Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Na očniEH za avstro-ogrske kraje za celo loto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 260 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
AtavIStk« I® ©«
Seklamacije so poiteia« pr»«u NefranJklrana plsm i« <t* jsmij». StfccpM m nt vt6«e.i», S»aat«pna peti« roti«» (t¡risa 83 m«) t*, «»krat 10 vin., naikrai p« iijivera.
96. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 2. decembra 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopis« in rokopis, »a Ust: ilredniStve Rdoaega Prapora», LJubljan». - Za denarn« poiiiji tv», naročila na li«t, reklamacij«, in«sr»t« 1. t. d.: Upirftvattivo Kdstoga Prapora«, IJublJana, Dunajska cesta Ste*. 20.
Aneksija Bosne in Hercegovine v luči slovanskega vprašanja in avstrijski problem.
h.
Vsled angleško-ruskega dogovora glede Perzije, sta si razdelili obe državi svoj delokrog v srednji Aziji, tako da jo cela srednja in velik del zapadne Azije v območju največjih dveh svetovnih držav. Angleško - ruski dogovor je očitno naperjen proti Nemčiji, ki je vsled kolosalnega gospodarskega naraščanja vezana na edini izhod preko Avstrije in Balkani v Malo Azijo, Mezopotamijo in vzhodno Azijo. Nemčija je takoj v prestopu v industrijalno dobo vprla oči na Balkan in Malo Azijo ter so nemški kapitalisti zgradili anatolsko železn:co (1500 km) in bitoljsko železnico (212 km) s kapitalom 180 milijonov mark. Vzdolž obeh prog se porajajo nemške trgovine in industrijska podjetja, in cesarja Viljema II., ko je obiskal Malo Azijo, je pozdravila deputacija nemških kolonistov.
Po angleško-ruskem dogovoru in vsled rusko- ; japonske vojne je tudi vztočna sfera Azije, t. j. posebno Kitajske, izločena iz pravega interesa Rusije in Anglije, ki si hočeta po dogovoru obe zagotoviti po njima zasedeni največji del Srednje Azije. Po tem dogovoru si je Anglija končno zavarovala pot preko Gibraltarja, Malte, Cipra, Egipta, Sueza v Južno Perzijo in Vzhodno Indijo. Rusija pa si je končno zavarovala centralno Azijo, severno Perzijo, Kavkaz in vstečno Malo Azijo.
Francoska ima opredeljen svetovni teritorij preko Sredozemskega morja, Alžirja, Sahare do Atlantskega oceana.
Med angleško, francosko in rusko območje so zaklinjene Nemčija, Avstrija in Italija. Navidezno bi s tem bila utemeljena trozveza. Vendar pa je trozveza «societas leonina», ker pripadajo vse koristi Nemčiji in Italiji in ker se nalagajo ogromne žrtve Avstriji za vzdrževanje velesile Nemčije in razvoja preko Adrije in Albanije v orijent stremeče Italije. Avstrijski državniki in avstrijska dinastija bi morali ob jasnem pogledu uvideti, da koplje trozveza po svojem bistvu grob Avstriji. Trozveza ne pomeni drugega, nego uničenje in delitev Avstrije med nemško in italijansko sfero. Le Madžarska je emi-nentno interesirana, da se trozveza vzdrži in da se Gislajtanija politično in ekonomično ubije. Madžarska ima naravna zaveznika le v veliki Nemčiji in veliki Italiji. Na razvalinah Avstrije edino je mogoča močna Madžarska.
Rusija je po usodepolni vztočni vojni vzbudila do sedaj največjo svetovno revolucijo. Ruska dinastija in rusko plemstvo stojč proti ogromni masi ruskega naroda. Vse stremljenje ruskega naroda je in mora biti obrnjeno na to, da se reši absolutizma, ki pomeni toliko kakor gospodarski pogin Rusije. Rusija ima zaseden tako ogromen kolonijalen teritorij, da ga za vek komaj gospodarsko zavlada. Svobodnemu ruskemu narodu je odprt na lastnem teritoriju tako ogromen razvoj, da vsa druga vprašanja pravemu ruskemu človeku stopijo docela v ozadje. Panslavistično stremljenje v Rusiji ne more torej prihajati od drugod, nego od reakcijonarnih, absolutističnih krogov, ki slede še praznim historičnim idejam, s panslavizmom pa predvsem pokrivajo lastno gnilobo, hoteč obrniti oči ruskega naroda od notranjega problema. No, Rusija, če hoCe živeti, mora notranji težki problem rešiti v
demokratičnem zmislu, ker je smer razvoja za bodočnost ekonomična na lastnem teritoriju, končno opredeljenem po angleško-ruskem dogovoru. Dar-danelsko vprašanje je s tem v bistvu rešeno, ker Rusija nima pravega interesa več za prehod skozi Dardanele, kakor je izginil interes Francoske in Angleške, braniti Rusiji prehod skozi Dardanele.
Z aneksijo Bosne in Hercegovine je stopilo zato jugoslovansko vprašanje v osredje in s tem vprašanjem najtesnejše zvezano je vprašanje osvo-bojenja Slovanov v Avstriji po avtonomnem načelu. Gislajtanija ne more preko češkega vprašanja več na Nemško. Češka se je ekonomično in narodno razvila tako, da je postala težišče Cislajtaniji. Češka kolonizacija sledi smotreno preko Moravske in Nižjeavstrijske na Dunaj. V Cislajtaniji predstavlja češki narod danes vso gospodarsko ekspan-zivilcto, in češki industrijalni skupini je edina prosta pot preko Trsta i'i Adrije in po Dunaju na Balkan in proti Mali Aziji. Ako se Avstrija odloči, da vstvari veliko jugoslovansko skupino, potem se dotika češki, severoslovanski, in slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski jugoslovanski element. Zapreka tvoritve jugoslovanske skupine je edinole na Madžarskem. Madžarska brani svojo politično in gospodarsko eksistenco, ako se brani proti jugoslovanskemu Balkanu v obsegu Avstrije. S tvoritvijo jugoslovanske skupine Avstrije se zapre pot veliki Nemčiji in na orijent stremeči Italiji, postane pa tako Avstrija naravna zaveznica Anglije, Francije In Rusije ter v kvadrupelalijanci sklepa železen obroč okoli nemško-laške skupine. Pot do rešitve madžarskega vprašanja pa gre istotako preko avtonomnega narodnostnega načela in vrata k temu so splošna in enaka volilna pravica za vso Madžarsko.	Konec prih.
