STRIC MATIC S KOŠEM NOVIC
Kdor čita poročila o vojni v Abesiniji, sc gotovo sipir&šuje, kaj pomenijo razni na-slovi in pridevki pri imenib vojskovodij in drugih abcsinskih velikašev. »Badži-rond« st inienuje ces&rski /.akladnik, »ba-iambara« je poveljntk trdnjavc »baša* je tolifco kot naš pob«Čnik, »dedžas« je ufpravnik eneija dkmžja, nad rcjim je »dedžasmač« upravnik pokrgjinc, nad obe-ma Pa vjada »rus«, Jcjir pomeni knez. »Fi-taorftri" sc imenujc pfl pnveljnik prednjih čet.
*
Pravijo. ds kitajski otr<x;i starše mnogo bolj spoštujejo jn ijubijo nei!*> drujii otro-ci. Kot dokaz za to navajajo, da dospe nn Kitajsku tedensko ckoli 4 milijone di>-Jarjev /a starše. Ta denar pc«iljajo kitaj-ski   otroci.   zap^jsleaii v inozemstvu.
Po ncki BineTiksnski statistiki porabi človc-k od zibelke do groba 300 srednje-vetikih drcves, če ypuštcvamo, dn i/delu-jejo iz lesa hiše, pohištvo, prevozna sred-stva. papir, vžigalice. Vurtvo, umetDo svi-\o in na tisctče druiiih upnrabljivih pred-metov.
I.etaU na nekatcrih pru^ah v Amcri-ki su opremljena s spsilnimi kabinami, 5 ka-tcrimi so potniki zelo sadovoljnj. V prvem letu, ko su jih vpeljflli, je spalu okoli 80CK* Ijudi »nad  oblaki«.
0
V Monakovem v .Vcmčiji imajo želez-n:ški vajjon. ki fia jc polovicti iz stekla. se-vcda |z takegfl, ki se ne ra-zbije. lz tego železniškega vn^a je krasen razgled. Va ^t>n ima tlektritno kurjavo in voai lahkn s hitrostjo  130 kilnmetrov na uro.
Krdelo ukoli 50.(»00 miši. ki sn stano-vale v neki votlini v bližini mesta Seng-kong na Kštajskem, je pred kratkim aa-padlo mesto. Prebivalci so se preplašeni in prestrašeni posk-rili v svojc hiše in za-prli vratn. Cclo psi in mačke &u hcžalc pred to i>grc>rvino potujoCo vojsko. M'Si so napravile med svftjim pohodom veli; kansko škodo.
V Ameriki so izumili nekaj, kar bo zn mamicc, ki so svoje Dtroke razvadile, pre-cejšnja olajšava: avtomatiino zibeLko. t)b zibelkj je namreč mikrofoo. ki sprejema jokanje in kričanje deteta in sproži pri tem napravo, dft se zibelka xai!uga. Zvblie se potem tako dol^jo, dokier otrok ne pre-neha iokati.
Sprevudniki na kitajskih železnicah no-sijo vedno pri sebi tudi metersku merilo. du lahko izmerijo vlšino otrok, ki sc vo-/ijt> po žcleznici. Ka Kitajskem se natnreč ne ravna voznina za otroku po njih stftfo-sti, temvec po velikosti. Ta sistem (ured-ba) je skaro bolj pravičen kakor evropski. ž-eleznica je lahko ošktdovann samo v primcrih, če so že starejši otroci zaostali v   rasti.
V današnji Sovjetski Rusiji (uradni n.i-x\\ države se glasi SSSR. kar pomeni Su juz Sovjetskih socialističnih Repuhlik) ^i-vorc   ckoli   15*>   ie/iknv.
Vsem dragim Z^ontkarjem veset boži^ in sreLno novo letol