rv»M	VSI	,_.
Poitniu* platana » fotorfiii. 	 1.	izdaja.	'	 Cena	Din	l’***
z. krst,—-— prilog.
Uhaja vsak dan tjutraj razve«
Rokoplio* as »radam«.
f ponedeljkih In dnevih po	BHM	-p--------M	A	°e,aS' P°
praznikih. Posamezna	3H	Hf	JUTfltfL. JjH	H	mBF	KSBf	Oprava
Din 1--. lanskoletne 2'-! mo-	Sg	fflg	M	M /W ^	M	/iflf	Jjf jfflT ]Hf	»Ljubljani.	Gradišče 4. teU0-G8.
sečna naročnina Din 20--, za tu-	OB	SS	M	MM	B	KM	#111 /M V && Mf	Podružnica	f Mariboru. AleK-
jlno 80--. Uredništvo * Ljub- ^ fil BHJM Ml	H	lO	j§§»	SR	M Wtit<T	JŠ®	JBW	»androva	cesta 51. 24. tel 29-GO.
Ijanl, Gregorčičeva 23. Telefon J1 KB	JB&#	V	Celju:	Slomškov	trg	4.
uredništva 80-70. BO-B0 tn 30-71	Po5»	SsV.	r«8.» Llnbllan* 1R«2l
Št. 169
Princezinja Helena iu njen brat bivši grški kralj Jurij v Londonu
Bivša soproga romunskega kralja Karola, princezinja Helena, je te dni zapustila Romunijo iu se preselila v London.
Poročne svečanosti v Sinaji
Bukarešta, 24. Julija, n. Včeraj so se v Sinaji pričele poročne svečanosti princese Ileane in Antona Habsburškega. Svečanosti je otvoril patriarh Miron Hristea s tem, da je daroval mašo. Razen tega pravoslavnega cerkvenega obreda bodo vsi ostali rimsko-katoliški. Poroka bo jutri.
Bukarešta, 24. julija. AA. Danes se je poročil Anton Habsburg s princeso Ileano, najmlajšo sestro romunskega kralja Karola.
Nemško-avstrijska carinska zveza pred haaškim razsodiščem
Haag, 24. julija, d. Na današnji dopoldanski seji haaškega mednarodnega sodišča je začel francoski zastopnik Paul Boncour e svojimi izvajanji. Naglašal je, da je nameravana carinska zveza v odločnem nasprotju z načelom evropske zveze, ker po spomenici francoske vlade, ki je dala inicijativo za ustanovitev evropske zveze, vsaka carinska zveza vodi vedno k sporom in se obrača proti državam, ki so izven carinske zveze. Lahko si predstavljamo, kakšno vznemirjenje je povzročila vest o nameravani ustanovitvi avstrijsko - nemške carinske zveze vprav v trenutku, ko so se delale priprave za evropsko zvezo. Ta načrt je tudi v nasprotju z versaillsko in s saintgfermainsko mirovno pogodbo, kakor tudi z ženevskim protokolom, ki določajo, da Avstrija ne sme brez odobritve Sveta Društva narodov ogražati svoje neodvisnosti. Mi smo zato tu, je izjavil govornik, ker nameravana carinska zveza ni bila prej predložena Svetu Društva narodov v odobritev.
Čilska vlada je odpovedala trgovsko pogodbo z Nemčijo
Santiago de Chilc, 24. julija. AA. čilska vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki je bila v veljavi od leta 1802, ker je nemška vlada na novo zacarinila čilske nitrate.
Trgovska pogodba med Rusijo in Turčijo
Carigrad, 24. julija. AA. Včeraj so ratificirali novo turško-rusko trgovinsko pogodbo. Rusija se je obvezala nakupiti v Turčiji blaga za 15 milijonov funtov sterlingov (približno 4 milijarde dinarjev). Sovjetski trgovski agenti, stanujoči v Turčiji, bodo uživali diplomatsko imuniteto.
Grčija in Italija
London, 24. julija. AA. Italijanski zunanji minister Grandi je 'imel dolg sestanek z grškim ■ministrskim predsednikom Venizelosoni.
Komunistični nemiri tia Nizozemskem
Rotterdam, 24. Julija. AA. Pri predvčerajšnjih komunističnih nemirih je bila ubita 1 oseba in dve ranjeni.
Napadi na Angleže v Indiji
Bombaj. 24. julija. AA. Neznanci so hudo ranili poročnika Georga Hexta, ko je potoval po železnici. Snoči je umrl v bolnici. Ranili so tudi angleškega častnika Colhra, ki je potoval \ istem oddelku.
Oba sla potovala v Poono. Napadli so ju 250 milj od Bombaja. Častnika sta še spala, ko eo Ju napadli. Nato so napadalci skočili z vlaka in izginili v džungli.
Ljubljana, sobota, dne 25. julija 1931	Leto	II.
Angleško časopisje o londonski konferenci
Lavalova izjava je upapoln znak — Konferenca se ni dotaknila osnovnih vzrokov krize — Vprašanje vojnih dolgov in reparacij — Zasluge ameriške vlade — Sporazum
med Francijo in Nemčijo je neobhodno potreben
London. 24. julija. AA. Današnji angleški listi upajo, da bodo olajševalna sredstva, ki jih je določila konferenca, dosegla svoj prvi namen. Časopisi so zadovoljni, da pride do ponovnih prijateljskih razgovorov ined nemškimi in francoskimi ministri, obžalujejo pa, da so se delegati razšli, ne da bi proučili širša vprašanja finančne krize.
»Times« pravijo, da so priporočila konference poslovnega značaja. Vendar bi odkritosrčna razprava ali vsaj obljuba, da se bo razpravljalo o mirovnih pogodbah in o plačilih vojnih dolgov, zelo razjasnila temno evropsko obzorje.
Resnično upapoln znak je bila izjava ministrskega predsednika Lavala, da upa, da se bodo razgovori z nemškim kancelarjcm Briiningoin nadaljevali in zaključili s politiko francosko-neniškega sodelovanja.
Konservativni list »Morningpost« meni, da bo odbor bančnikov stalno nadzoroval položaj v Nemčiji, opozoril svet na eventualne nove nevarnosti in zbujal zaupanje. Konferenca je bila palijativna in ne zdravilna. Storila je, kar je bilo zaenkrat mogoče. Dotaknila pa se ni osnovnih vzrokov. Prav tako ni intervenirala za znižanje bremen vojnih dolgov na mero, ki bi jo nemško gospodarstvo lažje preneslo.
Ameriško javno mnenje, ki bi mu pripadala v tem vprašanju glavna inicijativa, ni zrelo za tak potek. Prav zato ni konferenca razpravljala o temeljnih vzrokih. Vendar bodo morali načeti to vprašanje prej ali slej in čimprej, tem bolje.
Delavski list »Daily Herald« pravi, da je konferenca v svojih tesnili mejah storila, kar je mogla. Vendar je olajšanje, ki ga je dala, le začasno. Permanentna akcija. ki bi naj bila načela celotni problem vojnih dolgov in reparacij, je bistvenega pomena. Državnik, ki bi zaradi pomanjkanja poguma drugače ravnal, bi zakrivil veleizdajo na svoji domovini in svetu.
Liberalni časopis »Manchester Guardian«, dasi vznevoljen zaradi omejenega delokroga konference, ugotavlja z zadovoljstvom izmenjavo prisrčnosti med Lava-lom in Briiningoin. Omenja pa, da ostaja francosko stališče do Nemčije bistveno prav tako nepomirljivo in vznemirljivo, kot je bilo. Vendar moramo s tem računati in delati, ker je to ključ k nemirnosti livrope. če je londonska konferenca le malo storila za boljše odnošaje med sedanjimi načelniki francoske in nemške vlade, se ni vršila zaman.
Konservativni »Daily Telegraph« smatra konference za korak naprej, čeprav majhen, lvakor priznano, konferenca ni dosegla formalne odločitve. Vendar bo, kar je storila, obnovilo zaupanje v stabilnost. Važni rezultati krize so bili, da se je ameriška vlada priključila politiki obnovitve sveta in da je spravila nemške iu francoske voditelje v tesne iu odkritosrčne odnošaje.
Liberalni list »Dailv News« se ne strinja z mnenjem, da se je konferenca ponesrečila, in poudarja dejstvo, da jo zbližala Nemčijo in Francijo. Sporazum med tema državama je resnično neobhodno potreben za zdravejšo Evropo.
Francoski in nemški delegati so davi skupno odpotovali iz Londona. Belgijci so odpotovali že prej. Italijanski delegati odpotujejo danes popoldne, i današnji borzi je bila tendenca slaba. lečaj nemških zakladnic se je izboljšal za 7°/o.	*	1
Odhod ministrov iz Londona
London, 24. julija. AA. Davi se je pričel splošni odhod delegatov londonske konference. Prvi se je poslovil v zgodnjih jutranjih urah francoski zunanji minister Briand. Sledili so mu belgijski delegati, dočim sta nemška in francoska delegacija skupno odpotovali z vlakom ob 11. uri. Pričakujejo, da bodo imeli francoski delegati na potu v Calais z nemškimi razgovore.
Pred odhodom iz Londona je imel nemški kancelar Briining v hotelu razgovor z znanim finančnikom Sprageom, ki je ameriški svetovalec v angleški državni banki
in bo najbrže član odbora bančnikov, ki pridejo na povabilo nemške vlade v Ber. lin. Sprague je dejal, da upa v skorajšnjo gospodarsko obnovo Nemčije.
»Times« so objavile uvodnik, kjer pravijo, da bo edino nemško-francoski sporazum popravil nemško gospodarstvo. List nadaljuje, da je sporazum med Nemčijo in Anglijo mogoč edino na osnovi popolne enakopravnosti. List končuje, da naj se dovoli eventualno odkritosrčna razprava o reviziji mirovnih pogodb in Youngovega načrta, Ta odstavek je zbudil v političnih krogih mnogo komentarjev.
Večina listov je nezadovoljna z majhnimi rezultati londonske konference. Vendar poudarja, da so razprave na konferenci pokazale, da zaupajo v nemško gospodarstvo.
London, 24. julija, d. Kot nadaljni znak za ugoden razvoj nemško-francoskih odno-šajev je treba smatrati dejstvo, da sta dr. Briining in dr. Curtius s francoskimi ministri skupaj potovala od Londona do Ca-laisa. Tako je bila dana še nadaljna prilika za oseben razgovor med nemškimi in francoskimi državniki. Nemška ministra
prideta jutri v Berlin in bosta kabinetnemu svetu še isti dan poročala o londonskih uspehih.
Nov sestanek ministrov
Pariz, 24. julija. AA. Drugi sestanek nemških in francoskih ministrov bo po časopisnih poročilih v Baden-Badnu, ko bo tam avgusta mednarodni tekmovalni teden. Poročajo, da sta se Laval in Briining sporazumela o tem sestanku pri kosilu na parniku, s katerim sta se peljali nemška in francoska delegacija preko Rokavskega preliva v Calais.
Finančne težave v Nemčiji
Berlin, 24. julija, d. Državna osrednja blagajna nemških uradniških bank, ki deluje kot osrednja denarna izravnalna blagajna v priključku na prusko osrednjo zadružno blagajno, je postala nelikvidna. Predlagani državni kredit je bil odklonjen.
Frankfurt, 24. julija, d. Imetnik svetovno znane frankfurtske banke J. \Veillers & Sohne, ki več kot 120 let že deluje v Frankfurtu, se je danes z veronalom zastrupil. Vzrok samomora so bile težave bančnega zavoda.
Člani londonske konlerence v angleškem ministrstvu za vnanje zadeve
Zastopniki sedmih velesil so se dali slikali na dvorišču angleškega ministrstva za vnanje zadeve. Na sliki so (od leve na desno) v prvi vrsti: Mellon (Zedinjene države), Laval (Francija), MacDonald (Anglija), Stimson (Zedinjene države) in Henderson (Anglija). V drugi vrsti pa so: Briand (Francija), dr. Briining (Nemčija) in Grandi (Italija).
Slovenci pred fašistovskim sodiščem
Aretacije in preiskave zaradi požiga čezsoške šole in zaradi napada na miličnike pri Sv. Petru na Krasu
Gorica, 24. julija, v. Po dolgotrajni preiskavi so policijske oblasti izročile sodišču 24-letnega Andreja Bizjaka, 20-tetnega Stanislava Bizjaka, 20-letnega Petra Kopija in nekoliko starejšega Ivana Bizjaka, ki so vsi iz Čezsoče pri Bovcu, češ da so napadli in zažgali šolo »Edmondo de Ami-cis« v Čezsoči, ki pa ni pogorela do tal.
Kakor znano, so v noči od 29. na 30. marca t. 1. okrog polnoči neznanci zažgali čezsoško šolo. Policijske oblasti in orožniki iz Bovca so še tisto noč preiskali vso okolico, a brez uspeha. Preiskava je trajala dalje. Pri zadnjem izhodu iz šole so našli prazno steklenico, ki je še smrdela po petroleju. Policijski psi so agentom pomagali pri zasledovanju, a se niso izkazali. Nenadoma pa je državno tožilstvo v Gorici izdalo nalog, naj aretirajo omenjene 4 fante iz Čezsoče. Prepeljali so jih v goriške zapore. Tu sta, kakor pravi današnji »II Popolo di Trieste«, »namestnik državnega tožilca dr. Gasperi in preiskovalni sodnik dr. Del Pino po dolgem in potrpežljivem prizadevanju dosegla, da se je preiskava zaključila in so bili vsi štirje izročeni sodišču.«
Obtožili so jih, da so v sporazumu med seboj zanetili ogenj v čezsoški osnovni šoli in Oškodovali šolsko upravo za okrog 10 tisoč lir. Sodilo jih bo goriško sodišče prihodnji mesec.
Tudi preiskavo zaradi napada na faši stovske miličnike na cesti med Košano in Ribnico v bližini Sv. Petra na Krasu so orožniki in policijski agentje skoro že zaključili preiskavo. Aretirali so dva fanta iz Sv. Mihela pri Postojni, in sicer 22-let-nega Antona Žagarja in 22-letnega Jakoba Čekana. Obdolžujejo ju, da je eden izmed njiju s strelom iz lovske puške težko ranil miličnika Vivianija, drugi pa da ga je spremljal in mu pomagal.
Fašistične oblasti zaradi tega zatrjujejo, da je bil atentat na oba miličnika pod Sv. Petrom na Krasu izvršen iz maščevanja in da je bil povsem političnega značaja. Oba aretirana fanta, ki bi naj bila po mnenju fašistovskih oblasti izvršila atentat, so odpeljali v tržaške zapore in ju bodo, kakor vse kaže, postavili pred posebno fašistov-sko sodišče za zaščito države in javnega reda.
Trst, 24. julija, n. »Popolo di Triestes prinaša vest iz Gorice, da se bo v začetku avgusta pri tamošnjem sodišču vršila kazenska razprava proti kmetom Andreju, Stanislavu, Ivanu Bizjaku in Petru Kopu, ki so obtoženi, da so 29. marca t. 1. podtaknili ogenj v poslopju italijanske šole v Bovcu.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 24. julija, d. Nadaljnji porast temperature; izgledi za vreme v nedeljo še ugodni,
Stran Y
MMHMMBOUJ
(ugoslavija in kalija
»Slovenski Deuik«, ki izhaja v Bratislavi, je objavil pod naslovom »Jugoslavija in Italija« članek, ki bo vsestransko zanimiv tudi za našo javnost, vsled česar posnein-ljemo tu njegove glavne misli.