Politični ©dsevh
Ministrski predsednik baron Bienerth se zopet pogaja z voditelji <velikih» parlamentarnih strank, ker bi rad čim prej sestavil parlamentarično ministrstvo. Oficiozno utemeljujejo to naglico s tem, da zahteva notranji del države čim hitrejšo rešitev. Nekaj resnice je že na tem; saj je sedanji položaj sploh nevzdržen. Ampak menda je na stvari še nekaj drugega, kar se oficiozno ne pove. Zunanji položaj države je namreč še bolj siten in tudi za barona Aerenthala so notranje razmere neznosne. Posledice aneksije B »sne in Hercegovine se napravile Avstro-Ogerski take težave, da ji vladanje z uradniškimi kabineti ne pride v okom.
Demonstracijo in rabuke so na vseh koncih in krajih Avstrije na dnevnem redu. V Pragi so se v nedeljo ponovili kravati zarudi «bumia» nemških buršev. Nastopala je policija in žandarmerija, bilo je več ranjenih in mnogo ljudi so zaprli V Trstu so bile demonstracije zaradi italjanskega vseučilišča. Tudi te so bile zelo hrupne. V Gradcu so bili pretepi med nemškimi in slovenskimi dijaki. Vlada in merodajne stranke pa nočejo razumeti, da se vprašanja, ki so zrela za rešitev, morajo rešiti in da se s samimi cpaliativaimi» sredstvi ne cziravi tako huda bolezen, kakor je avstrijska.
Italijansko vseučilišče, tisto namreč, ki ga avstrijski Italijani še nimajo, je dalo povod hudim rabukam na dunajskem vseučilišču, o katerih smo že poročali. Kdo je prvi začel z nasilstvom, ali nemški, ali italijanski dijaki, bo menda dognala sodnijska preiskava. Sedaj delujejo italijanski poslanci navsomoč, da bi dosegli italijansko vseučilišče v Trstu. Nasprotno so pa jugoslovanski poslanci pri vladi protestirali proti ustanovitvi tega vseučilišča v Trstu. Če bi bilo med narodnjaškimi strankami dovolj treznega razuma, bi porabile priliko vsaj za pameten kompromis, ki bi lahko koristil ltaljanom in Slovencem. Bilo bi absurdno, trditi, da ai Trst najpripravnejše me3to za italijansko vseučilišče. Ampak pravičnost zahteva, da se
vpoštevajo tudi šolske potrebe primorskih in Specialno tržaških Slovencev, ki imajo torej prav, če se bojujejo ne le za ljudske, temveč tudi za srednje in strokovne šole. Ako bi bil trezni razum močnejši od šovinizma, bi se lahko doseglo izravnanje na tem polju. Ampak treba je za pametno rešitev tudi dobre volje.
Avstrijski državi zbor je imel v saboto slavnostno sejo, ki je imela namen, proslaviti cesarjev jubilej. Socialni demokratje ter češki in nemški radikalci se niso udeležili seje. V poslanski zbornici je imel predsednik WeiCkirchner slavnosten govor ter je naznanil, da se predsedništvo pokloni cesarju. V gosposki zbornici so volili za to nalogo posebno deputacijo, kar ni bilo prav preveč slovesno.
Dunajski župan Lueger je povodom cesarjevega jubileja postal tajni svetnik, torej ekscelenca.
Med odlikovanji, ki so izdana ob priliki cesarjevega jubileja, so tudi sledeča: Podpredsednik gosposke zbornice knez Furstenbcrg je dobil veliki križ Leopoldovega reda; sedanji predsednik poslanske zbornice dr. We Biirchncr veliki križ Franc Jožefovega reda; bivši predsednik poslanske zbornice in delegacije dr. Fuths je postal baron; tudi poslanec dr. Chiari, načelnik nemško-nacionalnega kluba, je postal baron. Vseh odlikovanj je ne-številno.
Zaradi čeških šol V nemških krajih na Češkem se vprizori stavka šolskih otrok. Čehi so že marsikaj poskušali, da bi se doseglo izboljšanje neznosnih šolskih razmer na severu, toda doslej je bilo vse zaman. Češke šole so sila zanemarjene; nekatere so v hišah, ki se že podirajo, nekatere celo v poslopjih, ki so bila izprva namenjena za vsakovrstno rabo, le ne za človeša bivališča. V nekaterih krajih jih sploh ni, dasi je na stotine čeških otrok; drugod so enorazrednice, kjer bi morale biti štirirazrednice. Pri učnem ministrstvu so bile konference z nemškim in s češkim ministrom-rojakom Schreincrjem in Žačkom, ki so pa ostale brezvspešne, ker se je Schreiner uprl vsaki zahtevi. V nedeljo je bilo zaradi tega 19 shodov, na katerih je govorilo 38 poslancev med njimi skoro vsi socialno-demokratični.
V ogrskem državnem zboru je trdil minister Andrassy, da uživajo nemadžarske narodnosti na Ogrskem toliko svobode kolikor v nobeni državi narodi, ki ne vladajo. Moral je pa priznati, da se ne dovoli nemadžarskim narodom nobena politična organizacija. Res, čudne pojme o svobodi imajo madžarski grofi.
