul im Lavanttal (Klagenfurt 1961, 160 strani); Heinrich Appelt: 
Das Diplom Friedrich Barbarossas für St. Paul im Lavanttal (Carinthia 151 
1961, str. 479—485); Otto Lamprecht: Der Besitz des Stiftes St. Paul i. L. in der 
Mark hinter dem Drauwalde (Carinthia 1511., 1961, str. 520—533); isti: Gemeiner-
schaften auf dem mittelalterlichen Besitz des Stiftes St. Paul i. L. (Zeitschrift 
des historischen Vereines für Steiermark 53, 1962, str. 29—35); Walther Fre­
sacher: Die Herrschaft Hollenburg (Festschrift für Gotbert Moro 1962, str. 
65—78); Anton Feinig: Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na 
15 Prim, poročilo T. Zorna v Zgodovinskem časopisu 16, 1962, str. 231. 
336 

Koroškem (Vera in dom, 13, 1961, št. a—9/10): Josip Šašel: Imena Singerberg in 
Saualpe izhajajo iz slovenščine (Koledar Slovenske Koroške za leto 1962); Got-
bert Moro: 150 Jahre Carinthia (Carinthia 151, 1961, str. 277—278, 901—913 s 
seznamom urednikov in sodelavcev); Herfried Berger: Geographische Grund­
lagen der historischen Entwicklung von Hermagor. Zur dreissigjährigen Wie­
derkehr der Stadterhebung (Carinthia 152, 1962, str. 446—462). 
64. Theodor Veiter opisuje Die Lage im Kanaltal-Rechtsprobleme der Ka-
naltaler (Ostdeutsche Wissenschaft 8, 1961, str. 437--168)16. 
65. Anton Melik je objavil študijo Bovec in Bovško (Geografski zbornik 7, 
1962, str. 307—388); Marušič Branko je napisal članek z naslovom Stoletnica tol­
minske čitalnice »1862—1962«. (Bivanje dr. Karla Lavriča v Tolminu) (Jadran­
ski koledar 1962, str. 178—181). 
66. Beneško Slovenijo opisujeta Rihard Orel: Rezijanska dežela (Narodo­
pisni in jezikovni oris) (Jadranski koledar 1961, str. 149—il54) in Joško Kragelj: 
Beneška Slovenija (Predavanje na tečaju CMD, 1960) (Nova pot 13, 1961, str. 
151—160). 
67. Giovanni Battista Pellegrini: Panorama di storia linguistica giuliano-
carnica (Studi Goriziani 29, 11961, str. 73—97). 
68. Zbornik Gorizia nel Risorgimento (Gorizia 1961, vsebuje poleg Cerva-
nijeve študije o zgodovinopisju risorgimenta omenjena v 35. odstavku, še član­
ke Giuseppe StMani Figure dell antirisorgimento (str. 43—86), ki opisuje Carla 
Cattinellija, Mario Corsini: Figure del Risorgimento — Prospero Antonini (str. 
89—120), Emilio Mulitsch: I Prodromi dell irredentismo isontinò (str. 121—159) 
piše o radikalih okrog lista II Goriziano v sedemdesetih letih (Glej oceno Ivo 
Juvančič, Zgodovinski časopis 16, 1962, str. 265—269). Omenimo naj še dela: 
Guido Manzini: Appunti per la storia della cultura goriziana dell' 800 e del' 900 
(Studi Goriziani 31, 1962, str. 127—134); Albert Rejec: Prvi slovenski goriški list 
(Jadranski koledar 1961, str. 174—177); isti: Leti 1914 in 1915 na Goriškem. (Na 
prelomu iz mirnega v nemirno obdobje) (Jadranski koledar 1962, str. 127—133). 
Nekaj del o Gorici glej še v 35. odstavku. 
69. Sauro Pesante objavlja Bolletino bibliografico regionale per gli anni 
1957 e 1958 (Archeografo Triestino 23, 1960, str. 178—230), Bollettino bibliogra­
fico regionale per Г anno 1959 (prav tam 24, 1962, str. 157—197) z abecednim 
predmetnim kazalom za leta 195)1—1959 ter tekočo Bibliografia Triestina v Ri­
vista mensile della città di Trieste 1962. Mi naj tu za Trst navedemo naslednja 
dela: Dante Cannarella: Sulle origini di Trieste (La Porta Orientale 31, 1961, 
str. 294—307); Samo Pahor: Nastanek srednjeveškega Trsta (Jadranski koledar 
1961, str. il70—173); Giovanni de Vergottini: Vescovo e comune (Atti e memorie 
della Società istriana 9, 1961); Marino Szombathely: Aspetti della vita di 
Trieste nei secoli XV e XVI (nadaljevanje, Archeografo Triestino 23, 1960/61, 
str. 167—177): Oscar de Incontrerà: Vita triestina nel settecento (nadaljevanje, 
obsega leto 1791 (La Porta Orientale 31, 1961, str. 142—(148, 223—231, 376—395; 
32, 1962, str. 155—(163, 236—242, 462—475); isti: Giuseppe Labrosse e gli emigrati 
francesi a Trieste (nadaljevanje, Archeografo Triestino 23, 1960, str. 23—84; 24, 
1962, str. 83—156): Vladimir Murko: Josip Resse! in Trst (Slovenski pomorski 
zbornik 1962, str. 63—91); René Dollot: Trieste et la France (Paris 1961): Bruno 
Coceani: Riccardo Zampi eri, Mezzo secolo di lotte a Trieste per l'unità italiana 
(Milano 1961, 300 strani); Guido Manzini bibliografija italijanskih del iz let 
1909 do 1961 o Scipiu Slataperju (Studi Goriziani 30, 1961, str. 125—156); Janko 
Jeri: Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. 