»V poslednjih 13 povojnih letih — piše omenjeni slovaški list — se je pripetila cela vrsta več ali manj važnih dogodkov, ki so drastično dokazali, da je Jugoslavija miroljubna država par exellenee« in da od nje ni nič tako daleč ko želja, da bi zaostrila odnošaje med državami in tako morebiti izzvala vojno. Jugoslavija je do sedaj vedno kazala ne samo uslužnost, temveč tudi miroljubnost. Povsod, kjerkoli je bila dana prilika za to, je to pokazala na-pram vsem državam, naj so bile iz vrst prijateljev ali iz vrst bivših sovražnikov. To so ji tudi sami priznali.
Kljub temu pa nekatere države iz temnih zakulisnih in šovinističnih razlogov zapirajo oči pred takšno stvarnostjo in stalno napadajo Jugoslavijo kot neko pro-vokatorsko silo. En del nemškega, avstrijskega, niadjarskega in bolgarskega tiska si izmišlja in gradi razne dogodke ali pa prinaša vesti tendencijoznega izvora, le da na ta način vznemirja javnost in še poveča nezaupanje. Zastopniki italijanskega javnega mnenja pa neprestano rovarijo proti Jugoslaviji kr.kor proti največjemu izziva-ču, čeprav svojih trditev ne morejo nasloniti niti na najmanjše dokaze.
Kaj vse ja Jugoslavija napravila, da ne l>i prilila olja v ogenj, najbolj dokazuje dostojanstveno zadržanje vsega jugoslovanskega tiska nasproti vsem onim izzivanjem, ki so prišiti iz Italije. Juogslovanski tisk pa ni samo pisal brez zlobe in žalitev o italijanskem postopanju z jugoslovanskim narodom v Italiji in o usodnih umorih, ki so jih zakrivili nad člani tega ljudstva, nego je ta tisk često dostojanstveno in molče »el tudi mimo največjih žalitev faustovskega tiska, ki se ni plašil niti ža-Jitev na naslov samega jugoslovanskega kralja, sorodnika italijanske kraljevske rodbine. Jugoslovanski tis>k se je stalno zadovoljil z ugotovitvami in s kroniko tudi pri takšnih dogodkih v Italiji, ki so pomenili naravnost odkrito vojno napoved in pri katerih so bili prizadeti tudi nradni za-s!i>priki sed.mj^ga režima v Italiji.
Na v”’ar- fašistovsko agitacijo za aneksijo Dalmacije, pohod na Split in Dubrovnik ni jugoslovanski tisk niti odgovoril, čeprav je t~ p.^etje ogorčilo vse Jugoslovane. Prav tako jugoslovanski tisk ni nikakor i 'ioriščal, marveč le ugotovil stvarne italijanske vojne priprave v Zadru, pa že te ugotovitve je po? 1 po inozemskih vesteh, katerih doslej v Italiji niso demen-tirali. Kopičenje topov in drugega orožja v ZaJru zaree ne more imeti miroljubnih namenov, marveč j; direktno naperjeno proti Jugoslaviji. Kljub temu si usoja fašistov-«ki tisk tiv'ti, da je Jugoslavija hotela rušiti mir in ne Italija.
Ne vemo, ali bo mogla fašistovska javnost še dalje potvarjati stvarne razmere v Zadru. Zadrski list >Littorio Dalmatico« je prav te dni objavil članek proti Jugoslavi-viji, v katerem ni pribil prav nič več in prav nič manj nego to-le: »Mi hočemo vojno, mi se hočemo boriti, mi hočemo v vojni zmagati!« Po takšnem priznanju svet nima razlogov, da bi fašistom veroval, da je Jugoslavija ona, ki izziva, ne pa fašizem. V Jugoslaviji so že do dna prepričani, da bi Italija izzvala vojno, ko bi ji kdo jamčil, da ji za to ne bo treba ničesar žrtvovati in da bo vrhu vsega še izšla iz vojne kot zmagovalka. Takšnih garancij pa Italija ne bo mogla nikoli dobiti. In še posebej ne po Kobaridu, o katerem je Italijan Prezzolini podal še te dni nad vse za nimivo ugotovitev.
Spričo tega ves vik in krik v fašistov-skem tisku ne pristoja velikemu in staremu kulturnemu narodu. Ne pristoja mu, da na vse mogoče načine skuša izzvati te žave v svetovni politiki. Ne pristoja mu, da se napram takšnemu svojemu manjšemu sosedu postavlja v pozo izzivača.
Treba bi bilo, da se ta narod povrne k svojim starim boljšim tradicijam, ki so mu diktirale mirno in prijateljsko sodelovanje s slovanskimi sosedi brez pohlepa po zemlji in brez imperialističnih teženj. Te sta re tradicije so bile, kakor je kazalo, za časa vojne že na poti k svoji obnovitvi. Toda nesreča je hotela, da je idealizem pro-pal, da se je umaknil ciničnemu italijanskemu »svetemu egoizmu«. Ta »sveti egoizem« je potemtakem vzrok vseh provoka cij, ki izhajajo iz fašistične države, vsega nemira v Evropi, vse sedanje nerazumljive italijanske politike, ki se mora prej ali slej kruto maščevati«
Komunistični nemiri v Španiji
Težki izgredi — Streljajo s
Madrid, 24. julija. AA. Vlada je razpustila delavsko zvezo in zapečatila prostore komunističnih delavskih organizacij. Na strehi mestnega doma je oddelek pehote. Listi so pod policijskim nadzorstvom.
Sevilja, 24. julija. AA. Sindikalisti so ubili kapetana civilne garde in nekega stražnika.
Pariz, 24. julija. AA. llavas poroča iz Madrida, da je policija vdrla v lokal, kjer se je baš vršila tajna anarhistična skupščina. in aretirala 14 ljudi.
Madrid, 24. julija. AA. Iz Sevilje poročajo: Zloglasna krčma »Cornello« je bila
topovi — Ostri ukrepi vlade
danes porušena s topovskimi streli, potem ko je policija izpraznila sosednje hiše. Krčma je bila znano zavetje komunistov. Ko so jo s streli razbili, je vino teklo na vse strani. Policija preiskuje ruševine, da dobi morebilno orožje ali pa propagandni materijah Nad mestom leti eskadrilja le-lal, oborožena s strojnicami.
Lastnik krčme, ki se tudi imenuje Cor-nello, ima v mestu tri trgovine. Zadnje čase je postal komunist in je dovolil, da se komunisti shajajo v kleti njegove krčme in od tam streljajo na policijo.
Pravilnik o uradniškem pokojninskem fondu
Beograd, 24. julija. AA. Na podlagi tretjega odstavka § 133 zakona o uradništvu in 3. odstavka § 139 zakona o državnem prometnem osobju je finančni minister predpisal pravilnik o uradniškem pokojninskem fondu.
Po tem pravilniku upravlja uradniški pokojninski fond Državna hipotekarna banka, v kateri se fond nahaja. V ta fond se stekajo:
1. eno mesečne plače ministrov in banov in uradnikov, uradniških pripravnikov in vseh ostalih nameščencev in uslužbencev države, ki imajo pravico do pokojnine;
2. ena mesečna razlika med novimi in dosedanjimi plačami nameščencev, ki so napredovali v službi;
3. mesečne vloge;
4. obresti pokojninskega kapitala fonda, pri čemer je obrestna mera za pol odstotka nižja od obrestne mere pri obrestih, ki jih Državna hipotekarna banka zahteva kot najmanjšo obrestno mero za dolgoročne kredite od svojih dolžnikov, in
5. denarne disciplinarne kazni.
Enomesečna plača se vloži v brutto iznosu v
fond, ali pa v dveh enakih obrokih. Razlika plače pri napredovanju se plača tako pri vojaških kakor pri civilnih osebah, in sicer vsa razlika med prejšnjo in sedanjo plačo, in to
za vsako napredovanje brez razlike. Mesečni prispevek je določen v zakonu in znaša BV» osnovne plače. Posebne odredbe dolčajo, kdaj se ta prispevek vrne uradniku in oficirju, ali njegovi rodbini, in kdaj ostane za primer re-aktiviranja. Za plačila prispevkov do 1. aprila 1931 za uradnike civilnega reda veljajo izkazi njihovih pristojnih oblasti na podlagi usluž-benskih listov, za oficirje in vojaške osebe pa listi osebnega službenega razmerja. Od 1. aprila t. 1. bo Državna hipotekarna banka vodila za vse vlagalce fonda imensko knjigo in izdajala potrebne izkaze. Knjigo o vlagalcih fonda po imenih bo Državna hipotekarna banka izdelala v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Državne blagajne in finančne direkcije so dolžne poslati Državni hipotekarni banki plače in prispevke na podlagi plačilnih seznamov v roku pet dni po prvem, če pa se plača izplača šele v toku meseca, pa v roku 3 dni po izdanju plače. Pravilnik dalje odreja, da se morajo Državni hipotekarni banki dostaviti vsa imenovanja, napredovanja, premestitve, upokojitve, sprejete ostavke na državno službo, odpust iz službe itd. Vsa administracija fonda gre v breme Državne hipotekarne banke, državno računovodstvo državnega ministrstva pa odloči o posameznih primerih.
Sprejem novega poljskega poslanika v Beogradu
Beograd, 24. julija. 1. Danes je prispel v Beograd novi poljski poslanik Sch\varzburg Gtin-ter. Na postaji so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministra, jugoslovansko poljske lige, poljske kolonije, osebje poslaništva in novinarji. Novinar jem je poslanik izjavil: »Gospoda! Prisrčno se vam zahvaljujem za lep sprejem, ki me je iznenadil do dna duše. 2e na pragu vaše lepe prestolnice sem čutil, da prihajam v bratsko državo. Sicer tokrat nisem prvič v gostoljubni jugoslovanski državi, ki jo poznam ne le iz zgodovine junaških borb za osvoboditev, temveč tudi sicer želim, da bi na svojem novem položaju doprinesel k še večjemu in Čvrstejšemu zbližanju obeh naših narodov.« Poslanik se je nato odpeljal v poslaništvo.
Število medicincev v Zagrebu pada
Zagreb, 24. julija, k. Po najnovejši statistiki zagrebških visokih šol je v poletnem tečaju študiralo na zagrebških visokih šolah 4659 di jakov, «1 teh 720 dijakinj. Zanimivo je, kako je padlo število dijkaov na medicinski fakulteti. Leta 1925/26 je bilo medicincev še 634, med tem ko jih je bilo v poletnem tečaju samo 380. Od žen9k jih največ študira filozofijo t. j. 497. Sicer so pa ženske tudi na vseh drugih fakultetah; tako je na pravni fakulteti 53 žensk, na agronomski 7, na veterinarski L in na tehnični 11. Samo na gozdarski fakulteti ni bilo nobene.
Evharistični kongres na Visu
Split, 24. julija, k. Za evharistični kongres, ki bo v soboto in nedeljo na Visu, se na vso moč pripravljajo. Jadranska plovidba je določila za osebni promet z Visom šest posebnih parnikov. Na kongresu bodo sodelovale tri godbe z otoka Brača.
Velik požar v Kraljevem
Beograd, 24. julija. 1. V Kraljevu je izbruhnil danes dopoldne velik požar v strugami Markovič in Knježevič, ker je eksplodiral sod bencina. Zgorela sta delavnica in skladišče. Le s težavo so rešili sosednje objekte. Sodijo, da je povzročil požar več ko poldrugi milijon dinarjev škode.
Član nevarne tolpe prijet
Beograd, 24. julija. AA. Zasledovalnim oddelkom, ki so v bosiljgradskem srezu nedavno po boju zasledovali četrtega člana tolpe, ki je vdrla na naše ozemlje, se je posrečilo, da so ga živega dobili v roke in v popolni opremi, ravno ko je hotel prekoračiti mejo bosiljgrad-skega sreza. Aretiranec je pri zaslišanju dal dragocene in zelo izčrpne podatke o organiza ciji, ki je tolpo poslala na naše ozemlje, in o nalogah, ki so jih ji dali, da jih izvrši. Vestnost in hvalevredna požrtvovalnost organov javne varnosti ln zasledovalnih oddelkov sta mnogo doprinesla k temu uspehu, pa tudi prebivalstvo samo je pokazalo veliko aktivnost pri preganjanju in aretaciji zločincev.
Počastitev madjarskih prekooceanskih letalcev
Budimpešta, 24. julija. AA. Grof Bethlen je snočl v imenu lorda Rothermeera predal letalcema Magyaru in Endreszu znesek 10 tisoč dolarjev, ki jih je namenil lord Rothermeere kot nagrado tistemu madjarskemu letalcu, ki preleti Atlantik od Newyorka do Budimpešte brez pristanka. Pri tej priliki sta bila letalca gosta grofa Bethlena na intimni svečanosti ki jima jo je priredil v predsedniški palači, Grof Bethlen in ostali gostje so se z letal cema živo rnzgovarjali.
Ukinitev uradniških draginj-skih doklad v Angliji
London, 24. julija. AA. Kraljeva komisija o državnih uradnikih priporoča ukinjenje draginj-skih doklad, ki naj se nadomeste s stalnimi dokladami. Uradništvo naj prejema sedanje plače, dokler ne stopi v veljavo novi načrt. Komisija je mnenja, da so sedanje plače državnih uradnikov upravičene in predlaga, naj se bistveno ne spremene.
Komisija predlaga dalje, naj se prizna stalnost mnogim nestalnim uradnikom. Komisija Je dalje za to, naj se ženskam omogoči državna služba z enako plačo. Končno priporoča, naj se s sistemom prispevkov zavaruje za starost kategorije državnih uslužbencev, ki se ne morejo upokojiti.
Novi ogrski gospodarski zakoni
Budimpešta, 24. julija. A A. MTI poroča :• Sooči je ministrski svet sklenil, da predloži parlamentu zakouski načrt, ki obsega 4 dele. V prvem delu se odobravajo ukrepi, ki jib je vlada dozdaj izdala v interesu gospodarskega reda in dela v državi. Istočasno se vlada pooblašča za izdanje novih odredb v isto svrho v dobi gospodarske in finančne krize. Drugi del prinaša ukrepe za zagotovitev ravnotežja v proračunu in znižanja izdatkov ter zvišanje dohodkov. Tretj del predlaga ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo nadzirala delo vlade v teh vprašanjih in ki ji bo njen posvetovalni organ. Četrti del prinaša razne odredbe v izpopolnitev madjarskega kazenskega zakona. Med drugim preHvideva tudi kazni za širjenje alarmantnih vesli.
Budimpešta. 24. julija, n. Ministrski svet je na 6Voji včerajšnji seji sklenil ustanovili gospodarski odbor, ki bo deloval kot organ parlamenta in kot stalna nasvetodajna institucija vlade. Zaradi težkega finančnega položaja bodo izvedli obsežne redukcije.
Budimpešta, 24. julija, n. Finančni minister Wekerle je predložil parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi se vlada pooblastila, da samostojno izda potrebne naredbe o vzdrževanju finančnega ravnotežja.
Zrakoplov »Zeppelin« leti na severni tečaj
Berlin, 24. julija. A A. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes popoldne ob 16. prispel v Berlin in tako končal prvi del poleta v polane kraje. Zrakoplov je pozdravila velika mnc iea, ki se je zbrala na letališču Staaken. Po o °h urah križarenja nad mestom so pritrdili zrakoplov na stolp za pristajanje. Zrakoplov bo nadaljeval jutri zjutraj ob 3. polet v Leningrad, kamor bo prispel v soboto zvečer.
Ameriška jahta »Lismore« v stiski
Cherlioiirg. 24. julija. A A. Včera j je prispel semkaj parnik, ki poroča, da je vodil 1000 milj od irske obali ameriško jahto »Lismore«. .lahta se udeležuje Atlantske tekme za jahte na progi 3000 milj. Ladja je zašla v vihar in izgubila jambor. Parnik je založil jahto z živili in vodo in vzel dva člana posadke s seboj. Kapetanova soproga ni hotela zapustiti svojega moža.