Vsi ogrski ministri razun Košuta, ki je baje obolel, so se odpeljali čestitat cesarju za jubilej.
0 vojaških pripravah v Bosni in Hercegovini so socialni demokratje sklenili interpelacijo, v kateri se pravi:
Če je že zadrževanje aktivnega moštva pre-varilo vojake, ki so smeli po triletni težki službi upati, da se vrnejo domov, je zadrževanje nadomestne rezerve v bosenskih ubikacijah, ki so zdaj zelo prenapolnjene, zelo nevarno za njih zdravje. Če bi tudi bilo povišanje vojaškega števila potrebno, bi se bilo moralo zgoditi v obliki, ki ne bi bila tako osorna. Vpraša se torej:
Ali je vlada pripravljena, zahtevati od vojnega ministrstva, da se pusti aktivno moštvo in nadomestni rezervisti petnajstega vojnega zbora po končani zakoniti službi na dopust?
Novi predlog o starostnem zavarovanju, ki zahteva, da se reši ta zakon v prvi vrsti, so v drža vem zboru vložili socialni demokratje.
Zaradi ogrske volilne reforme so socialni demokratje v avstrijskem državnem zboru vložili interpelacijo, v kateri se pravi:
Ogrski kralj je večkrat in slavnostno obljubil narodom svoje države splošno in enako volilno pravico. Ta obljuba se je prelomila. Kralj je dal predsankcijo načrtu, ki naj s pluralnimi glasovi in z javnim glasovanjem na večne čase utrdi gospo-dovanje madjarskega veleposestniškega razreda. Ta reakcionarni režim je tudi za Avstrijo nevaren. Avstrijsko delavstvo je v resnih skrbeh, da napravi i koalicijska vlada, ki je pravkar v boju zoper organizirane delavce, na Ogrskem vzgojevaiišče za stavkokaze. Kako nevarna zna biti madžarska oli-
garhija našim interesom, kaže evropejski položaj. Ako hočejo vladajoči v tistem trenotku, ko nameravajo učvrstiti vlado monarhije v mnogorazredni deželi, izročiti Hrvate in sploh južne Slovane v kot plen madžarskemu veleposestniškemu razredu, tedaj morajo balkanski narodi smatrati to monarhijo kot sovražnico in zatiralko narodnosti. Bila bi dolžnost avstrijskega ministrskega predsednika, poučiti krono, da bi prelom zvestobe nad ogrskimi naredi tudi avstrijski delavci smatrali za težko oškodovanje svojih interesov. Zato se vpraša:
Kaj je storila avstrijska vlada, da pouči krono, da se smatra volilni načrt ogrske vlade za tako oškodovanje interesov avstrijskih narodov?
Gosposka zbornica je imela sejo v četrtek. Bienerth je razvil program kakor v zbornici poslancev.
V	ogrskem državnem zbora so sklenili, da bosta vsak dan dve seji od 10. do 2. in pa od 4. do 8. zvečer. Razpravlja se proračun v generalni debati.
Razmere na Hrvatskem. Na okrajnem sodišču.
V	torek, 10. novembra dopoldne se je začela na sušaškem okrajnem sodišču obravnava proti so-drugoma Etbinu Kristanu in Evgenu Deme-troviéu na podlagi ovadbe okrajnega glavarstva.
Razpravo je vodil sodnijski pristav Dimitrije Šobat. Obtoženca sta sc zagovarjala sama. V ovadbi je bilo rečeno, da je okrajni glavar baron Zmajih po razpuščenem predavanju blizu hotela «Continental», ko so redarji in orožniki po njegovem povelju navajali množico, naj se razide, opozoril Kristana, da naj odide, ta pa da je na porogljiv način stopil njemu, rekoč: «kaj bi bežal, saj sem lahko na Sušaku» ; na to ga je uradnik vnovič opozoril, da naj odide, Kristan je pa zapustil svoje sodruge s par koraki in začel predrzno govoriti, vsled česar je dal glavar nalog, da se pridrži in zapre.
O sodrugu Demetroviču pravi ovadba, da je prišel na shod dne 9. novembra konceptni prak-tikant Mažuranič ter ga razpustil, a Demetrovič je vendar govoril daljo in ker se množica trikratnemu pozivu ni pokorila, je dal Mažuranič izprazniti dvorano. Pri izhodu se je začel Demetrovič prepirali in z grobim glasom kritizirati naloge uradnika, vsled česar je bil aretiran.
Značilno je predvsem, da se ovadba na sodišče ne strinja z ovadbama, na podlagi katerih je sodilo okrajno glavarstvo in tudi ne s tekstom gla-varstvene obsodbe. Toda kmalu je prišlo še lepše. Obtoženca sta seveda zanikala vsako krivico in sta opisala dogodke, kakor so čitateljem že znani. Potem je bil kot prva priča zaslišan okrajni glavar in ta je podal zopet povsem novo sliko, s katero je podrl svojo lastno ovadbo. Pripovedoval je, kako je šel po razpuščenem predavanju po žandarje ter dajal naloge, da se razžene množica. Vse se je mirno razhajalo, samo skupina, ki je štela približno dvajset oseb, med katerimi je bil Kristan, je zastajala blizu sušaškega mostu. On — glavar — je pristopil k tej skupini in dejal Kristanu «koracajte!» Kristan je baje na to dejal, da koraka, pa je markiral korak na mestu, ne da bi v resnici stopil. Na to ga je dal po dveh žandarjih aretirati. — O Demetroviču je izjavil, da je prišel sam — glavar — za Mažuraničem na shod in da ga je z močnim glasom razpustil. Potem je stopil v «šank», kamor je prišel Demetrovič, ki se mu je predstavi! in protestiral proti takemu ravnanju. Na to ga je praktikant Mažuranič (I), ki je stal blizu, aretiral.	Konec prib.