16 Prim, oceno T. Zorna v Zgodovinskem časopisu 16, 1962, str. 275—277. 
22 Zgodovinski časopis 337 

(Ljubljana 1961, 379 strani)17; Riko Pertot: Barkovljansko gospodarstvo okrog 
leta 1900 (Jadranski koledar 1962, str. 98—«101); Samo Pahor: Iz zgodovine Kon-
tovela (Jadranski koledar 1962, str. 102—104). Več del, ki obravnavajo Trst, smo 
našteli tudi zgoraj v odst. 6, 8, 35, 36, 40, 44, 46. 
70. Slovenski pomorski zbornik (Koper 1962, 188 strani) prinaša poleg geo­
grafskih in gospodarskih člankov, člankov o pomorskem šolstvu v Piranu in 
opisa pomorskega oddelka v piranskem mestnem muzeju naslednje zgodovinske 
prispevke: Ferdo Gestrin: Pomorstvo v Piranu v letih 11325—1355 (str. 31—41), 
Medveščkov in Vilharjev članek, ki smo ju navedli v 6. odstavku, Murkov čla­
nek o Resslu (glej 69. odstavek); Radivoj Renar: Nastanek in razvoj turizma ob 
slovenski obali (str. 171-—178). Srečko Vilhar je napisal Prerez zgodovine slo­
venskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem, s prispevkom Miša. Šala­
muna: Slovensko primorsko časopisje. Zgodovinski pregled in bibliografski opis 
(Koper 1961, Iil2 strani). Nekaj del o Istri smo navedli v 39. odstavku. Se po­
sebej naj opozorimo na kritičen prikaz najnovejše literature v članku Dragovan 
Sepie: Hrvatski narodni preporod u Istri u našoj novijoj historiografiji (Histo­
rijski zbornik 15, 1962, str. 289—295). 
KRATKA BIBLIOGRAFIJA O NOB SLOVENCEV V LETIH 1961 IN 1962 
Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za leti 1961 in 1962 
je sestavljena, kolikor je na tem mestu vključena v splošno bibliografijo slo­
venske zgodovine, v glavnem po istih kriterijih kakor »Bibliografija slovenske 
zgodovine« iz let 1959—1960. Vendar je bibliografija o narodnoosvobodilnem 
boju še mnogo bolj nepopolna kakor navedena splošna bibliografija slovenske 
zgodovine. Pravzaprav je samo zelo kratek izvleček iz del, ki so bila o NOB 
stvarno napisana. Izvleček se nanaša predvsem na dela, ki so bila napisana v 
slovenskem jeziku. V tujih jezikih pa slovenski problemi kot samostojne enote 
v splošnem itak niso bili obdelani. V tujih jezikih napisana dela se dogajanja 
na slovenski zemlji le dotikajo, ker ga pretežno le vključujejo v splošna dela 
ali preglede, ki se nanašajo na celotno ozemlje SFRJ. Obširneje posegajo na 
slovensko ozemlje le dela nekaterih italijanskih avtorjev, kar je v zvezi z ne­
davno preteklostjo zapadnega dela slovenske zemlje in današnjim političnim 
stanjem tega zapadnega obrobja. Delno podoben značaj kažejo tudi nekatera 
dela, ki so napisana v nemškem jeziku. Posebnost pričujoče bibliografije o na­
rodnoosvobodilnem boju na slovenski zemlji je predvsem v tem, da zajema tudi 
dela, ki niso napisana v slovenskem jeziku. V bibliografiji zajemajo skoraj po­
lovico bibliografskih enot. S tem pa ni rečeno, da je obdelovanje slovenskih 
problemov izven Slovencev široko in obsežno, temveč samo to, da je število 
enot v slovenskem jeziku v primeri s kvantumom, ki je dejansko nastal, res­
nično skromno in more človeku, ki bi se zanimal za obdelavo problemov NOB, 
služiti le kot izhodišče za primerjavo del, ki nastajajo pri nas, z deli, ki izven 
nas govore o nas. 
Pričujoča bibliografija o NOB na Slovenskem je glede slovenskih del se­
stavljena z velikimi omejitvami. V celoti je izpuščena memoarska literatura (z 
izjemo seveda one v srbohrvatskem jeziku!), čeprav še vedno ustvarja drago­
cene prispevke k poznavanju našega narodnoosvobodilnega boja. Prav tako so 
izpuščeni članki v tistih periodičnih glasilih, ki imajo časniški ali časopisniški 
značaj. Upoštevani so le sestavki, ki imajo značaj objavljanja gradiva ali so 
17 Ocena: Dragovan Sepić (Historijski zbornik 14, 1961, str. 269—272). 
338