Letos bo znatno manj žita kakor lani
Washinglon. 24. julija. AA. Letošnja svetovna žetev žila bo vrgla ‘250 do 300 milijonov mernikov manj kakor lani; kmetijski depart-man vlade je to predvidel v svojem poročilu.
Romunski poslanik v Londonu — odpoklican
Bukarešta, 24. julija, n. Ne le v političnih krogih, marveč v vsej romunski javnosti je izzvala senzacijo vest. da je vlada odpoklicala svojega poslanika Titulescuja iz Londona. V London pojde Antoniade, ki bo tam vršil po-slaniške dolžnosti.
O odpoklicu Titulescuja iz Londona se širijo razne govorice, ker je Titulescu opravljal svoj posel v zunanji politiki posebno pa kot poslanik v Londonu tako, da so bili vsi zadovoljni. »Lupta« poroča, da je odpoklic Titulescuja iz Londona v tesni zvezi z vestmi, ki jih je pričel Siriti inozemski tisk o Romuniji in ki so bile zelo ne^povoljne za zunanje-politični položaj države. Znano je. da sta profesor Jorga in diplomat Titulescu velika nasprotnika. Spričo tega je vlada z največjo tajnostjo izvršila preiskavo, da bi dognala, kdo širi takšne defetistične vesti. In res so,- kakor zatrjujejo vladni krogi, na največje začudenje vseh izvedeli, da izhajajo te vesti iz najbližje Titulescujeve okolice, če že ne direktno od njega.
. Drugi listi trdijo, da je Titulescu sam zaprosil za odpoklic, ker se namerava znova posvetiti notranje-političnemu delovanju. Titulescu bo baje pri prvih prihodnjih volitvah kandidiral za poslanca.
Madjarska manjšina v Novem Sadu
Novi Sad, 24. julija, (k) Sinoči se je v Novem Sadu ustanovila sekcija madjarske manjšine v Jugoslaviji v okviru Društva narodov.
Popolni paberki
iz Francije
n.
Tisocinena noč na kolonijalni razstavi.
Kdor si je razgledal koloni.jalno razstavo po-duevi, iv je zvečer ni obiskal, ta si sploh ne more ustvariti pravilnega mnenja o razstavi, ki odgrinja z večernim mrakom drugo stran svoje veličine in predstavlja s svojo razsvetljavo, ki jo meče v gigantsko obsežje in ogromni vrtinec ljudstva — svoj samostojen sanjski svet.
Svetlobni efekti, nanizani v blesketajočih se in vid jemajofjh lokih, vodnih napravah, mno-gošteviilnosti svojih barv in z načinom uporabljanja svetlobe v posameznih delih, bulvarjih, pošlo,tjili, na jezeru in el;rog jezera, prekašajo po mnenju poznavalcev vse, kar se je doslej kdaj na tein polju sploh moglo nudili. Mno"o-barvna, rafinirano in okusno nameščena luč in voda slavita svoje or<?ije in pretvarjata okolico v neslutene sanje, obiskovalce pa sili vse to od trenotka do trenotka k večjemu občudovanju.
Stvaritelji teh naprav si lahko laskajo, da >o svojo nalogo, često z najnavadi.ejšimi sredstvi direktne ali indirektne i isvetljvae in z uporabo vode rešili mojstrA-r Obiskovalci iz vseh delov sveta pa po.,esr.jo s seboj najveličastnejše vtiske o bajnih večerih razstave.
Res je, da pri stvarjanju vseh teh lepol i denar igral posebne vloge, vendar so prebrisani aranžerii dobro vedeli, da bodo stotisočglave množice dnevnih obiskovalcev romale zvečer ponovno na razstavo in s tem v največji meri pripomogle k nagli amortizaciji vseh investicij.
In to se dnevno godi; poleg vseh drugih tujcev roma na razstavo v ogromnih množicah prebivalstvo Pariza in se napaja v morju luči in svetlobnih efektov. — Ravno ta stran razstave bi bila nujno priporočali tudi našim prirejevalcem velesejmov.
Glavna avenija francoskih kolonij je obrobljena z visokimi štirioglatimi stebri, razsvetljenimi v belomodrordečih barvah, stranski svetlobni kandelabri pa izipolnjujejo svetlobni učinek avenije. Iz vrhov štirioglatih stebrov se dviga dim — kot iz žrtvenika. V tej nenavadni svetlobi, ki se prijetno razgrinja po okolici in jemlje jasne konture izpred oči, pridemo do jrekrasnega ajigarskega templja, ki s svojo ze-enkasto razsvetljavo vpliva skoroda mistično na gledalca. Zdaj Sele -dobiva pogled na tempelj jasnejše tonne in postaja zanimivejši. Temna zelena luč, kii obseva stavbo, daje prav posebno obeležje celoti in okolici občudovalcev. Pred vrati p i stopa nemo s puško na rami an-garski črni vojak ter gleda z nerazumevanjem v valujoče mase belih. Njegov duh pa je tani da.leč, doma, kjer ni treba vseh teh domislekov in inscenacij, kjer je namesto vsega preprosta resnica in ... dom.
Pred namn vstaja rdeča palača in naselstvo francoske Afrike, pred katerimi so nasajeni v zemljo različnj fetiši, pred vhodom pa vodnjak. Prirejeni trgi imajo svoje znamenitosti, zlasti lepe vodomete, ki v sijaju svetlobe mečejo svoje curke iz višin in razsvetljujejo s silo svoje lepote okolico. Mavrični sijaj vodometov, ki po dnevi ne vzbujajo posebnega zanimanja, obarjajo zvečer obiskovalce in pogled na to razkošnost jemlje besedo. Nemo občudovanje.
Godba in zopet godba, veletoki množic in morja jasnosti svetloba, vse to se meša v en aikord občudovanja; in to slavnostno veselično razpoloženje traja že od otvoritve razstave in bo trajalo do zaključka.
Iščem pot na otok, ki stoji na Doumesnilskem jezeru, ter se prednia toku množice, ki dela isto. Nadaljujejo se isti prizori, da se vsa svetlobna lepota še stopnjuje. Ob nas in nad nami se igrajo vodni curki, razsvetljeni v vseh mogočih barvah, ki se združujejo in hipoma menjavajo svojo barvo, padajo nazaj v vodo ter se razpršujejo v mnogobarvnostii. Kje je začetek, kje konec.
Plesi, različni za nas nerazumljivi plesi, godba, hrušč in trušč, tisočbarvne svetlobe in mamljivo vabeče restavracije. Slednjič občutiš težko telesno utrujenost in sed^š k prvi prosti mizi ob c^sti. Mimo pa drvi veletok ljudi, belih, črnih, menjavajo se barve in izrazi, noč jih spričo svetlosti okolice ne izprei;.inj,..
Da. lisočinenanoč, prij tne sanje človeških aluzij so tu resnica.
Gotovo je, da bo električna svetlobna sila v bodočnosti igrala na prireditvah večjega stila svojo vodilno vlogo in želeti bi bilo, da bi tudi naši kraji uporabljali to čudovita silo v Čim večji meri zlasti takral, kadar vabimo tujce v naše kraje. Seveda pa je treba tudi za to veščih ljudi in poln« • o okusa.
Pred gradnjo vzpenjače na Pohorje
Občni zbor zadruge -- Gradbeni in rentabiliteini proračun Pohorska železnica
Maribor, 24. julija.
Sinoči je bil v dvorani hotela »Orel« izredni občni zbor zadruge Pohorska vzpenjača, katerega so se udeležili zadrugarji v zelo velikem številu. Otvoril ga je ob 20'30 predsednik zadruge, mestni župan g. dr. Alojzij Juvan, ki je po pozdravu izjavil, da se je zborovanje sklicalo samo v la namen, da se sklene, ali se bo vzpenjača gradila ali ne.
Sledilo je obravnavanje točk dnevnega reda. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je soglasno odobril. Iz referata predsednika o dosedanjem stanju akcije za graditev vzpenjače je bilo razvidno, da je do sedaj podpisanih deležev za
1.000.000 Din. Mariborska mestna občina in Dravska banovina bosta prispevali vsaka po
500.000	Din, tako da znaša dosedanji fond že
2.000.000 Din. Veleposestvo Reiser je mimo tega sporočilo, da da svet za gradnjo brezplačno na razpolago, občina Pekle bo pa prispevala 50.000 Din za ureditev dovozne ceste do dolinske postaje. V splošnem se opaža, da je zanimanje za vzpenjačo povsod silno na-rasllo, zlasti je banska uprava pokazala polno razumenje za to akcijo. Gospod ban dr. Marušič in gospod podban dr. Pirkmajer sta stvari osebno naklonjena.
V svojem nadaljnem referatu je predsednik g. dr. Juvan sporočil zborovalcem, da je tvrdka Fiihles & Schultze iz Monakovega izdelala načrte iu proračun za tako žično železnico, ki bi vodila iz Peker do vrha Pohorja. Gradnja te železnice bi stala skupaj 5,250.000 Din, in sicer bi bilo treba za mehanično in električno napravo, vrvi, vozove, tračnice in telefonske ter signalne naprave 1,980.000 Din, za kompletno montažo 509.750 Din, za električni daljnovod in transformator 175.000 Din, za posebne telefonske in signalne naprave ob progi 35.000 Din, za
Nov načrt za pungarški stolp, katerega je porušil orkan
Kranj, 24. julija. Minulo je že leto, odkar je silen orkan porušil stolp pungerške cerkve, ki so ga potem le za silo pokrili z leseno streho. Po pomoči mestne občine bo župnijski urud zgrudil sedaj nov stolp, za katerega je napravil načrte ljubljanski arhitekt in univerzitetni profesor Vurnik. S popravljanjem cerkvenega poslopja so že pričeli. Stolp bo zgradilo znano gradbeno podjetje Iv. Bidovca.
Ali so nam res tujci v tovarnah nenadomestljivi
Jesenice, 24. julija.
V zadnjem času opažamo, da pni nas na Jesenicah sprejemajo zopet v delo Nemce. Ali res ni naših ljudi, ki bi bili kos vsakemu delu v jeseniških tovarnah. Ali res zmore le tujec v-se in’domačini ničesar? Zakaj toliko Nemcev sem? Kje je narodna zavest in narodni ponos? Ali se še danes nismo otresli hlapčevstva iu še danes verujemo v svojo nemoč, neznanje in nezmožnost? Spoznajmo vendar enkrat, da smo enakovredni vsem drugim narodom, da smo tudi mi zmožni svojega življenjqa, dela in vodstva. Vrzimo že vendar kopreno hlapčevstva s sebe. Vsakomur čast in spoštovanje, a »na svoji zemlji svoj gospodi«
Cerkniško pismo
Tudi naši dolini ni suša prizanesla. Vročina je vedno bolj pripekala in kazalo je že, da bo šla vsa setev v nič. če pomislimo, da je suša trajala več tednov in da je vročina mestoma dosegla do 45 stopinj Celzija, potem je razumljivo, da niso kmetje brez vzroka obupavali. Žitu in sadju je to še nekoliko koristilo, a vseeno je bilo malo prehudo. Tudi na dež se je večkrat pripravljalo, a vedno so šle vse nade po vodi. V ponedeljek je pa vendar začelo po dolgem času deževati. Sicer je nekoliko pri-močilo, a vendar premalo.
Kakor je že znano, je v nedeljo zvečer pogorela vas Nadlesk pri Starem trgu. Kljub precejšnji oddaljenosti, smo tudi v Cerknici opazili požar že okrog devete ure. Toda vsi so bili prepričani, da gori v bližnji Žirovnici ali v Grahovem; šele po telefonskem poročilu se je doznalo, da gori vas Nadlesk. Cerkniški gasilci so pod vodstvom društvenega načelnika takoj odbrzeli z motorko proti Starem trgu. Gasilce in motorko je s svojim avtom rade volje peljal na kraj požara g. L. Turčič.
Komaj se je razburjenje nekoliko poleglo, so se zopet pokazali rdeči oblaki iz Javornika. To se je zgodilo okrog enajste ure in kljub pozni uri se je zbralo mnogo ljudi, ki niso nikakor mogli doznati kje gori. Drugi dan se je razširila vest, da je ta večer pogorela vas Stranje, kar pa ne odgovarja resnici, ker so Stranje pogorele šele v ponedeljek. V nedeljo zvečer pa je pogorela vas Selce pri št. Petru. V ponedeljek dopoldan so iz Nadleska ponovno zaprosili cerkniške gasilce za pomoč. Tudi to pot je odpeljal v Nadlesku gasilce in motorko tukajšnji avtopodjetnik g. Turšič.
Ves dan v ponedeljek pa je odšlo v Nadlesk mnogo Cerkničanov, da so sl ogledali pusto pogorišče, kjer je še pred enim dnevom stala mirna vasica; pa tudi od drugod prihajajo ljudje gledat, kaj je napravil ogenj čez noč.
Preteklo nedeljo je praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Dolenji vasi 40-letnico obstoja. S 40-letnlco je bila tudi blagoslovljena nova motorna brizgalna. Dopoldne je bila v Dolenji vasi služba božja, katere so se udeležila vsa gasilna društva cerkniške župe in tudi
dolinsko postajo 165.000 Din, za planinsko postajo 680.000 Din, za progo samo pa 1,704.800 dinarjev. Tvrdka Fiihles & Schultze je pripravljena polovico proračunskega zneska zadrugi kreditirati, dočim bi se morala druga polovica takoj plačati. Razen tega je Falska elektrarna pripravljena plačati 50% stroškov za postavitev daljnovoda in transformatorja iz lastnih sredstev.
Sledilo je poročilo o rentabilitetnein proračunu. Dohodki bi znašali pri prevozu 40.000 oseb po 25 Din 1,000.000 Din, materijalnih transportih 300.000 Din, prevažanju ostalega materiala pa tudi 300.000 Din, skupaj 1,600.000 dinarjev na leto, Obratni izdatki bi znašali
198.000 Din, amortizacija, davki ter reklama
602.000 Din, skupno 800.000 Din, tako da bi znašal letni dobiček 800.000 Din. Ta znesek bi se porabil za odplačilo tvrdki Fiihles & Schultze. Ker je ves načrt docela realen, je referent predlagal občnemu zboru, da sklene pogodbo z omenjenim podjetjem. Posamezne postavke proračuna bodo pregledali še strokovnjaki. Glede postavk gradnje proge je navzoči inž. Šlajmer izjavil, da je znesčk docela realen, glede mehanične naprave bo pa podal svoje strokovnjaško mnenje banovinski referent inž. Ditrich iz Ljubljane. Občni zbor je na to soglasno sprejel predlog referenta, da načelstvo zadruge Pohorska vzpenjača sklene pogodbo s tvrdko Fiihles & Schultze.
Na to so govorili še razni zadružniki. Gospod Weixl je pozdravil sklep in povdaril važnost vzpenjače za tujski promet, Dr. Seujor je apeliral na zadrugarje, da čimprej vplačajo podpisane zneske, da se delo lahko takoj prične. Naposled je bil še sprejet predsednikov predlog, da se dosedanje ime zadruge Pohorska vzpenjača spremeni v Pohorska želežhica.
mnogo drugih ljudi. Po maši je bila svečana blagoslovitev nove motorke, katero je blagoslovil cerkniški dekan g. Juvane. Sledilo je več govorov in deklamacij, nakar je bila dopoldanska svečanost zaključena. Popoldne so imeli gasilci vajo. V nedeljo pa bo imelo svojo veselico prostovoljno gasilno društvo v Begunjah.