Domače stvari.
Zagreb za volilno pravico. V nedeljo je bil v Zagrebu zopet shod za splošno volilno pravico. Udeležba je bila še večja kakor teden prej. Navzočih je bilo 4000 ljudi. Poročal je sodrug K o r a č, potem so govorili za starčevičance dr. Sachs, za kmetsko stranko Stjepan Radič, za napredno ljudsko stranko dr. S ur m in, za stranko prava dr. H a r a m b a š i č, za starčevičanske disidente dr. Pavelič. Med njegovim govorom je bil shod razpuščen, tako da poslanec Popovič(za srbsko samostalno stranko) ni mogel več priti do besede. Vsi govorniki so se v imenu svojih strank izjavili za socialno-demokratično resolucijo, ki zahteva, da se skliče sabor in predloži volilna reforma. Razpust shoda je bil docela neopravičen.
Liberalno-klerikalna zveza se je imenitno potrdila v pondeljek, ko sta poročala «Slov. Narod» in «Slovenec» o našem shodu v «Mestnem domu». Oba dolžita socialne demokrate, da so priredili shod v volilno-reklamne namene, oba pišeta — kakor po dogovoru — da se zanimajoe za razmere na Hrvatskem šele, odkar je imel sodrug Kristan znano afero na Sušaku. Kdor boče biti po sili neveden, je pa neveden. Ampak kdor čita «Rdeči Prapor», se je lahko prepričal, da je naše glasilo vedno zasledovalo razvoj hrvatskih razmer in se je zanimalo zanje tudi, če ni bilo na sto kilometrov naokrog nobenih volitev. Tuintam se morda še kdo spomni, da so slovenski socialni demokratje ob raznih prilikah prirejali shode o hrvatskih razmerah. In kaj bi bilo bolj naravno, kakor sklicati shod zaradi Rauchovega nasilstva in zaradi hrvatske volilne
pravice takrat, kadar se Hrvatje najbolj intenzivno bojujejo zanjo? Ampak sovraštvo naših meščanskih strank do socialne demokracije svojega naroda je preveliko, da bi se udeležili njihove prireditve, tudi če ni treba nič drugega, kakor izreči simpatije Hrvatom.
V dobi Sloge ginejo pri nas vsa, tudi najbolj vkoreninjena nasprotja. Kdo se ne spominja, kako sovražno so se še pred kratkimi meseci gledali Sokoli in «Čuki» ? A sedaj je tudi tega konec in že se slišijo «toni», ki kažejo, da pride tudi med temi zapriseženimi sovražniki do popolne harmonije. Ce je tako, zakaj ne bi mogel tedaj dr. Rav-nihar postati starosta liberalno-klerikalne sokolsko-čukovske zveze?
Ljubljanske državnozborske volilce bi menda nekoliko zanimal program nove «Narodne Zveze» na Dunaju. Če se prav spominjamo, so tedaj volili poslanca, od katerega so pričakovali, da bo pomagal varovati državo in njene narode klerikalizacije, da se bo bojeval za napredna in svobodomiselna načela, za svobodno šolo, za ločitev cerkve in države. Ze takrat, ko ga dr. Sušteršič ni sprejel v klub, je ljubljanski poslanec položil svoj liberalizem tako globoko v miznico, da tudi Kregar ne bi bil nič bolj nevaren svobodomiselnim idejam kakor Hribar. Sedaj je postal ljubljanski poslanec član nove zveze, o kateri se ne ve nič druzega, kakor da je sprejela vse Šušteršičeve zahteve. Kakšen je program te zveze ? Kako se bo ljubljanski poslanec poslej bojeval za liberalizem?
Harmonizirani «Slovenski Narod» dokumentira svojo najnovejšo olikanost s tem, da se zaletava v sodruga Petejana, katerega imenuje «šoštarja». No, sodrug Petejan je lahko ponosen, da je kot enostaven rokodelec, ki je moral od nežne mladosti sem trdo delati, da si je zaslužd vsakdanji kruh, z lastno pridnostjo in z občudo-vanjevredno ukaželjnostjo pridobil toliko splošnega in specialno socialnega znanja, da bi ga zanj lahko zavidal marsikateri «gospod». Žalostno je dovolj, da se tako bistrim glavam, kakor je prav Pete-janova, zapirajo pota do višjih učnih zavodov le zato, ker nimajo bogatih «veljakov» za očete. Tem bolj je spoštovanja vreden, kdor se z lastno močjo tako razvije, kakor se je naš sodrug «šoštar» Petejan. Če smejo biti ošabni «Narodovi» uredniki in njegovi megalomanični dopisniki tako ponosni na svojo omiko, je drugo vprašanje.
Za slovensko šolo v Trstn nimajo socialisti zaslug, pravi resnicoljubni «Slov. Narod». V tem listu smo že dostikrat avtentično razložili, da ima največ zasluge zanjo sodrug Pittoni. Olkar je «Slovenski Narod» spravljen s klerikalci, mora seveda krepko lagati o socialistih, da se ne opazi, kako lepo se mu podaja — kuta.
Da je klerikalna stranka rimska, se zdi drju. Tavčarju voden dovtip. Ne, doktore, to ni dovtip. A če bi bil — povejte, kolikokrat ste ga povedali sami, seveda takrat, ko se še niste katolicizirali!
Ljubljanski «Slovenec» podtika sodrugu Etbinu Kristanu, da je napisal ali inspiriral tisti članek v «Gorenjcu», ki priporoča liberalni stranki, da naj odstopi ljubljanski mandat v splošni kuriji socialnim demokratom. Razumemo, da podpira «Slovenec» liberalne kandidature v Ljubljani in ne zamerimo mu, če daje svojim novim zaveznikom tisto pomoč, ki jo nalaga zyeza. Ampak zastrupljenega orožja mu ne bi bilo treba rabiti v ta namen. Človek bi sodil, da so združeni liberalci in klerikalci dovolj močni, da ne bi potrebovali takega arzenala. če bi bili socialni demokratje kdaj mislili na to, da se jim odstopi ta ali oni oni mandat brez boja, bi bilo veliko bolj logično, obrniti so do dotične stranke. Saj bi se bili v času idrijske volitve lahko pogajali 1 Sicer pa bi radi vedeli, kdo more opaziti v «Gorenjčevem» članku le najmanjšo sled Kristanovega sloga. Končno «Gorenjec», če boče, lahko pove, če je Etbin Kristan v kakšni zvezi z njegovim člankom in če je bil sploh v Kranju od tistega časa, ko je bil letos «Rdeči Prapor» prvič zaplenjen, odnosno, če je o volitvah karsibodi govoril s tiskarnarjem gospodom Lampretom ali pa s komurkoli iz «Gorenjčevega» uredništva. Ca hoče.
«Nenarodnost» socialne demokracije je na Slovenskem zopet na tapetu. To je že staro sredstvo naših nasprotnikov, ki morajo zakrivali, da so nasprotni delavskemu razredu in njegovi osvoboditvi, pa morajo zavajati zanimanje na drugo stran. Ampak bil bi vendar že čas, da bi nam ljubeznivi nasprotniki povedali, kaj je slovenska socialna demokracija pravzaprav že storila proti slovenstvu in slovanstvu? Morda to, da se ne navdušuje za ruskega carja in njegove oprode, ki moré ruski narod in ga pošiljajo v sibirske jame? Ali kaj? Nemara je greh proti narodnosti, da je socialna demokracija tisoč in tisoč slovenskih delavcev šele naučila misliti, Ali pa to, da neprenehoma dreza, naj se stranke, ki imajo politično moč, povzpno nad lokalne boje, ki imajo morda narodno barvo, ampak prav malo vrednosti za narod, pa naj koncentrirajo svoje moči za temeljito rešitev narodnega vprašanja? Ali je protinaroden boj socialne demokracije za narodno avtonomijo? Ali je brnski program protinaroden? Kje torej — povejte že enkrat — tiči naša protinarodnost?
Nekatera odlikovanja, ki so doletela Slovence, odnosno Kranjce, so že znana. Tako je deželni glavar Šuklje postal «Edler von». Sušteršič je dobil Franc Jožefov red. Fabrikant Mathian je postal
cesarski svetnik, dr. Valenta je pa dobil zlati križ za zasluge s krono. To je seveda le majhen odlomek cele svote.
Dela brezposelnimi Časopisi poročajo, da se začne graditi na Martinovi cesti predor pod železnico. Delali bodo pa kaznjenci. Opozarjamo kompetentne oblasti, da tega ne dopuste, ker je dovolj brezposelnih delavcev za podobno delo. — Prav tako je na Jesenicah. V tovarni delajo delavci po 4—5 šihtov na teden, kaznjenci pa vse dnil Pozor 1 Drugače se bo treba drugam obrniti.
Zanpniki liberalne stranke so imeli v soboto shod v «Mestnem domu» zaradi deželnozborskli volitev v Ljubljani. Kaj pomeni pri liberalcih «za-upniški» shod, je že znano; kdor pride, pride in je zaupnik, pa če tudi ne zastopa nikogar razven sebe. Toda to ni naša skrb, kakor nam tudi ne tarejo glave sklepi liberalne stranke. Postavili so kandidate za deželni zbor; to je njih pravica. Dogovorili so se s klerikalci; tudi tega jim ne hrani nihče med nami. Ampak svoje mnenje smemo pač imeti in ne more se zahtevati od nas, da bi se navduševali za pokop svobodomiselnega načela tako, kakor se zanj navdušujejo liberalci. Ker klerikalci ne kandidirajo v Ljubljani, se je liberalcem odvalil kamen s prs; ampak namesto pokopanega boja s klerikalizmom so dobili «disharmonijo» v svojih vrstah Kakor smo že naznanili, so učitelji izrazili željo, da se jim prepusti en mandat v mestni kuriji. in so za to mesto kandidirali načelnika svoje organizacije gospoda Luko Jelenca. Liberalna stranka je sprejela osebo, sklenila je pa, da naj kandidira v splošni kuriji. Temu so učitelji ugovarjali, češ, da bi bila to prononsirana kandidatura proti socialni demokraciji, ki je bila vedno prijatelj;ca učiteljstva in ki je pri zadnjih volitvah pomagala učitelju Engelbertu Ganglu v Idriji do zmage. Zaupniški shod je zavrgel željo učiteljstva in je sklenil, kandidirati v mestni kuriji veletržca Kneza in drja. Oražna, v splošni kuriji pa Luko Jelenca. Ponavljamo, da smatramo to za popolnoma interno stvar liberalne stranke in stvar učiteljstva je, ali ostane pri svojem prvotnem sklepu, ali pa kapitulira. Toda sedanje stališče bi moralo biti razumljivo liberalnim veljakom, če bi znali le nekoliko objektivno presoditi položaj. Učitelji se branijo osten-tativnega boja s socialno demokracijo. Ali je to čudež? Odkar živi socialno-demokratična stranka, je vedno podpirala stremljenje učiteljstva in se je bojevala za svobodo šole, a zlasti jugoslovanski socialni demokraciji se ne more očitati, da bi bila tako ravnala iz egoističnih nagibov, ker je