Mokronoško pismo
Koncertna"veselica, ki se je vršila pri gosp. Sanditu na Brezovici, je nadvse lepo uspela. Sladke melodije dobrega violinista g. Fr. Con-fidentija iz Celja so segle v dušo slehernega poslušalca; tudi g. Ferlež je z gitaro pridno spremljal posamezne točke. Naša harmonika je pa vzpodbudila vse plesalce iu jim zavrtela pete. Drugi dan so izletniki naredili izlet z avtom na Trebelno, kjer so prav pridno delovali aretirani strahovalci Dolenjsek in pred katerimi imajo zdaj tu mir. G. Confidenti se je izkazal tudi kot športnik, prevozeč klanec od Sajeta do Klemenčiča. Zrak je bil osvežujoče hladen in čist. Potniki se niso mogli dovolj načuditi krasni okolici hribovskih naselj z lepimi cerkvicami. Ugajal jim je pa tudi Zoretov cviček in pšenični kruh. Po lepo očiščeni, z novimi kanali urejeni cesti je avto s potniki odbrzel zopet v Mokronog in nato proti domu.
Jakob Pristov ni bil žrtev zločinca
Jesenice, 24. julija. l< poročilu o smrtni nesreči Pristova Jakoba, ki se je minuli teden smrtno ponesrečil s kolesom, dodajamo, da je komisija ugotovila, da gre zgolj za nesrečo in da je vsaka možnost za zločin izključena.
Nesreča se je pripetila najbrže radi defekta na kolesu, možno pa je tudi, da je Prislov zdrknil čez nasip, ker je vozil čisto ob robu na desni ob cesti. Tako so ugotovili. Pristov je tako tragično izgubil dvoje mlado življenje torej kot žrtev nesreče.
Majhna nesreča, katera je preprečila hujšo
Kranj, 24. julija.
V sredo zvečer je zadel avtobus »Stara pošta« na Jelenovem klancu v zadnji del voza nekega posestnika iz Besnice. K sreči je vozil navzdol z majhno hitrostjo in ni bilo hude nesreče. Povozil je posestniku le palec na nogi. konj pa se je strgal od voza in zdirjal. Šoferju ni kazalo nič drugega, sicer bi povozil drugega konja z vozom, ki se mu je bližal po klancu na vzgor. Izogniti se pa ni mogel, ker je stal na istem mestu še en avtomobil, katerega so popravljali.
Gornjigrad
Proščenje. Dne 12. t. ni. na šmohorjevo ne deljo je bilo v tukajšnji fari žegrranje. Procesijo je vodil prevzvišeni knezonadškof dr. Jeglič ob osistenci več prečastitih duhovnikov iz tukajšnje dekanije. Ljudstva je bilo ogromno iz vsega okraja. Ganljivo je bilo videti sivolasega vla diko, kako je krepko stopal z Najsvetejšim ' rokah med drugo duhovščino vzlic hudi vročini. Še bolj pa je bilo ganljivo slišati njegov mehki glas, s katerim je pel pri evangeljih v slovenskem jeziku. Gornji grad je ponosen, da ima v svoji sredi tega tako priljubljenega in visokega cerkvenega dostojanstvenika. Pohvalno je omeniti, da so za to lepo slovesnost prebivalci na večini poslopij razobesili drž. zastave ter okrasili okna s cvetjem in zelenjem. Po hvaliti je tudi godbo gasilnega društva, ki je igrala ubrane koračnice med procesijo. Vso slavnost je pa jako poveličevalo zaporedno gr menje topičev.
Hranilnic Celje -1	:a Dravske bani jubljana - Ma	! ivine ribor j li
Pupilai	O rno varni denarni zavoi	
Dravske banovine, ki tudi jamči		
za vse	njihove obveznosti z vsem	
svojim premoženjem in vso svojo		
davčno močjo.	Sprejemajo		
vloge	na knjižice in tekoči ra-	
čun z	najvišjim obrestovanjem.	
Dovoljujejo kredite, posredujejo		
v vseh denarnih poslih!		
	o	
Najbolj vi	trna naložba prihra	nkov!
			—	—				
%		
Kultura
Liublianski Zvon
Pravkar je izšla dvojna številka Ljubljanskega Zvona, ki predstavlja kar nekak zajeten almanah s precej pestro, zanimivo, bogato vsebino.
Troje tehtnih esejev so prispevali Grahor, Vidmar in Gspan. Grahor objavlja na uvodnem mestu svoji Sociološke enačbe sedanjosti, v katerih nadalje razpreda svoje misli o književnosti, kulturi in družbi, ki jih je pred meseci označil v svojem članku o kulturni filozofiji, objavljenem prav tako v Zvonu, ter na podlagi sociološkega razmotrivanja pripravlja razumevanje in analizo sodobne slovenske književnosti. Vidmar s širokim aparatom in s poglobljeno pozornostjo, kakršno takšen opravek zasluži, pretresa zbrana dela Ivana Cankarja, ki izhajajo v Novi založbi pod uredništvom Izidorja Cankarja, in se v tej številki mudi ob Popotovanju Nikolaja Nikiča, Ob zori, Črticah iz leta 1900-1901, Knjigi za lahkomiselne ljudi in Tujcih. Gspan je ob petstoletnici rojstva velikega mojstra Francoisa Villona, prvega modernega lirika v evropski književnosti, napisni o tem izrednem pesniku, študentu, vagabundu, razbojniku in revolucijonarju nadvse toplo, pro-dirno študijo, ki se bo prihodnjič še nadaljevala.
Prozo so prispevali Miško Kranjec. Bartol, Seliškar in Bevk. Kranjec je med mladimi eden najbolj plodovitih in najbolj upanje vzbujajočih novelistov. Tokrat se je prvikrat oglasil v Zvonu, dočim je pred tem razen v Domu in svetu sodeloval še pri celi vrsli drugih revij. Njegova Na valovih Mure je lepa, sočna zgodba, iz katere z živim zdravjem diha nenavadna lepota obmorske slovenske zemlje. Bartol je napisal novelo Crni vrag, ki si pa čisto po krivici lasti oznako novele; tem Bartolovim napetim, zanimivim dialogom, ki jih objavlja v Zvonu in drugod, neprestano manjka ravno tiste prisrčne, elementarne intimitete, kateri se on tako rad roga in ki je zmirom najosnovnejši pogoj umetnine. Seliškar se zadnji čas čezdalje pogosteje udejstvuje v prozi; njegova Zlata riba je prostodušno napisana zgodba o stiskah erosa in bede ter jo preveva topel socialni ton. Nadaljuje se Bevkov roman In solnce je obstalo.
Med pesniki te številke so spet Seliškar, ki ndaljuje svoj aktualni ciklus Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje, Stano Kosovel, ki je dal tri sonete Skozi gaj in položil vanje mnogo duše iu izbrušene oblike, Maksa Samsa, ki se je nedavno pojavila med nami in vzbudila mnogo pozornosti za svoj talent — zdaj objavlja tu sedem svojih značilnih, trudnih liričnih pesmi — in Zdravko Ocvirk, ki se je prav tako prvikrat pojavil v Zvonu (Deži).
Obzornik je zelo pisan, aktualen in zanimiv. Dobida piše o Tratnikovi petdesetletnici, mojster Jakopič o grozeči usodi Prešernovega spomenika. Iz gledališča poročata Vidmar o Hof-mannsthalovem Sleherniku in Ocvirk o Franko-
vem Vzroku. Med književnimi poročili so Ocirkovo o Pogačnikovi pesniški zbirki Sinje ozare, Košakovo o Krleževi drami U agoniji tei o Seljakovem romanu Kamnarjev Jurij. Boršni kove o Klicu divjih gosi Marte Ostenso. Med pregledi poroča Kogoj o koncertih, Josef Knap o sodobnem češkem liriku Viktorju Dyku, Bu dal o Drekonjevi povesti Dolg, P. I*. o ilirskih romanih Charlesa Nodierja.
»Ilirska knjiga«
^ V seriji »Skolski pfsci«, ki jo izdaja Geza Kohn, je do danes izšla že cela vrsta zelo po membnih knjig, ki so v prvi vrsti namenjene srednješolski mladini in akademikom v šlgdij sko svrho, a pridejo prav tudi drugim, ki se s književnostjo bavijo. Od knjig, ki so v tej seriji izšle, bi posebej omenil Antologijo ženskih (lir skihl narodnih pesmi, ki jo je sestavil Jaša M Brodanovič, Memoare prote Mateja Nenadoviča (priredil V. Corovič), Izbor dubrovačkog pes ništva (dr. M. Pavlovič), ki prinaša ljubezensko liriko, ali v obliki, ki je našemu času primerna iu dostopna, in Antologijo srbske kritike, ki jo je sestavil dr. Ljubomir Petrovič. Posebno vrednost imajo nekatere knjige s starejšimi tek sti, ki sicer niso bili lahko dostopni.
Zadnja knjiga v tej seriji je zopet zanimivost svoje vrste. Uredil jo je znani zagrebški kritik in literarni zgodovinar dr. Antun Barnc in ji dal naslov »ilirska knjiga?. Pomen ilirskega pokreta je pretežno zasegel severozahodni del naše današnje države in je imel svoje središče v Zagrebu. Pričujoča knjiga je zelo smotrno urejena. Prinaša razne, sicer v originalu v dia leklu pisane sestavke, ki jih je pa urednik preložil na književni jezik in na ta način na pravil laže doslopne. Posebno zanimiv je čla nek Ljudevita Gaja o pravopisnem problemu, k, je v onih letih zelo mučil naše kraje. V knjigi se nahaja tudi več Člankov o ilirizmu, tako da ta Barčeva knjiga velja za eno najboljših knjig o omenjeni dobi, in je zalo tudi naletela povsod na splošno priznanje.	T. P.
Knjiga o lužiškili Srbih. Naš rojak dr. L Lenaril, ki že leta in leta stalno živi v Beo gradu, je pred nekaj tedni izdal zanimivo, v srbščini pisano knjigo z naslovom; Srpstvo u poeziji Lužičkih Srhu. Dr. L. Lenard je znan kot dober poznavalec literatur in razmer se vernih slovanskih narodov. Posebej o Poljakih je mnogo pisal Ta zadnja njegova knjiga jt 144 strani oktave obsegajoča študija domorodne pesmi Lužiških Srbov od 1. 1694. do danes. Je to prva tako obširna razprava o pesmi Lužiških Srbov pri nas in zasluži splošno pozornost Oprema je prijetna. Naslovna slika predstavlja dekle iz Srpskih Blot v Spodnji Lužici, oble čeno v pestro narodno nošo. Tekstu je priložen tudi posnetek originalne slike lužiško-srbskega slikarja Merčiua Novaka, ki nam nazorno po kaže lepoto iu svojevrstnost lužiškosrbske kmečke hiše v močvirjih reke Spreve. Knjiga »tauc 20 Din in jo toplo priporočam.	T. P.
Jz Dravske banovine
d »Službeni lisi kraljevske banske »prave Dravske banovine«, žlev. 4)(, z dne 25. julija t. 1. ima sledečo vsebino: Načrt za sedmo amortizacijo obveznik loterijske 2X-%ne drž. rente za vojno škodo za proračunsko telo 1930.-1931.; Pravilnik o načinu poslovanja Privilegirane izvozne družbe za račun države po §§ 2. in 4. zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke; Naiedba glede vrste in poslovanja mlinov; Naredba ministrstva za trgovino in industrijo o nakupovanju pšenice vseh vrst za državo; Objavi glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.; Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
d 35-letnico mature (šol. leto 1895-90, oddelek b stare ljubljanske gimnazije, razrednik Avguštin Wester) so dne 22. t. m. na Rožniku obhajali sošolci tega letnika. Ob 10. uri dopoldne je bral spominsko sv. mašo šentvidski župnik in dekan za okolico ljubljansko Valentin Zabčet. Jubilantom sta prav okusno kosilce priredila g. Obersne in žena. Fantje so študirali v letih 1888—1<s90. Maturantov je bilo v I) oddelku 37, umrlo jih je deset, od 27 še živih se je sestanka udeležilo 11, ostali so izostali, bodisi ker so se nekako odtujili, bodisi ker bivajo v tujini izven naše domovine. O sestanku prinesemo te dni kratek spominski člančič, ki ga napiše prof. Maks Pirnat.
d Abrahama je srečal včeraj na dan sv. Kristine naš čislani mettetrr-en-pages g. Janez Žagar, ko se je v pozni ponočni uri vračal s svojega »črnega« dela domov. (j. Žagar in g. Abraham se nista preveč prijazno pogledala, kajti g. Janez je še vedno mladeniško čil in čvrst, toda ko mu je g. Abraham energično dopovedal, da 50 je 50, in da naj bo tem letom primerno pameten in resen, je pa g. Žagar odgovoril: Za to je pa časa še 50 let! Nato sta se oba mladeniča prav lepo poslovila. Abraham je odšel spat, mladi Janez pa v »kote«. Naj sreča mladi Janez še Metuzalema in vse patriarhe !
Poslednfi Qeneg|(i noči
bosta posebno lepi
d Vabim« na pevski koncert z godbo in plesom, ki ga priredi osmerka na Ježici 20. julija ob 15. uri nasproti pošte poleg auto-postaje »Krnski car«.	1097
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Zadružni knjigovodski tečaj. Tečaj se bo pričel nepreklicno 3. avgusta t. 1. in ne 8. avgusta, kakor je hotel včeraj korektorski škrat.
d Omejitev avtomobilskega tovornega prometa v Kostanjevici. Ljubljanska Sekcija Automobil-skega Kluba je prejela od cestnega nadzorstva v Novem mestu II. sporočilo, da bodo pričeli popravljati lesene mostove v Kostanjevici, in sicer 29. t. m.; dela bodo trajala okoli 14 dni. Tovorni avtomobilni promet bo na tej progi med tem časom od časa do časa odprt, dočim bo vožnja z osebnimi avtomobili le nekoliko ovirana.
d Pozor pred sleparjem! Pretkan že znan slepar prodaja po hišah neko mast proti kurjim očesom ild. Na lončku je etiketa z imenom iMignon , a prodajalec kaže, da je to izdelek priznane tvrdke K. Cotič iz šiške. Opozarjamo, da izdelek tvrdke Cotič nosi zaščitno znamko »Radio Balzam« in na pokrovu ime tvrdke. Pazite na te podatke, da se obvarujete škode, a sleparja izročite varnostni straži.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 707’1, termometer 13*2, relativna vlaga 70%, tiho, oblačnost 0. V Mariboru je kazal barometer 705'0, termometer 13'0, relativna vlaga 78% liho. Vsa opazovanja ob
7.	uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 25 (10-8), Mariboru 22-4 (91), v Mostam 2G'9, v Zagrebu 25 (13'3), v Beogradu 23'8 (13-7), v Sarajevu 21'3 (7'4), v Skoplju 21'5 (14), v Splitu 27'0. V oklepajih je označena najnižja temperatura.
£/libl/<i(Da
Sobota, 25. julija 1931.: Jakob ap. Pravoslavni, 12. julija: Proklo i K.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
■ Rojakom! Jugoslovanom! Prva prireditev primorske mladine je uspela, kar je najboljši dokaz, da smo na pravi poti dela in da je za nami naša emigracija in vsa jugoslovanska javnost. V imenu nase mladine in naših društev izrekamo naše prisrčno zahvalo g. banu dr. Marušiču, g. županu dr. Pucu in g. upravniku policije g. Kerševanu za njihovo blagohotno naklonjenost. Najiskrenejša zahvala vsem, ki so nas podpirali v naših pripravah in na prireditvi, vsem tvrdkam in posameznikom za darovane dobitke, vsem, ki so na katerikoli način nas podprli in nam pomagali, vsem udeležencem prireditve, vsej naši javnosti in časopisju, ki nas je podpiralo. Vse prosimo, da nam ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost, da nam sloje tudi v bodočnosti ob straši, nam pomagajo in tako vzpodbujejo k našemu delu. Vsako pomoč in naklonjenost bomo vračali s hvaležnostjo in krepkim delom! — Mladina.