predobro znano, da je na Kranjskem doslej preneznatno število učiteljev v socialno-demokratičnem taboru, ogromna večina njih je pa podpirala liberalno stranko. Pri nas je socialna demokracija, izvzemši par občin, še popolnoma izključena iz javnih za-stopov. Ampak povsod, kjer ima svoje poslance, je storila za učiteljstvo in za varstvo šole sorazmerno več kakor meščanske stranke. Bilo bi vendar čudno, če se učitelji na Slovenskem ne bi prav nič zavedali tega dejstva in če bi brez potrebe briskirali stranko, ki jim je bila vedno prijazna in ki se kljub vsemu bagateliziranju visoke gospode razvija tudi pri nas. Pa idrijska volitev! Gospod dr. Triller je dejal, da se socialistična pomoč pri izvolitvi Gangla predebelo podčrtava. Spominjamo se pa, da je učiteljstvo po vsej deželi z nepopisno napetostjo sledilo tej volitvi in da bi bilo sila bridko občutilo poraz svojega tovariša v Idriji. Saj imamo tudi pismene dokaze za to! Ali mislijo gospodje res, da je bila nesebičnost socialne demokracije v tem slučaju povsem neznatna? V času volitev še ni bilo liberalno - klerikalnega kompromisa! In politiki naj nekoliko premislijo, če ne bi bila mogla socialno-demokratična stranka doseči zase takrat kakršnokoli politično korist, ako ji ne bi bila njena načela več kakor pa strankarski dobiček. Saj je bilo klerikalcem vendar tudi kaj na tem ležeče, da bi bil Arko dobil idrijski mandat! In liberalni voditelji naj nekoliko osvežijo svoj spomin; kaj niso sami nekoč računali s tem, da dobi socialna demokracija idrijski mandat? Tako malenkostna, kakor bi sedaj radi sugerirali sami sebi, ni bila socialno-demokratična pomoč! Ampak to je samo pojasnilo, da se bolje razume, zakaj bi bila prav učiteljska kandidatura proti socialni demokraciji provokatorična. Sicer pa ni socialna demokracija zahtevala nobene hvaležnosti za idrijsko podporo in ni liberalni stranki nikoli branila kandidirati, kjerkoli hoče. To — še enkrat ponavljamo — je njena stvar.
Za varstvo vajencev. Kar se godi s čevljarskimi vajenci v Ljubljani, je že skrajni škandal. V čevljarski obrti cvete izkoriščanje vajencev in naša ljubljena obrtna oblast je slepa in ne vidi, kaj se vse dela z vajenci. Za varstvo ne skrbi živ krst, zato hočemo navesti nekoliko primerov in omenjamo, da so pač nekateri mojstri hvalevredne izjeme, ali žal, da jih je malo. Vajenec pri Valentinu Jerinu, Križevniške ulice, dela ob sobotah kar celo noč. Mojster gre spat ob 9. zvečer. Pri Jožefu Zupanu, Turjaški trg, imajo ubogega gluhonemega za vajenca; ta dela do 2. ponoči, a mojster se še hvali po kavarnah, da se dela pri njem tudi po noči. Pri Matiju Horvatu na Sv. Petra cesti pa vajenec poleg dela še strada in dobi šele, kar drugim ostane. Dela do 11. ponoči, spi pa v delavnici. Delavnica je prezračena, da je veselje po
zimi I Pri Francu S a j o v i cu, Križevniške ulice, dela vajenec do 11. zvečer. Ivan Rozman, Florijanske ulice, ima 3 vajence, ki delajo od V»6. zjutraj do '/,11. zvečer brez vsakega odmora, ob sobotih pa do 1. ponoči. Spe pa v mali kamrici vsi trije in dva celo skupaj. Opoldne nimajo nobenega odmora pri vseh teh mojstrih. Pri Sreb o tu, Ravnikarjeve ulice, dela vajenec večkrat v tednu do polnoči.
Ne pravdajte se! Poštarica Hermina Pauck v Podsredi na Štajerskem se je pravdala lansko leto po odvetniku s kmetom Klabočarjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, čeprav svet po mnenju zve-dencev ni bil vreden 20 kron. Pravdo je izgubila v vseh instancah in je morala plačati čez tritisoč kron. To jo je tako bolelo, da si je minoli četrtek prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otrok.
Pomanjkanje vode na Dunaja je tako veliko, da so se v bolnišnicah prepovedale kopelji.
Iz stranke.
Sodruge zaupnike opozarjamo ponovno na volilni sklad. Nabrane zneske naj se koncem tega tedna odračuna blagajniku, Fr. Bartlu, Ljubljana. Dunajska cesta 20.
Zaupnike na Goriškem, ki dobe po več iztisov «Rdečega Prapora», se prosi, da v kratkem odra-čunajo.
Shodi.
Mizarji, pozor! V nedeljo, dne 26. decembra dopoldne se vrši pri Levu shod mi?.arjev, ki bi se impl že vršiti dne 29. novembra, pa je bil radi .«hoda v Mestnem domu preložen! Ztčetek shoda ob 9. uri dopoldne. Agilirajte za obilno udeležbo.
V	Idrijo I V soboto, 5. decembra v olilni shod pri «Črnem orlu». Začetek ob 8. uri zvečer.
V	Spodnjo Idrijo I V nedeljo, dne 6. decembra volilni shod ob V* 12. uro dopoldne pri Štefanu L^pajnetu. — VGodovicu bo shod v nedeljo ob 3. uri popoldne. —V Hotederšici ob 6 uri zvečer.
Shoda na Javorniku V nedeljo, dne 29. novembra popoldne smo imeli dva shoda. Ob dvth popoldne se je začel strokovni shod tovarniških delavcev, na katerem je poročal sodr. AnL Kristan o pomenu strokovne organizacije za delavce. — Ob 4. uri popoldne pa se je začel volilni shod, na katerem je sodrug Anton Kristan poročal o bližajočih se deželnozborskih volitvah ter priporočal delavcem socialno - demokratično kandidaturo sodruga Fr. Bartla, ki je bila sog'asno odobrena.
Volilni shod na Jesenicah. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil v veliki dvorani restavracije pri «Jelenu» prav dobro obiskan volilni shod socialno-demokratične strank". Dvorana je bila do zadnjega kotička natlačena. Predsedoval je shodu sodrug O g r i s. O pomenu deželnozborskih volitev je govoril sodrug Anton Kristan. Kandidat sodrug Franc Bartl je pa razvil program socialno-demokratične stranke za deželni zbor. V daljšem govoru je razkril delavstvu skrajno sovražno politiko liberalne in klerikalne stranke. Kritiziral je kričeče razmere pri deželnih dobrodelnih zavodih. Povedal je, kako hočejo klerikalci po volitvah sanirati deželne fiaance. Po zaključni besedi sodruga Antona Kristana je dal predsednik sodrug Ogris kandidaturo na glasovanje. Kandidatura sodruga Bartla se je z navdušenimi živio-kl ci soglasno sprejela.
Dopisi.
Idrija. Vodstvo narodno - napredne stranke v Idriji je sklicalo na 24, m. m. zvečer zaupni shod svojih somišljenikov na posvetovanje o deželnozborskih in občinskih volitvah. Ko je notar P e g a n razvil svojo teorijo o socialno-demokratični stranki, ki je baje do prihoda v Idrijo ni poznal, zdaj pa temeljito razume, da je socialna demokracija hujša nasprotnica liberalnih veljakov kot klerikalizma, se je sprejela proti njegovi volji resolucija, ki se naj odpošlje izvrševalnemn odboru liberalne stranke v Ljubljano in sicer: «Shod narodno-naprednih somišljenikov v Idriji sklene, da z ozirom na to, da vodstvo narodno - napredne stranke v Ljubljani ne postavi svojega kandidata za deželnozborske volitve za idrijski okraj, priporoča vsem svojim pristašem narodne stranke, da se volitve za deželni zbor udeležijo in glasujejo za kandidata socialno-demokratične stranke.» Mi nimamo nič proti tej nezaupnici, ki je tukaj izrečena slogi ljubljanskih politikov od strani trezno mislečih naprednih ljudi v Idriji; samo čudimo se, da hočejo v teh stavkih nekako izzivati liberalno kandidaturo, za katero bi te vedno bili pripravljeni žeti blamažo, samo da jo diktira izvrievalni odbor v Ljubljani brez vprašanja somišljenikov. Obenem pa bodi povedano vsem tistim veljakom, ki imajo 3e danes polna usta blata za socialno demokracijo, da bodo v Idriji časi, ki bodo pometli s takimi duhovitimi politi-karji, pa naj bodo pod to ali ono krinko.
Šent Lambert pri Litiji. Odkar nas je obiskal deželni poslanec Mandel na shodu, na katerem je tako sramotno pogorel, nas zmerja vsako nedeljo župnik, da smo brezverci, da pojde iz šentlam-berske fare in da ne dobimo nobenega duhovna več, če ne bomo volili tako kakor hoče župnik. 0 krščanskem nauku se ne sliši več, samo socia-
listi so na prižnici za verski predmet. Povemo mu pa danes, da bodemo volili socialnega demokrata Miha Gob al a, da mu ne bo nikakršno žuganje pomagalo, da je veliko bolj pametnejše, če se posveti svojemu poklicu in pusti drugo v miru, ker nočemo sami sebi škodovati in voliti klerikalce, ki nam že naprej obetajo nove davke.
3V. Jax $ sin
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADIiERc.
= Vozna kolesa. =
Ceniki zastonj in franko. 24-1
se priporoča.
mmm p
m
Sf/ti
m
Telefon ftt. 177
M m
m
«H
52—2
L. Tomažič
zaloga piva
n 1 " n'vl • ■ I 1 1 I' ■
v Spodnji Siski pri Ljubljani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko ln
češko pivo
r tü'it
äßi
k *r/
m
Delavci!
Zahajajte in prirejajte zborovanja in veselice v najini	6—5
gostilni
kjer bodete vedno s pristnim vinom in izvrBtno jedjo po najnižji ceni najbolje postreženi. — Najlepše zimske zabavne igre se vam nudijo pri nas.
Za mnogobrojen obisk se priporočata
Peter in Josipina Košak
restavracija „Perles" Ljubljana (poleg poste).
Shajaliioe delavcev!
BLUZE
Pozor! JKcsto JO H samo 3K!
Lepa gloria-srebrna anker remontor £epna ura s plombo 30 ur idoča in prima švicarskim kolesjem, gravirana, sekundarnim kazalcem z lepo pozlačeno ali posrebrnjeno kavalirsko verižico z obeskom stane samo 3 K. Ako se vzame 3 komade, samo 8 K 50 v. Nadalje prodajam pozlačeno 30 ur idočo (prima švicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verižico za 5 K z dveletno pismeno garancijo. Razpošilja se po povzetju. Za neugajajoče se vrne den -r.
Razpošiljalnica ur A. Gelb
Krakov štev. 282.
v težki svili, volni in drugim modnim blsgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekloe, krstno opraro, predpasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, piaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča največja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—3
Svoji k svojim!
Slovenke!
Zahtevajte po vseh trgovinah pravi slovenski izdelek
ZVEZDNO"
M
CIKORIJO 3
iz prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani.
K
«K
fr fr
fr fr
fr *
fr *
Naznanilo.
5-2
Usojam se p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem od g. Mardetschlajerja kupil
lekarno
pri „Zlatem orlu"
na Jurčičevem trgu.
Vodil bom lekarno vestno, solidno in po-strežljivo ter prosim polnega zaupanja in naklonjenosti p. n. občinstva.
Vse doslej uvedene Ada preparate, dalje vse medic, specialitete, obvezila, živino-zdravna sredstva, rudninske vode, lepotilna sredstva i. t. d. bodem prodajal po konkurenčnih cenah.