■ Obisk v Higijenskem domu. V četrtek popoldne so posetile učiteljice gospodinjske Šole Hlgijenski dom, da se na licu mesta pouče o zahtevah in principih današnje higijene. Go-
spodičnam je bil v prijazno vodstvo g. dr. Petrič, ki je stvarno, prevdarno in globoko strokovno tolmačil vse naprave, slike in uredbe v domu.
■ Izlet ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba na Vršič. Kakor smo že javili, priredi tukajšnji Avtoklub v nedeljo 2G. t. m. na praznik Sv. Krištofa — zaščitnika vseh avtomobilistov — celodnevni izlet na Vršič. Pri tej priliki se bo vršila na kraju izleta na Vršiču okoli poldneva blagoslovitev avtomobilov in avtomobilskih plaket; obred bo iz prijaznosti opravil prečastiti pater g. Kazimir Zakrajšek, župnik pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Vsled tega pozivamo vse člane, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, da se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo v dopoldanskih urah, da jim bo mogoče prisostvovati tej slavnosti. Nadalje se avtomobilisti naprošajo, da javijo radi oskrbe Erjavčeve koče na Vršiču z okrepčili svojo udeležbo najkasneje do soboto 25. t. m. do 12. ure tajništvu Kluba, Kongresni trg 1, J. nadstr. V tajništvu Kluba so na razpolago posebne plakete z likom Sv. Krištofa, katere bodo dobili avtomobilisti na željo tudi pred blagoslovom na licu mesta. Cena plaketam je po kakovosti od Din 50 naprej. Obenem se opozarjajo avtomobilisti, ki se ne nameravajo udeležiti izleta na Vršič, da morejo dali blagoslovili svoja vozila tudi v Ljubljani, in sicer v nedeljo 20. t. m. zjutraj med 8. in pol 9. uro pred cerkvijo Sv. Krištofa na Dunajski cesti.
■ Novinarska vest. Ljubljanski dopisnik »Novosti« in Vremena« g. Oton G. Ambrož je odpotoval na dvomesečne orožne vaje v Boko Kotorsko. Med njegovo odsotnostjo ga bo nado-mesloval urednik g,-Rudolf Ozim.
■ Za izboljšanje telefonskega poslovanja podirajo v bližini novega mostu koncem bolnice telefonske droge ter postavljajo nove telefonske stebre, po katerih bo napeljanih 00 žic, to je za 30 telefonskih abonentov. Kakor se čuje, je kapaciteta avtomatične telefonske centrale na ljubljanski glavni pošti do malega izčrpana, zato je danes tako težko dobiti v hišo telefon.
■ Bodoči most z bolnišnice bodo zgradili dva, tri metre nižje od sedanje brvi. Te dtii so začeli delavci sukali krampe in lopate, da napravijo-pripraven teren za temeljno zidovje, na katerem bo stal sedanji čevljarski most pri Jurčičevem trgu.
In se vrSita
danes in jutri, v nedeljo
■ Dentist Palovec, Kongresni trg 14, sprejema od 20. t. m. do 1. septembra samo od 8. do
13.	ure.	1085
B Oblastna strelska družina obvežča vse
članstvo da se vrše v nedeljo 26. julija na vojaškem strelišču Dolenjska cesta lnalokaliber-ske tekme. Pogoji za prijave so na vpogled na strelišču pri blagajni. Istočasno se vrši ostro streljanje. Začetek ob 8. zjutraj. Dežurna: Jevnik, Kralj.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Rozalija Kozina, 3 mesece stara, hči krošnjarja, Suš je pri Ribnici; Marija Lekan, 38 let stara, žena kajžarja, Tolčane; Katarina Kariž, 02 let stara, zasebnica, Ilranilniška ul. 12;- Jera Garibaldi, roj. Paternost, 67 let stara, Gosposvetska cesta. 7; Franc Prek, 09 let star, posestnik, Vrhnika; Marjeta Videnič, 63 let stara, Štepanja vas;
Ferdinand Bonaventura špelar, 4 dni s'tar, sin kuharice, Rakek; Mirko Gabrijeii č, 32 let star, inženjer, Kamnik; Adolf Boh, 20 let star, delavec, Studenec-Ig; Jakob Pristov, 35 let star, delavec, Bled; Stanko Novak, 40 let star, banski sekretar, Ilirska ul. 17; Slana Dečman, 1 mesec stara, hči delavke, Moste in Franja Zabovnik, roj Govejšek, 44 let stara, žena delovodje, Zagorje. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Obnova hiš. Te dni prenavljajo dvonadstropno Krakerjevo hišo (šlev. 7) v Slomškovi ulici. Z obnovo so pričeli na dvorišču. Ko bo tukj popravljen omet' in zidovje prebeljeno, bo stavbno podjetje G. Tonnies tudi pročelje popravilo in prebelilo. V zadnjem času je dobila lično zunanje lice hiša (štev. 24) v Kolodvorski ulici. Hiša je lastnina ge. De Schiava Fani, ki vodi znano gostilnico »Pri starem tišlerju«. Na Tržaški cesti je prebeljena hiša (štev. 17) v bližini nove viške šole. Iliša je last ge. Marjane Marinko.
■ Zopet eden, ki je izgnan. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je izgnan za nedoločen čas Mehmed Mujakovič, mesar po poklicu, rojen leta 1904. v Veliki Kladušj, Vrbaska banovina.
■ Med spanjem okraden. Neznan tal se je splazil med 23. in 24. uro v stanovanje Jakoba Zinka v Rožni dolini in mu odnesel teinno-rujavo usnjato listnico s 360 Din gotovine.
V poletni vročini kuhajte
s plinom I	458
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
SMar/bci3
m Sokolski nastop na Pragerskem. Sokolsko društvo na Pragerskem bo priredilo v nedeljo
2.	avgusla svoj prvi javni telovadni nastop, združen z veliko javno veselico na dvorišču brata Muleja nasproti kolodvora. Začetek ob 15. uri. Pri nastopu in plesu bo igrala prvovrstna godba na pihala. Pijače in jedila se bodo nudila v lastni režiji po najnižjih cenah. Vsa okoliška društva in vsi prijatelji Sokolstva se vabijo, da se prireditve udeleže.
m Tombola Sokola na Pobrežju. Sokolsko društvo na Pobrežju priredi jutri, 26. t. m. ob 15. uri na letnme telovadišču društveno tombolo.
m »Wimlisrhe«. V restavraciji Halbvvidl v Jurčičevi ulici je v četrtek zvečer slikarski pomočnik Vili Rittbauer pričel zmerjati slovenske goste z »Windischec. Bil je odveden na policijo.
v hotelu „Tivoli“
m Prihod cirkusa. Prihodnji leden prispe iz Zagreba v Maribor veliki francoski cirkus »Amar«. Nastanil se bo na Magdalenskem trgu. Prva predstava bo v sredo 29. t. m.
m Lastnikom avto tak sije v in avtobusov. Vsi posestniki avtotaksijev in avtobusov se opozarjajo, da bo zadnji pregled še nepregledanih vozil dne 27. t. 111. ob 13. uri pred poslopjem sreskega načelstva v Mariboru. Nepregledana vozila bodo stavljena iz prometa, proti lastnikom bo uvedeno kazensko postopanje in izvršen bo naknadni pregled na domu na stroške zamudnika.
Jz dtvugih banovin
Spominska plošča Petru Mrkonjiču
Kot ustaški vojvoda Peter Mrkonjič je kralj Peter Osvoboditelj bival dolgo v Krajini, kjer je pripravljal vstajo za osvoboditev Bosne in Hercegovine. Tedaj se je mudil večkrat v Ko-stanjici, in sicer v hiši, ki je bila tedaj last nekega Rističa, zdaj pa je last poštne upraviteljice v tem kraju ge. Vide Liščič. Kosta-njiška občina je na svoji zadnji seji sklenila, da bo odkrila na tej hiši spominsko ploščo Petru Mrkonjiču.
Ločitve katoliških zakonov v Beogradu
Predsednik nadškofovskega duhovnega sodišča v Beogradu Peter Vlašič je izjavil beograjskim novinarjem, da je to sodišče rešilo lani in letos 44 zakonskih pravd za ločitev. 11 takih pravd je ostalo nerešenih. Od 44 rešenih prošenj za ločitev jih je bilo 5 zavrnjenih, ker niso bile zadostno utemeljene. 30 katoliških zakonov je bilo razveljavljenih od postelje in mize, in to za zmerom. 9 zakonov so pa ločili začasno. Zakonci, ki so doživljenski ločeni, se seveda ne morejo več nanovo oženiti ali omožiti. Tudi če se taki ločenci poročijo v drugi konfesiji, katoliška cerkev takih zakonov ne prizna. V 4 primerih so se zakonci spravili. Sprva so se pravdali za ločitev, potem so pa spoznali, da je najbolje, če ostane, kakor je bilo. To je pač najboljši konec takih pravd, posebno če imata zakonca otroke, pravi g. Vlašič. Ločitev so v večini zahtevale .žene, češ da je mož pijanec, da ravna z njimi grdo doma, da je nezvest, da je pobegnil z drugo v tujino itd. Možje so pa zahtevali ločitev zaradi nezvestob in nebrige žen za gospodinjstvo. Največ ločencev je bilo iz Beograda, ostali so pa iz Niša, Smedereva in Kragujevca Glede na to, da je v beograjski nadškofiji 60.000 katolikov, število lodencev po teh podatkih ni veliko. G. Vlašič je pa rekel,
da bi bilo lahko še manjše in da bi ločitev sploh ne smelo biti, ker je zakon doživljenska neločljiva pogodba, pisana v srce.
b Angleška vojna mornarica v Splitu. Iz
Trsta je prispela pred dnevi v Split najmodernejša angleška vojna ladja »Sussex«. Ima 20 topov in 14 strojnih pušk za zbijanje letal. Na ladji je tudi dvoje letal, ki se moreta vsak čas dvigniti. Skupina angleških oficirjev ladji-ne posadke je naredila izlet na Plitviška jezera in na Bled.
b Prazgodovinske izkopanine. V okolici Livna so kmetje pri kopanju našli prazgodovinske predmete, katere zdaj preiskuje kustos sarajevskega muzeja g. Mihajlo Mandič.
b Neurje nad Hercegovino. V sredo je divjalo nad delom Hercegovine strašno neurje, ki je ponekod uničilo ves posevek. Povsem uničeni so tudi vinogradi, škodo cenijo na 3 milijone dinarjev.
b Prvi zvočni film v slavonskem selu. Petrl-jevci so prvo slavonsko selo, ki je dobilo aparat za predvajanje zvočnega filma. Zvočni kino je v Narodnem domu. Prvi zvočni film, ki so ga tu videli, je bil »Noetova barka«.
b Prva poroka v Domu slepih v Zemunu. Danes se bosta poročila v Domu slepih v Zemunu slepec in učitelj glasbe v zavodu g. Stojan Al-čevič in hčerka beograjskega mizarja Otilija Jelinek. To je prva poroka v tem zavodu in je razumljivo, da bo imela mnogo več gledalcev, kakor jih imajo poroke sicer.
b Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kame-nita ulica 15, poziva naslednike Rights Franka, pravilno je P. Riget, rodom iz popovinice (? najbrže Popinci ali Popoviči), ki je umrl v Warwichu, Ohio, Severna Amerika, da se javijo komisarijatu s svojim točnim naslovom in dokazi o sorodstvu z navedenim pokojnikom.
b Sanatorij za gobavce. V Sarajevu bodo zgradili moderno bolnišnico za gobavce. Sedaj imajo le majhen paviljon za te bolnike. Ministrstvo za vojsko ln mornarico je dalo za to zgradbo na razpolago primerno zemljišče.
m Kleklrična razsvetljava v Pohorskem domu. Električna instalacija v Pohorskem douiu je sedaj v celem dovršena in te dni je bilo za pohorske goste letoviščarje veliko planinsko doživetje: v hipu, ko se je obrnilo slikalo, so se obednica, vsi hodniki, vse sobe in vse pritikline zagledale v jasnobeli električni luči, ves dom je zažarel v bajni svetlobi, ki je še zunaj v svetlih žarkih odsevala v zelenju pohorske šume. Prvi planinski dom v naši državi je Pohorski, ki je napeljal električno razsvetljavo v svoje prostore. Tak dogodek je vreden, da je zabeležen Uidi v javnosti.
m Občni zbor pomočniškega odbora trgovskega gremija. Pomočniški odbor trgovskega gre-raija v Mariboru bo imel svoj Letošnji redni občni zbor dne 29. t. m. ob 20. uri v svojih prostorih na Slomškovem trgu št. 6. V slučaju nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red običajen, a razprav ialo se bo tudi o vprašanju penzijskega zavarovanja trgovskih pomočnikov. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB I.AH. Maribor.	1184
m Nova palača, lndustrijalec Badl je pri mestnem gradbenem uradu zaprosil za dovoljenje, da sme zgraditi na Glavnem trgu med Osetovo hišo in mostom trinadstropno trgovsko in stanovanjsko palačo. S to stavbo bo dobil davni trg povsem drugačno lice, kakor ga ima sedaj.
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Popravilo vojašnice. Vojašnico vojvode Mišiča, kije v zelo slabem stanju, bodo v a%, gustu popolnoma popravili in prenovili. Stroški so preračunjeni na 300.000 Din. Ofertalna licitacija 1)0 dne 12. avgusta.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale male sardele po 16 Din, velike po 20 Din, tunine po 24 Din, skuše pa po 30 Din kilogram.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja veleli Im »Submarinac, kino Union pa igro j Poročim svojega moža ...«
_ m Kontrola gostiln. Te dni je posebna občinska komisija nenapovedano pregledala več mariborskih gostiln, da bi dognala, če ustrezajo higijenskim predpisom.
m Nezgoda. V četrtek popoldne je padla na Ruški cesti št. 3 triletna Kliza Jungerjeva, hčerka železničarja, v škaf vrele vode in se tako nevarno opekla, da je morala v bolnišnico.
m Padec. Na Tržaški cesti je padla v četrtek zvečer na robniku mala Danica Gučičeva in si zlomila levo roko. Oddali so jo v bolnišnico.
m Nesreča v Hotinji vasi. V Hotinji vasi je padel s hleva tamkajšnji posestnik Franc Primec. Pri tem je dobil težje notranje poškodbe.
m Kolesar povozil dečka. V Krčevini je v četrtek neki kolesar povozil 5-letuega Veli-zarja Megliča, stanujočega na Aleksandrovi cesti 11 in ga tako nevarno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Obleke moške, otroške, čevlji, noga vice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Aretacije. V četrtek so bili v Mariboru aretirni: Marija V., ker je prodajaln dežnik sumljivega izvora, Štefan L., ker je kalil nočni mir ler Vilko R„ ker se je nedostojno vedel.
m Izsleditev napadalca. Te dni se je vrnil iz Avstrije v .Maribor 39-letni delavec Anton Mikša, v katerem so spoznali moža, ki ga išče okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, ker je dne 9. januarja 1. 1929. v Kotu pri Konjicah s kolom pobil in težko ranil Janeza Kokola. Bil je aretiran.
Ples, iarobna razsvetljava, nebrof balončkov, rakete, Jazz* kapela. Odprto do 2" popolnoči
Celje
* Mestno načelstvo obvešča javnost, da bodo zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega načelstva v torek 27. t. m. popoldne ter v sredo mestni uradi ves dan zaprli.
* Izredni občni zbor strelske družine bo v četrtek 30. julija ob 20'30 v Celjskem domu. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika.
* Strelsko tekmovanje. Po nalogu Strelske zveze v Beogradu se vršila v nedeljo 20. julija ter v nedeljo 2. avgusta ob 9. uri dopoldne strelski tekmi z malokalibrskimi puškami. Vsaka se mora vsekako zaključiti opoldne. Vsak strelec mora izstrelili 20 strelov, vsakokrat v drugo tarčo na razdaljo 30 m. Vsak more izstreliti 8 poskusnih strelov na posebno tarčo. Tekmovanje je zelo važno, ker se morajo rezultati javiti Zvezi. Zaradi tega poziva celjska strelska družina vse svoje člane in tudi mladino, da se udeležijo tega tekmovanja v največjem številu. Obe tekmi se bosta vršili na vojaškem strelišču v Pečovniku.
* Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je v javni bolnišnici umrl 81-letni Verden Anton, občinski revež iz Velike Pirešice. V Žalcu je padel s kozolca in si zlomil hrbtenico.
* Izkopavanje na starem gradu. Muzejsko društvo je začelo s podporo mestne občine ko-p:tti na razvalinah na starem gradu. Levo od vhoda upajo najti podzemeljski rov, ki je v srednjem veku spajal grad in mesto.
* Nogometna tekma. Jutri ob 10 30 se vrši na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celje in SK Maribor.
» Žensko ročno torbico in žensko uro so našli na železniški postaji in oddali predsloj-nišlvu mestne policije.
* Nezgoda zidarja. 65-lelni zidar Krompak Jožef, zaposlen v skladišču cinkarne, je padel z ogrodja in si zlomil rebra. Prepeljali so ga v javno bolnišnico.
* Poskusen samomor. Včeraj zjutraj okrog
8.	ure je prišla neka ženska javit na rešilno postajo, da je na Reiterjevem hribu našla neko dekle nezavestno. Poleg nje je našla tudi izpraznjeno steklenico, v kateri je bilo še nekaj kapljic ocetne kisline. Ženska je na listek papirja narisala mesto, kjer je mladenka ležala. Na podlagi te risbe so jo potem našli organi reševalne postaje, ki so jo z reševalnim avtomobilom prepeljali v javno bolnišnico. Tu so jo rešili nevarnosti.
f generalni ravnatelj Alojzij Tykač
Ljubljana, 24. julija.
V Pragi je izdihnil bivši generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. Alojzij Tykač.
Pokojnik je bil rojen leta 1881. v Čeških La-Ikovicah. Trgovsko akademijo v Pragi je absol-viral z odiiko, nakar je leta 1898. vstopil kot 17-leini mladenič v službo Živnostenske banke na Dunaju. Ko je spoznala banka velike nje-
gove orgauizatorične zmožnosti, ga je poslala v Ljubljano, kjer je ustanovila Ljubljansko kreditno banko. Ker je bil zelo sposoben, je že po 2 letaj praksi postal ravnatelj star komaj 23 let. Lela 1922 je postal generalni ravnatelj.
Kakor znano, je bil ravnatelj Tykač na želu Ljubljanske kreditne banke, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v enega največjih naših denarnih zavodov, do jeseni leta 1929. Tega leta je moral zaradi bolezni pustiti službo in iskali zdravja v Opatiji. Zavratna bolezen pa je že toliko pomagala, da mu ni več pomagalo milo podnebje na Jadranu. Zdravje si je skušal okrepili še na Golniku ria Gorenjskem, toda brez uspeha. 1. januarja lani je moral radi bolezni v pokoj.	I
Upokojeni generalni ravnatelj Tykač je iskal leka svoji bolezni še v Tatrah, odkoder pa se je Vrnil na smrt bolan v Prago, kjer je 22. t. m. izdihnil. Pokojnik zapušča vdovo Blanko, rodom Zagrebčanko, ki jo je »poznal v Splitu, kjer je bil nekaj časa ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke, in pa edinca Fe-dorja, ki se je posvetil pravnemu študiju.
Pokojnik je bil priznan finančni strokovnjak i,n zato ni čuda, da je bil od ustanovitve Društva bančnih zavodov za Slovenijo pa vse dotlej, dokler ni stopil v pokoj, njegov najagilnejši predsednik. G. 'J'ykač je bil dolgo vrsto let tudi predsednik Zveze denstrnih zavodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Po vojni si je pridobil velikih zaslug za naše narodno gospodarstvo. Tykač je bil oni, ki je sodeloval pri nacionalizaciji Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode, dalje Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavija« itd. K0 se je ustanovilo v Ljubljani društvo »Trgovska akademija«, se je TykaS z vso vnemo zavzel za njegove smotre. Bil je požrtvovalen blagajnik tega društva, poleg lega pa, ko je bil prezaposlen že v banki, je bil še eden najmarljivejših odbornikov pri raznih narodnih, kulturnih in humanitarnih društvih, kakor pri Ju g o sto va nek o -če h o s lov a ški ligi, Sokolu itd. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje.
Bled
Kino »Bled« predvaja v soboto 25. t. m. ob 9. uri zvečer ter v nedeljo 26. t. m. ob 4. uri popoldne in ob 9. uri zvečer film zavisti in ljubezni »Bela sestra , v glavni vlogi Lilian Gish in Ronald Colman. K obilni udeležbi se priporoča Albin Izlaker. Cene običajne.
p©
143.
Pogovor vsemirskih popotnikov z zemljo se je popolnoma posrečil. Inženir ši-mek in profesor Kozorog sta sedaj razumela vse tisto, da sta zares Dušan in Danica odletela v raketi na Venero in da se jima je pole* sijajne pireji. Kakor brez uma je zbežal profesor Kozorog k Dušanovim in Daničinim staršem in Jim povedal presrečno novico.
Grozna nesreča pri razstreljevanju skale
Delavc u se je zapič il kos železa pod srcem v pluča -- Poškodba je
smrtno nevarna
Trebnje, 23. julija.
Živo n,'vu je še v spominu tragična smrt državnega c&sia>rja Franceta Zakrajška iz Dol. Ponikev, o katerem smo že poročali, da se je smrtno poškodoval prj premikanju skal. Slična nesreča se je danes pripetila v Martinji vasi.
Delavec Gerden Lojze iz Korenitke je bil zaposlen pri napravljanju i,n lomljenju kamna pri Gerdenu Francu v Martinji vasi. Nabavljali so kamen za temelje novega hleva, ki ga namerava postaviti navedeni Gerden Franc. Pri delu je bilo zaposlenih več delavcev, med dru-
lileva je bilo potreba večjih kosov kamenj zato so morali skale razstreljevati, kar je skrajno nevarno. Kakor zatrjujejo navzoči delavci, so pri razstreljevanju kamenja postopali z naj-
Tse
gimti tudi ponesrečenec. Za temelje novega
»ja,
;i i'
„	,	.	i
previdnostjo, da bi se tako izognili sreči. Toda kljub vsej previdnosti jih je doletela huda nesreča, pri kateri je dobil težke notranje poškodbe delavec Gerden Lojze.
Razstreliti so nameravali večjo skalo. Za to delo so bili določeni trije delavci, med njimi tudi Gerden. Z železnim drogom in svedrom so navrtali skalo za smodnik.
Tako so pripravljali skalo za razstrelitev, ko je po neprevidnosti z veliko silo delavec Alojzij Gerden udaril mesto po temenu ob rob
svedra, tako, da se je držalo svedra prelomilo in mu je železni odlomek odletel v prsa na levo stran lik pod srce. Prebilo mu je obleko in odlomek se je zaril v njegova pljuča pod srcem. Velik curek krvi je v loku pritekel iz rane. Gerden se je onesvestil in 'se zrušil. Odprto rano so mu navzoči za silo takoj zamašili ter ga nemudoma prepeljali zdravniku v Trebnje.
Zdravnik dr. Ciril Dereani je ugotovil težko poškodbo pljuč ponesrečenca, ga obvezal ter takoj odredil prevoz v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom prostovoljnega gasilnega društva v Trebnjem. Le slučaju se je zahvaliti, da kos železa ni ranil srca, sicer bi nesrečnež takoj Hegel dobljenim poškodbam. Kljub temu pa rana še vedno skrajno nevarna, ker _so ranjena pljuča, v katerih tiči kos rujavega železa in lahko nastopi zastrupljenje.
Nesrečnež je bil vesten in priden delavec ter zaposlen že več časa pri napravljanju kamenja. Vedel je, da je s tem delom združeno dosti nevarnosti in je vedno polagal delu največjo pazljivost in previdnost. Kljub vsej previdnosti ga je pa doletela tako tragična nesreča, ki je menda edinstvena pri nesrečah teh vrst.
Jesenice
Nov poštni nabiralnik so namestili na steno Mesarjeve hiše. Tu je bil tudi zelo potreben.
Vreme je postalo zopet krasno. Nebo je povsem jasno.
Delavno jeseniško sokolsko društvo bo priredilo prihodnji mesec kar dve prireditvi. 2. avgusta bo največja tombola na Gorenjskem. Oglejte si krasno opravo kot glavni dobitek, ki je razstavljena v Sokolskem domu. Teden pozneje pa bo društvo imelo svoj društveni nastop, za katerega vsi oddelki pridno vežbajo. Vsa bratska okoliška društva so k obema prireditvama iskreno vabljena! Zdravo!
Kakor gobe po dežju rastejo hiše ob Gosposvetski cesti od gostilne »Golica« proti Plavžu. Tu pred leti ni bilo hiš, ampak samo njive in travniki; danes pa stoji tu že lepo število ličnih hiš in vil; precej pa se jih še gradi. Kaže, da bo to najlepši del mesta.
»Olepševalno društvo za Jesenice in okolico« je že prejelo dve železni klopi, ki sta jako lično izdelani in zeleno barvani. Odbor društva ju bo namestil na Prešernovi cesti. Darova-teljem najlepša hvala, prav tako tudi odboru društva, ki skrbi v resnici za olepšavo mesta. Brez laskanja je treba priznati, da dobiva naše mlado mesto vsak dan lepše lice in bodo pri tako vnetem delu meščanov za razvoj mesta Jesenice v doglednem času najlepše mesto na Gorenjskem.
Kamnik
Splošno priobčevanje voznega razporeda vojaškim obvezancem, dajalcem živine in komore se vrši v nedeljo 26. I. 111. na sejmišču in sicer ob 7. uri za občine Kamnik, Podgorje in Mekinje, ob 8. uri za Nevlje, Tunjice, Križ in Županje njive.
Mraz. Po ponedeljkovem dežju je pod našimi planinami nastopil za pasje dni prav nenavaden mraz. Zvečer človek že kar težko vzdrži na prostem. V noči od srede na četrtek je znašala najnižja temperatura komaj +5° C, v naslednji noči pa le 3" C več, kljub temu, da, je ves dan pripekalo solnce. Nazadnje bomo ros morali še o sv. Jakobu hoditi v površnikih.
Danes zvečer je na Glavnem trgu promenadni koncert Domžalske godbe. Po koncertu igra godba na vrlu gostilne Kraut na Šulni v počastitev vsem godovnicam sv. Ane.
Godba na kopališču. V nedeljo popoldne bo zopet živahno na našem kopališču. Za zabavo bo skrbel ludi gramofon in radio z močnim ojačevalcem, kakršnega namerava v kratkem nabaviti mestna občina.
ltadio-prenos tekme Ilirija : Hajduk je poslušalo veliko število kamniških športnikov, ki so se zbrali okrog vseh zvočnikov, kar jih je v mestu na razpolago. Z novim napovedovalcem so bili nadvse zadovoljni in bi bilo le želeti, da bi nam Kadio-Ljubljatia nudil še več takih prenosov.
Podsavcznih plavalnih tekem, ki se vršijo danes in jutri v Ljubljani, se udeleži tudi 6 kamniških plavačev, ki se bodo borili za barve športnega kluba Kamnik. Mnogo sreče!
Še enkrat »Rokovnjači«! Kamniški športniki nameravajo še enkrat ponovili uspelo narodno igro Rokovnjači in sicer 1. ali 8. avgusta v dvorani Kamniškega doma.
Kino »Kamnik« predvaja te dni krasno dramo iz vojne dobe »Legija proklelih«.
Otežkočena vožnja po kolovozni poti. Za nekdanjo vilo Soss na Ferovem vodi proti gozdom pod Kratno skoro 2 metra široka kolovozna pot, katero uporabljajo že nad 50 let posestniki gozdov in travnikov pod Kratno za spravljanje lesa in mrve. Laslnik omenjene vile, po čigar ozemlju pelje pot, pa je na levi strani poli dal izkopati jarek za odtok vode, ki je dosedaj tekel poleg poti, pol metra v pol, tako da je la sedaj široka komaj nekaj nad 1 meter in za vožnjo ne samo težavna, ampak celo nevarna, ker koles vozov lahko pridejo v jarek in se voz prevrne. Pričakujemo, da se bo pot v interesu javne varnosti zopet spravila v prejšnje stanje.
Vrhnika
Ni res, da so se gasilci iz Verda udeležili gašenja vasi Nadlesk. Res pa je, da so šli samo do Kalc. nevedoč za požar v Nadlesku. Ni res, da so bili Vrhniški gasilci pripravljeni za od-hcid k požaru v Nadlesk. Res pa je, da so bili pripravljeni za odhod v Logatec in šele na odsvetovanje g. šolskega upravitelja sem ukazal, da ostanejo doma. Ugotovljeno je, da v okolici Logatca ni bilo nobenega požara, radi kate-regr. so ?•'?' a}?.;-”-.'-:"- t v.'!’.r:ški m verdski Gasilci. Za poiar v NacT-. jku smo pa zvedeli !\?le v ponedeljek zjutraj od ljubljanskih gasilcev.
Peter Habič.
Kranj
Tombola Prost, gasilne f/a in reševalnega društva v Kranju
Pozornost vse Gorenjske je obrnjena na paviljon sredi trga, v katerem je razstavilo Prostovoljno gasilno in reševalno društvo dragocene dobitke za svojo tombolo. Dobitke ogleduje in občuduje od prvih jutranjih do poznih večernih ur številna množica domačinov in tujcev. Želja vsakega je, da zadene dne 2. avgusta »Chevrolet« avto, ki reprezentira lepo premoženje Din 54.000-—. Poleg avtomobila je razstavljena krasna oprava, ki bi dobila tudi na ljubljanskem velesejmu zelo ugodno ceno. Enako so zelo vredni ostali dobitki, vsi pa vabijo pač vskega, ki igra na letošnji tomboli. V kolikor nam je znano, se ni igrala v državi še tombola, ki bi imela toliko dragocenih dobitkov. Hočemo le dobro, ako priporočamo vsem prav nujno nakup čimvečjega števila tablic in tako želimo, da se po nepotrebnem ne izognete sreči.
*
Razglasitev vojnega reda za vse obveznike •ter dajatve živine in vozil za lelo 1931. bo v nedeljo 26. t. m. ob 6. uri pred hotelom »Kranjski dvor« (Miro Peterlin) v Kranju.
Letošnji nabori so potekli izredno mirno. Naborniki so se začeli zavedati, da jim razgrajanje in popivanje ob priliki naborov ne dela časti.
Izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva. V torek 28. t. 111. ob 20. uri bo v
Kocbekovi sobi Narodnega doma izredni občni zbor SPD.
Bele borovnice. Sluga Narodnega doma g. 1. Bozovičar je našel v sredo v gozdu blizu Pod-brezij grm čisto belih, a zrelih borovnic, ki pa so ravno tako sladke kakor črne.
Trbovlje
Sprejem učenk v gospodinjsko šolo. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah sprejme za šolsko leto 1931-32 24 učenk v gospodinjsko šolo. Prošnje z zadnjim šolskim spričevalom je vlagati do 15. avgusta t. 1. pri Društvu za varstvo olrok in mladinsko skrb v Trbovljah.
Hudarski shod. 11. skupina Rudarske zadruge sklicuje danes ob 15. uri v Delavskem domu javen shod rudarskega delavstva, na katerem se bo razpravljalo o predlogih, ki so bili stavljeni prilikom zadnjih mezdnih pogajanj in
0 stališču delavstva.