Z velespoštovanjem
M. Ph. Josip Čižmar
lekarnar pri „Zlatem orlu".
fr fr
fr
fr
fr fr fr fr fr fr
l fr fr fr fr fr fr

| Lepa Miklavževa,
božična in novoletna = darila =
:: priporoča h svoje velike zaloge ::
M A. ČEŠARK K
trafikantinja, trgovina igrač, pletenin in sterjenega blaga.	2—1
= Šelenburgove ulice iter. L n *
IÜIÜI(gfiilgiiaiBHB]f@JlBninil|BHBliBJlBl'
m I I 1 1 i
1 i
i
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—14
m 1 m
ii i i 1! i
m @
i I tej li
l
lünUiaiPülBlP
	Za 36 kron se dobi: zimska suknja, suknena obleka, posamezne hlače, modni telovnik, pelerina zastonj. g-i	Za odjemalce na debelo priporočam | dolge pelerine, zimske jopice in klobuke z velikim popustom. :: Angleško skladišče :: oblek :: 0. Bernatovič i LJubljana :: Mestni trg štev. 5.	
Nizke cene! Velika snknena zaloga!
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri	52-4
sv. Cirilu in Metodu
£jnbljans, EiagarjeVc ulice 1.
Velika snknena zaloga! Nizke cene!
sprejme takoj v delo
4-4
go;p. Josip JteritiK, podjetni!; v Zagorju ob Savi.
Plača se od nre od 26 vinarjev naprej.
Za Miklavža in Božič
kupujte darila otrokom
v slovenski trgovini
I. Toni, 5V. petra c. 3 J.
Šolske potrebščine, šolske torbe, albumi za fotografije in razglednice, poezije, pisemski papir v ka.etah in omotih, okvirji za fotografiije, ročne torbice, denarnice i. t. d. — Velika zaloga najnovejših božičnih in novoletnih razglednic. — Cene zmerne, postrežba *	strogo solidna.	*
7—3

if=3č=Or=rt
jjTjPžf^f^tafl;
tUL

35
letni velik uspeh!
52-4
Močan želode^ pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano ==
želodčno tinkturo
lebarja Picoolija
LJubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
■Jr=Jri=ln=lr=3¡

M
Milko Erapeš
nrar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenihc, Ljubljana, Jurčičev tri) 3
priporoča svojo bogato z.logo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V »alogi imam tudi gramofone iu plošč« s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne piaznike, naj nihče ne zamudi t^ prilike, ker bodem prodajal po znstao nizkih cenah. Malo dob eka, veliko prometa! Cenike pošiljam zastoni ia poštnine prosto!	52 — 3
Pozor!
H
15-5

Ljubljana, Kolodvorske ulice to 11
s© priporoča.
Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini.
S spoštovanjem
Štefan Mholič, kafetir.
• » 11; ; f "rE-;r,rt J:: j IOJO rî.r,n r; » rvùa11
Anton Sare
£]ubljana sv. Petra cesta štev. 8.
Zaloga platna in belega blaga. Izdelovanje perUa za gospode in gospe.
Pralnica in
svetlolikalnioa
kolodvorske ulice št. 8.
8—4
ÄiMKSaÄÄiii
m
GRICAR & MEJAC, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah	24—2
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode In == dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. =====
varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček „cikorije'5", temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja.
S2- Za6pe*'J
p
¡2 5 ? 3
3-5.?
5. o- ¡T
o er
>o
o
£
"E »
o ta
O
s •4
<5 <1
S --o-
er.^V* « S., ' "S -F- O NŠ <
I £.—
B » cč*
S
»Ms.
o. o' 3
o
O ™ -3
B °
■ O
fffi k- IV
fg Ç {k
o r-1® o C mmm
C- < -
2 S i.
< CL.
e. K-
p CD
«=• < a
P
■t O
¿H, CA
iS
g w o
» a
•s I J.
00.
o->0 n S »
O'
o <
o <
« <
® 53 £p
n, P» m
S" is o
M S
o
D o H.
v* '
tarstv. znamka. Varatv. znamka Varetv. znamka. ■1. Kttw. X 4457, i : 7. II.W.W.
S
M
< » <
2 0> Dap • * If ni O
^ iS-
3-o N
" ■ ° - {a *
M
■o *o <? o
— O ö
lit s
N ¡3 B
B
S _ (t
sr/Sa-
r* -I rt)"
g.p ro
5. n."O
CD O
B S n
o rr -
o.
-o o
N O -t
CJi
o •
o o o
•o p
-t
o
<
o <
C!
o <
sr o	—m
Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevih dedičev
o bjtibljarji, UJolfoJc ulice št. 12 —
Ustanovljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Ustanovljeno leta 1855. io—5
Modna trgovina Pavel Magdič, Ljubljana, Prešernove ulice
Svilnato blago, baržunl, pilil In tenčlce.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.	6—2
jabots, picbns, datnsKi oVratniKi in HraVat«.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozameuterija, porte io žnorce, kreplnce io žaere za tapetn;ke.
Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in žnore.
Serpe lz »vile, Slp»t in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke
Ojr | za novorojenčke, posteljne podloge iz kaviuka.
Gumbi i u rnailfine isjle.
Railične
podlog
krojače in šivilje.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovl venci.
Dansko perilo, spodnja krila, predpasniki ii kopalne obleke.
Modrci In potrebščine ia modroe.
Glace rokavice In rokav Ioe za uniformi ranče, pletene, letne In zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. _Krtače za obleko, glavo In zobe.
Razna narodna pletena in fezena točna deta.
e in potrebtiine xa
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlafte.
Mrežaste lil potne Joploe.sraJ« oe. ¿eploe in pasovi ase», iport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za maniete.
Za lovce: Telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce.
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratni roboi.
jfarodni traKoVi in zastave, narodne čepice, torbice tn drugi domači narodni izdelKi i. 1. d.