Konferenca Narodno strokovne zveze. Izvr-ševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani sklicuje za v nedeljo 26. t. 111. ob 10. uri dopoldne v prostorih podružnice Narodno strokovne zveze v gostilni Božič v Trbovljah konferenco, na kateri bo poročal tajnik Kravos o pogajanjih s Trboveljsko premogokopno druž-
ilo.	Podružnice naj pošljejo na to konferenco vse odbornike in zaupnike. Dostop pa ima tudi ostalo članstvo Narodno strokovne zveze.
Table-tenis turnir v Sokolskem domu. V četrtek ob 17. uri se je vršil v veliki dvorani Sokolskega doma Table-tenis turniu sekcije SK
1 rbovlje za prvenstvo v tem novem športu. Tekma se je vršila ob veliki udeležbi ljubite-Jjov športa na treh mizah. Tekmovanje, ki je bilo jako napelo in zanimivo, je pokazalo velik napredek igralcev od zadnjega turnirja, zlasti kar se tiče izpopolnitve igralske tehnike. Iz tekme je izšel kot prvak za lelo 1931 g. Pleskovič Vladimir, ki bo po vsej priliki postal nevaren tekmec ludi dosedanjim izventrbovelj-skim table-tenis prvakom. Za ta idealni šport vlada med našo mladino vedno večje zanimanje.
Popravilo ceste Trbovlje—Savinjska dolina. Ker je banovina radi pomanjkanja kreditov ustavila dela na banovinski cesti iz Trbovelj v Savinjsko dolino, je pričel sedaj to cesto porav-Ijati laški okrajni cestni odbor. Okrajni cestni odbor ima zaenkrat zaposlenih na tej cesti sicer samo 13 delavcev, vendar pa gre delo prav hitro od rok, tako da bo cesta vsaj do križa v doglednem času tudi za večji promet sposobna. Od križa dalje proti Savinjski dolini je pa še dolga pot, ki bo ostala, če ne bo imela banovina potrebnih kreditov na razpolago, nepopravljena.
Kolportažo »Jugoslovana« v Trbovljah viši sedaj kolporter,ka ga. Černetova, ker se njen mož zdravi v Dolenjskih Toplicah. Naši čitalelji naj nam ohranijo naklonjenost, akoravno nekatere dni kolporterka ne obhodi vseh kolonij, dokler se g. Černe ne vrne. »Jugoslovana:, pro-d!'j:ijo nuli v trafiki ge. Ane Kušar pri gostilni 1’ovše, kjer sprejemajo ludi vsa naročila, društvena obvestila in dnevna sporočila. »Jugoslo-
van« ni le najcenejSi dnevnik, ki stane ob nedeljah, praznikih in delavnikih le 1 dinar, marveč prinaša tudi najnovejša in najboljša poročila in dnevne novice iz vseh krajev naše domovine in širnega sveta. »Jugoslovan« slovi po svojih romanih, zlasti pa so naj večjega pomena za vse urade, obrtnike in Irgovce njegova službena in uradna obvestila državne oblasti.
fJod?!©
Ljubljana, soliofa, 25. julija. 12.16 Plošče. (Mešan program).12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18*30 Salonski kvintet. 19'30 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20.00 Prenos iz Salzburga, Rossini: Sevislki brivec. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesli, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja. 26. julija. 9.00 Jože Kroži: O kmetski izobrazbi. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje: Rerum novarum (P. dr. Angelik Tominec). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti. 14.00 Prenos proslave 100-letnice rojstva pisatelja Levstika z Velikih Lašč. 15.00 Materi, recitira Danilo Gorinšek. član mar. nar. gled. 15.30 Lahka glasba.
16.00 Otroški količek, govori Danilo Gorinšek, član marib. nar. gled. 16.30 Salonski kvintet.
20.00 Klavirski koncert. 20.45 Samospevi gosp. Franca I eržaja. 21.15 Koncert cilraškega terceta Vesna . 22.00 Čas. dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 25. julija. 12.L0 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.30 Novice. 19.45 Uvod k prenosu. 20.00 Salzburg: »Sevilski brivec«, opera, Rossini.
Zigreb,  lelja, 26. julija. 11.30 Orkestralni
kcncert. 12.30 Kuhinja. 18.0 Koncert radio orkestra. 20.15 Poročila. 22.00 Lahka glasba.
Beograd, sobota, 25. julija. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.30 Radio orkester. 20.00 »Sevilski brivec«, opera, Rossino (Salzburg).
Beograd, nedelja, 26. julija. 10.00 Prenos i» Saborne cerkve. 12.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Novosti. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Predavanje. 18.00 Pevski zbor.
20.00 Vokalni koncerl. 20.40 Violinski koncert. 21.20 Novice. 21.40 Lep večer. 22.20'Plošče. 22.45 Ciganska glasba.
Praga, sobota, 25. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 16.00 »Sevilski brivec«, opera (prenos iz Salzburga). 19.05 Ljudski večer. 21.00 Koncert. 22.20 Brno.
Praga, nedelja. 2P. julija. 7.00 Koncert. 8.30 Cerkvena glasba. 9.00 Brno. 10.00 Plošče. 11.00 Brno. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče. 13.30 Bratislava. 16.00 Koncert vojaške godbe. 17.50 Plošče. 19.05 Koncert. 19.55 Poljudna glasba. 21.00 Brno. 22.15 Orkestralni koncert.
Letalec na veter Oton Fuchs se je ponesrečil
Nemški letalec se je v sredo pri letalski lekmi nad Lbsselsteinom hudo ponesrečil, njegovo lelalo pa je popolnoma razbito.
Krst velikega italijanskega potniškega parobroda »Rex«.
V Genovi bodo 26. t. ni. spustili v morje velik
prekooceanski parnik -Rex«. Parnik bo redno vozil iz Neapelja v Ne\vyork in nazaj. Italijani upajo, da bo dosegel novi parnik nov hitrostni rekord.
Sokolstvo
O SVETOVNEM PRVENSTVU V TELOVADBI
Pod tem naslovom so prinesle brnske »LI-dove Noviny« zanimiv članek, ki ga deloma priobčujemo:
»Nihče od pariških Sokolov ni vedel točno, kako bo stvar pravzaprav aranžirana. Slabe informacije francoskih listov in nekake ustmene napovedi, so nas napotile že zjutraj na zletišče. Majhne skupine občinstva so se zbirale okrog orodij, takoj smo spoznali v njih prijatelje in rojake tekmovalcev. Ponekod je bilo gledalcev bore malo. Okrog Švicarjev, češkoslovaških Sokolov in francoskih gimnastov jih je bilo še največ.
Začetek tekem, določen za zgodnje jutranje ure, se je srečno in točno uresničil šele med
6.	in 9. uro dopoldne, kar je ugotovil vsevidni brat Erben. Med tem, ko so sodniki posvetovali o oceni pravkar izvedenih vaj, so poskušali naši in ostali poedinci svoje sestave. Izvrsten je bil eden izmed Fincev. Madjar Pelle je na drogu sijajen. Tudi Jugoslovana Primožič in Štukelj sta žela veliko odobravanje. Od naših je prvi Gajdoš — to ime je strah tujim sodnikom. Naravno torej, da mu trojica tujcev-sodnikov odmeri le 9 točk, prav toliko kolikor jih je dobil sicer simpatični, toda dosti slabši in že starejši Francoz, ki bil v primeri z Gaj-došem zaslužil jedva 6 točk.
Poizvedujemo po drugih razultatih, poizvedujejo Švicarji, katerih mojstra Mies in Hanggi pričakujeta kar največ točk. Na mestu se ustanovi takoj borza. Vsota Savoleinnenovih točk bo ista kot Hudecovih se prav prav kmalu zedinimo. Pravkar sta si rivala. Prožni Finec sigurno napreduje, toda prav tako preseneča brnski Hudec. Sodili so ga pravilno brez posebne pozornosti, ker se jim pač ni zdel nevaren, toda naenkrat ga vidijo v vodilni skupini. V opoldanskem odmoru smo z orodjem gotovi. Savoleinen ima 226 točk. Pelle. ma-djarska zvezda približno enako, Švicarjev ni, nekam so se skrili, toda bodo približno enako močni. Hudec ima 224. Primožič 220, Gajdoš 218 točk. Polašča se nas tekmovalna mrzlica. Ne menimo se dosti za urnega, toda slabega Angleža, prezremo celo elastičnega Italijana Neria, ki je vendar bravurozno izvedel na drogu vajo po vzoru Bragliovem. Je na tekmi sam in se drži naše bližine. Madjari naenkrat taje, kar so pravkar sešteli — je-li njihov Pelle toli izdaten v prostih vajah? Savoleinen priznava, da Je v plezanju slabši, toda vseeno predstavlja resno nevarnost.
Opoldanski odmor se je pozno pričel. Tekme, ki bi se moralo pričeti ob pol 15., so se pričele šele ob četrt na 18. Sklicujejo sodnike, ki so se stisnili v senco za plot. Naši tekmovalci nastopajo k prostim vajam. Gajdoš začenja in izvaja svojo telovadno basen vzorno. Publika Je navdušena. Sedaj ga sodniki ocenijo pravilno, se jim je pač opoldne zdelo, da z osmimi zaostalimi točkami ne bo več nevaren. Prejel Je od 30 dosegljivih točk 2920. Ognjeviti borec Tikal vežba natančno, krasno, a dobi malo. Mali čehoslovak je že znan, telovadi lepo in konča slično kot Gajdoš z gibčnimi premeti nazaj. Gledalci navdušeno ploskajo. Pričakujemo vsaj 29 — popustili bi še na 28‘50, toda glej prisodijo mu 27‘60. Nastane godrnanje, nekateri celo izvižgajo sodnike. Dosedanja pomankljiva organizacija in druge razne stvari človeka vnzemirjajo. Ostale skupine so že na vrsti. Ml upamo, da imamo med tem že sigurno v rokah Hudecovo prvenstvo na krogih. Sploh pa so rezultati raznih telovadnih zvezd precej jalovi. In tako torej izgleda, da bo mali bmskl Hudec, ki se Je odrezal tudi v lahki atletiki, ne samo prvak na krogih in bradlji, temveč sploh svetovni prvak. Ali naj to Čehom prepustijo? Protest, ker baje vrv ni bila regularna. Čudno, vsi so na njej odvežbali, toda češki rezultati!!! Gotovo so najlepši, zato je treba protestirati in črtati vrv, Ob pol 16. se snide zbor sodnikov, da odloči. In odločili so, da Je svetovni prvak češkoslovaški Sokol brat Alojz Hudec iz Brna.«
Novo mesto
Ostro kazen zaslužijo oni do sedaj še neznani tatiči, ki so v sredo popoldne proti večeru pokradli našim novomeškim turistom gg. Barbo-riču, Liliji, učitelju Ivanetiču in še drugim ki taborijo že dalj časa na Gorjancih in nadzorujejo obzidavanje studenca’ »Gospodična«, 15 plaht, 10 rjuh, vijolino, fotografični aparat in več drugih malenkosti.
Na kandijskem mostičku, ki vodi preko potoka. Težka voda, je dala občina napraviti na mostno ograjo črpalno cev, ki bo služila za črpanje vode iz potoka v škropilni avto.
Godbeno društvo v Novem mestu je v soboto 18. t. m. že v drugič, kar zapored opustilo promenadni koncert. Kaj to vendar pomeni? Upajmo, da v bodoče promenadni koncert ne bo več izostal!
Kočevje
Nastop Sokola v Prevaljah.
Sokol v Prevaljah je priredil v nedeljo, dne 19. t. m. javen telovadni nastop združen s proslavo 10-letntce svojega obstoja, številno zbrano občinstvo ter članstvo je pozdravil pod-starosta brat Kafou pavdarjajoč važnost sistematične telovadbe in potrebo vzgoje v sokolsko nacijonalnem duhu. Pozval je vse navzoče k skupnemu vzstrajnemu delu v korist in pro-cvit naše velike misli ter končal svoj Jedrnati govor s trikratnim vzklikom visokemu kraljevskemu domu. Domača gasilska godba Je zaigrala državno himno, nakar je sledil nastop posameznih oddelkov. Deca moška in ženska nas je presenetila z zabavnimi igrami. Mnogo priznanja so žele proste vaje ter vaje na orodju, ki so jih izvajali člani in članice. Zopet se Je posebno odlikoval naš načelnik brat Vinko Vidmar ter so njegove vaje na drogu za-divile vse gledalce. Javno telovadbo je zaključil nastop članov in članic s prostimi vajami, delo načelnika Vidmarja. Kot odposlanec Mariborske sokolske župe se je udeležil prireditve brat Veljak, župni podnačelnik, ki je izrazil svojo pohvalo nad uspehom nastopa ter bodril članstvo k nadaljnemu smotrenemu delu.
-Najlon Sokola v Radomljah. Sokolsko društvo v Radomljah je gotovo eno izmed najbolj delavnih podeželskih sokolskih društev. Nedeljski nastop je to ponovno dokazal. Ker so Radomlje lepa izletna točka, je pohitelo tja v nedeljo poleg bratskih sokolskih društev iz Mengša, Kamnika, Domžal, Homca itd. tudi veliko število občinstva, največ pa seveda iz Kamnika. Telovadni nastopi vseh oddelkov so bili dobri, ne.kateri celo prav dobri. Občinstvo ni štodilo z aplavzom. Po telovadbi je imel na zbrano sokolstvo in občinstvo kratek nagovor starosta radomeljskega sokolskega društva br. <lr. Ivo Potokar. Zatem se je razvila na senčnatem vrtu br. A. Cerarja prijetna zabava.
Razširjajte Jugoslovana
Kočevski krošnjarji. V novi trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo se nahaja zopet posebna postavka, v smislu katere je dovoljena krošnjarjem iz Kočevja in drugod izvrševati obrt po Avstriji. Naši krošnjarji smejo prodajati v Avstriji južno sadje in lesne proizvode, kar prihaja zlasti za Ribničane v poštev. Kočevarji pa v glavnem prodajajo slaščice po gostilnah in igrajo — kakor po naših mestih. Če bi ne bilo omenjene postavke v trgovinski pogodbi, bi bili kočevski krošnjarji hudo prizadeti, ker je znano, da se precej družin in posameznikov iz Kočevske preživlja s kroš-njarjenjem.
Kolektivna pogodba TPD. Na Rudniku je aktualno vprašanje novih jiogajanj med TPD in rudarji, ker poteče 28. t. m. dosedanja kolektivna pogodba. Delavstvo si niti prav predstavljati ne more, da jim hoče družba še znižati njihove mizerne plače, ki jim ne zadoščajo niti za najpotrebnejše. Toda dejstvo je tukaj in družba ve, koliko odporne sile ima ob vsesplošni krizi naš delavec. Zato lahko znižuje plače.
Velike Lašče
Že nekaj dni je pri nas vse veselo razpoloženo. Delajo se vse mogoče napravi, da spomin Levstika, drugega največjega slovenskega pisatelja in učenjaka, kar mogoče proslavimo in številne goste najlepše sprejmemo. V trgu je 13 gostiln, kjer bodo gostje dobro postreženi z jedačo in pijačo. Želimo, da bi ta naš praznik ostal vsem gostom kar v najlepšem spominu. — Živimo ob splošnem pomanjkanju. Les nima skoraj nobene vrednosti. Le v skrajni sili zapoje v gozdu sekira. Žage počivajo, vozniki so brez zaslužka. Klavna živina je po 5 dinarjev živa vaga, meso je pa po 14 Din kg-Ni čuda, da kmet težko zmaguje davke, ko mu blago in les tako bore malo vrže.
Dolenjske Toplice
Občinska seja. Preteklo nedeljo je imel občinski odbor občine Toplice občinsko sejo, katere najvažnejša točka je bila razdelitev gozda veleposestnika Karla Auersperga. Po daljši debati je bil sprejet skoro soglasno predlog, da je občina interesent na razdelitvi Auerspergovih gozdov. Dalje Je občinski odbor soglasno sklenil podeliti prostovoljnemu gasilnemu društvu v Toplicah, ki proslavi v nedeljo 26. t. m. 50-letnico svojega obstoja pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Marušiča, 1000 Din podpore. Sklenilo se je tudi naprositi, da uvrsti kr. banska uprava cesto iz Toplic do Podturna, ki je bila v zadnjem času izločena, zopet med banovinske ceste.
Litija
Roko ši je zlomil. Sin tukajšnjega uglednega trgovca g- Končanja, se je igral z otroci. Pri tem mu je spodrsnilo im je padel tako nesrečno, da si je ponovno zlomil roko, ravno na i&temi mestu kot pred mesecem dni.
Kresnice pri Litiji
Smrtna kosa. Dne 20. t. m. je umrl v Kres-niških Poljanah vpokojeni bivši deželni cestar v 75. letu starosti g. Matija Kos. N. v. m. p. Naše sožalje.
Nova javna tehtnica. Občina je postavila v bližini kolodvora ob občinski cesti moderno Javno tehtnico. Tehtnica je bila zelo potrebna.
Trgovino pri kolodvoru je g. Kač Josip, opustil, ker se ni obnsla.
Dela pri gasilnem domu so v teku. Tvrdka Mulej iz škocijana že izdluje pri spodnjm špuntu z stroji stršno opeko.
Orešenj je letos dovolj, tako, da jih nekateri še obrali niso četudi so kljub zadnjemu deževju lepe.
Hrastnik
SK Rudar v Hrastniku je priredil v nedeljo nogometni turnir z otvoritvijo svojega nogometnega igrišča poleg gostilne g. Dtraga Logarja. Do|>oldne ob pol 10. uri sta otvorila tekmo SK Rudar ter SK Zagorje. Rezultat je bil 3 : 1 za prvega. Sledila je tekma SK Hrastnik (stek kr ji) proti SK Amater (Trbovlje). Rezultat 1:0 za Tu-rbovlje. Popoldne sta tekmovala oba jutranja tekmovalca, namreč SK Rudar in Amater. Ta tekma je končala z rezultatom 3:2 za domačine. Po tretjem golu zadnjih, je zapustil Amater igrišče nekaj minut pred koncem drugega polčasa. Diploma se je priznala SK Rudarju iz Hrastnika. Čujemo, da se ustanavlja v Hrastniku nov nogometni klub »Borec«.
Prejšnji teden si je ogledala posebna komi sija, v kateri je bil tudi zastopnik banovine naš potok, katerega struga je postala od rud nika pa doli do bivše Meketove trgovine, tako plitva, da g:-ozi ob najmanjši povodnji napraviti ogromno škodo. Komisija je uvidela nujno potrebo regulacije, želeli pa je, da se prične z deli, preden nastopi jesensko deževje.
Št. Jurij ob južni železnici
Smrtna kosa. V četrtek zjutraj je prenehalo biti zlato srce mlade dobre mamice in vzorne soproge gospe Terezije Kropivšek, soproge prof in ing. Frana Kropivška. Po pokojnici žaluje liudo prizadeti soprog in troje otrok Ciril, Polde in Tone, vsi v nežni mladosti, ko bodo najtežje pogrešali dobro mamico. Gospa Kopriv-ešk je iz ugledne narodne rodbine Terstenja-kov pri Ormožu. Bila je delavna članica vseh naših narodnih društev, asobito se je marljivo udejstvovala pri prireditvah našega »Sokola« Živo sočustvujemo z hudo prizadeto rodbino tudi mi vsi, ker smo izgubili z njo prijetno
družabnico in vrlo narodno delavko. Pogreb blage pokojnice bo danes popoldne. Blag ji spomin, žalujočim sožalje!
Poljčane
Šahovski turnir. Tik pred zaključkom, ki bo petek, je stanje sledeče: Živko, Mahorič Zm. 16, Mahorič Fr. 14 in pol, Gener 13, Kozjek 11 pol, Deutschmann 11, Brence 10 in pol, Ko-bližek, Mirt 9, Zelenka 8 in pol, Zavada 8, čer-venski 7, Gruden 6, Vižintini 5. Končni rezul-at objavimo jutri!
Zahvala. Ob priliki prvega telovadnega nastopa našega Sokola, je daroval 200'— Din tuili g. Jan Osojnik, višji agrarni svetnik v Mariboru. Sokol mu izreka tem potoni najtoplejšo zahvalo.
Guštanj
»Rdeči križ« bo priredil v nedeljo 2. avgusta ob pol IG. izredno bogato tombolo z ljudsko veselico na Petračevem vrtu. Glavni dobitki so za naše razmere nekaj izrednega. Že samo spalnica in kolo naj pričata, da se slična tombola v našiti krajih še ni vršila. Zato ne zamudite prilike in pridite prav v obilnem številu. Ob slabem vremenu bo tombola teden pozneje.
Domžale
Športni dan. Tukajšnji agilni SK Disk ima v nedeljo 26. t. m. svoj športni dan z bogatim sporedom. Kaj takega, kar bo v nedeljo, Domžalci ne vidijo vsako nedeljo. Nogomet zavzema po deželi vedno večji obseg: naš klub je bil lansko leto podeželski prvak. Da je pa kolesarska sekcija SK Diska najmočnejša v Triglavskem pododboru nihče ne dvomi. Nedelja pa bo pokazala kako se je pri nas razvil zadnja leta nogomet. Kar tri tekme bodo. Najprej bo rezerva pokazala proti SK Triglavu, kaj zna. Prvo moštvo se bo pa pomenilo z močno enajstorico 52. pešpolka. Nobenemu ne bo žal, kdor bo prišel to tekmo gledat. Pri 52. pešpolku igrajo poleg drugih priznanih naš najbolj znani Jakšič, ki je v Ameriki zadivil desettisočglavo množico, dalje Malič, Škrajnar, Krašovec itd. Domači se bodo morali na vso moč potruditi, in če bodo zaigrali tako kot prejšnjo nedeljo proti Svobodi, bo borba nadvse zanimiva. Moštvo nastopi v sprememnjeni postavi in upamo, da bo pač nadvse častno rešilo svojo nalogo. Senzacija bo vsekakor zadnja tekma, v kateri se bodo pomerili starejši domačini; predvsem debeli in suhi bodo rivali na zelenem polju. Ze pridno trenirajo in že sedaj je imenitno gledati kako lovi žogo g. Skrabar in pa kako elegantno se vrše g. Petkovič. V Ljubljani so imeli pred leti špas, ko sta se kosali na zelenem polju opera in drama, v nedeljo ga bodo imeli pa Domžalci. Med prireditvijo, ki se vrši ob vsakem vremenu, bo igrala domžalska godba.
Medija-lzlake
Sokol Medija-Izlake. Ze 5. julija v »Jugoslovanu« napovedan javni nastop »Sokola« se je vršil v nedeljo 19. t. m. Prireditev je uspela za naše razmere zelo dobro. Nekatere hibe se bodo sčasoma gotovo odpravile, številen obisk Sokolu naklonjenega občinstva je mlado društvo podprl moralno in materijalno. Ob tej priliki pa moramo omeniti dopis ravno v zgoraj omenjeni številki »Jugoslovana« z dne 5. julija t. 1. (štev. 152a), ki je netočen in težko opravičljiv. Dopisnik namreč trdi, da izmed učiteljstva na Izlakah edini br. Bregar posveča vse svoje moči Sokolu. Tej trditvi se čudimo. Ako je dopisnik tuj, čemu se ne pouči o resnici? Ako pa je domačin, je delal hudo krivico. Resnica je namreč ta, da pri »Sokolu« sodeluje vse učiteljstvo, vsak po svojih močeh. Učiteljice sodelujejo pri vseh prireditvah »Sokola« (prodaja peciva, vloge pri igrah, krašenje, risanje plakatov itd.), zlasti pa je desna roka prosvetarja br. Bregarja matrikar brat Kavčič, Čeprav zelo zaposlen kot upravitelj šole, tembolj ker je šola nova in Je treba dokaj pisarij, računov itd., es ne zadovoljuje samo z delom, ki mu ga daje funkcija sokolskega matrikarja, marveč prime za delo povsod, kjer vidi potrebo. Daje nasvete, pa tudi ročnega dela se loti z veseljem. Kot igralec je prvi v dvorani, pripravlja kulise in ko razlete že vsi drugi ,on še pospravlja. Je igralec, režiser in često su-fler. Vseh podrobnosti pač ne bomo navajali, čeprav je ravno za tisto delo, ki ga široka javnost ne vidi, treba največje požrtvovalnosti. Poudariti želimo samo to, da naj se v bodoče ne dela z neresničnimi, enostransko zavitimi dopisi nikomur krivica. To bi ne bito sokolsko in še manj bratsko. Zdravo! Č. F.
<Spoi?i
BANOVINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Danes In jutri v bazenu Ilirije
Danes ob 930 se prične prvenstvo Ljubljan skega plavalnega podsaveza v plavanju, skokih in waterpolu. Prijavili so se naši najboljši pla-vači in skakači. Kakor vsako leto, se bo tudi letos odločila borba med Ilirijo in Primorjem.
Današnji spored
1. 50 m prosto juniorji: Fritch, Lavrenčič, Šerbec, Urbič (vsi Ilirija); Wilfan, Maier, Močnik, Nachtigal (vsi Primorje); Cerer (Kamnik), Čuček (Elan). Lani je zmagal Wilfan v času 28'9, tudi letos je favorit.
2. 50 m prosto juniorke finale: Bradač, Lampret, Groschel, Lavrenčič (vse Ilirija); Brate, Dougan L., Mahkota (vse Primorje). Lani zmagala Lampret v času 38'4, letos sigurna favoritka.
3. 100 m hrbtno seniorji finale:	Žirovnik, Otruba, Medved, Payer (vsi Ilirija); Šturm Tuma, inž. Medved (vsi Primorje), Klemenčič (Elan). Lani zmagal Medved (I) v času 1:31. Letos je velik favorit Žirovnik.
4. 200 m prsno dame finale: Tratnik, Z. Sever, Klemenčič, Zupančič (vse I); Prekuh, Jenko, Ogrin, Treo (vse Primorje). Favoritki sta Sever in Prekuh, lani se ta točka ni vršila.
5. skoki juniorjev: Ziherl, Pavlič, Skrbinšek, Prlbošek (vsi I). Lani zmagal Ziherl, tudi letos favorit.
6. 100 m prsno juniorji finale: Čadež, Svetek L., Stegnar, Skrbinšk (vsi I); Kiirbos, Kukovec, Pelc, Dolenec (vsi P.). Lani zmagal Šturm (P), ki je letos senior v 1:35'5.
7. 3 X IM* mešano juniorke finale: Ilirija In Primorje postavita po 2 štafeti. Lani se ta točka ni vršila.
8. 100 m hrbtno seniorke finale: Wolilfart, Paumgarten (obe I); Prekuh, Jenko, Kukovec, Treo (vs P.). Lani jmagala Jenko v 1:53'6.
9. 1500 m prosto seniorji finale: Jesih, Otruba, Liška, Grilc (vsi I). Lani zmagal Otruba
času 27:20'8.
Soboto popoldne ob 15.
1. 100 m hrbtno juniorji finale: Dutchmann, Lavrenčič, Lavrič, Ziherl (vsi I); Wilfan, Maier, Sondag (vsi (P). Lani zmagal Wilfan v času 1:18*6, letos siguren favorit.
2. 100 m prsno juniorke predteki: Kržan. Babinek, Sever M., Badiura (vse I); Aplenc, Mahkota, Erbežnik, čeme (vse P.); Božič, Presl (obe Kamnik). Lani zmagala Prekuh (P) v 1:4V2.
3. 100 m prosto seniorji finale: Žirovnik, Svetek R„ Turnšek, Uršič (vsi I); Tuma O., Kolar, Wallner (vsi P); čuček (Elan). Lani zmagal Jenko (I) v 1:12'7.
4. 3 X 100 m mešano dame finale: Ilirija in Primorje postavita po 2 štafeti. Lani zmagalo Primorje v 5:46'4.
5. skoki juniork: Lampret, Keržan, Dolenec, Bradač (vse I.); Homar (Kamnik). Lani zmagala Dovč (I) s 33'20 točkami.
6. 200 m prsno seniorji finale: Jamnik, Sever, Kramar, Grilc (vsi I.); Šturm, Pintarič, Ogrin, Mikšič (vsi P). Lani zmagal Grilc (I) v 3:27.
7. 100 m prosto seniorke finale: Wohlfart, Paumgarten, Tratnik, Jenko Z. (vse I); Prekuh, Jenko, Ogrin, Dougan N. (vse P). Lani zmagala Prekuh (P) v 1:50’7.
8.	100 m prosto juniorke finale:	Bradač,
Lampret, Groschel, Zalokar (vse P). Lani zmagala Lampret (I) v 1:27‘7, tudi letos favoritka.
9. vaterpolo juniorji: Ilirija — Primorje. Lani zmagala Ilirija s 2:1.
Nenedeljski spored objavimo jutri.
Za plavalno prvenstvo LPP 25. in 26. t. m.
Razglaša SK Ilirija v sporazumu 7, LPP:
Vstopnina: Kopalci doplačajo ta dva dni k običajni vstopnini še 2 Din za kritje izrednih stroškov. — Za nekopalce bo postavljena tribuna s sedeži. Vstopnina znaša 6 Din. Neko-palcem ni dovoljeno muditi se drugje kot na tribuni in pri buffetu. — Plavači SK Ilirije, ki niso določeni za tekmovanje, plačajo običajno sekcijsko vstopnino. — Tekmovalci, funkcl-jonarji in športni poročevalci prejmejo pri blagajni kopališča posebne proste vstopnice, za vsako poldnevno tekmovanje posebej. — Nihče ne sme pasirati biljeterske (ključarske) lože brez vstopnice.
Tekmovalci: morajo ostajati po največji možnosti na posebnih za njih odkazanih mestih. Strogo zabranjeno je tekmovalcem zasedati tribuno in kakorkoli delati neprilike publiki. Proste vstopnice in ključe za kabine prevzame za vsak klub vodja moštva pri kopališki blagajni pol ure pred pričetkom vsakega poldnevnega programa proti potrdilu in reverzu, da jamči njegov klub za snago, ključe in vsako škodo v kabinah oziroma napravah. Po absolviranem poldnevnem programu se morajo oddati ključi pri ključarju. Vsi tekmovalci morajo opoldne zapustiti kopališče.
Tekmovalni program izda LPP; pričetek tekem je dopoldne ob 9'30, popoldne ob 15.
Popolen red in športna disciplina naj vladata med tekmovanjem. Kalilce reda bi bila uprava kopališča primorana odstraniti iz kopališča. Rediteljstvo postavi SK Ilirija, glavnega reditelja LPP.	Športni	klub	Ilirija.
Mariborski šport Medmestni težkoatletski dvomatch Praga— Maribor bo v prvi polovici meseca avgusta v Mariboru. Nastopili bodo po 4 rokoborbci in 4 boksarji. Tekmovanje bo priredil SK Železničar.
Finale, za državno teniško prvenstvo bo v
nedeljo, dne 26. t. m. v Mariboru. Srečata se zmagovalec v coni A, t. j. Zagrebško klisačko društvo (ZKD) in zmagovalec v coni B, t. j. mariborski Rapid. Tekma bo ob 9 30 na teniških igriščih SK Rapida, in sicer ob vsakem vremenu.
ISSK Maribor in SK Železničar odigrata v nedeljo, dne 26. t. m. ob 17'30 na igrišču ISSK Maribora prijateljsko tekmo.
Mariborski Rapid povabljen v Gradec. SK Rapid bo v nedeljo, dne 26. t. m. gostoval v Gradcu ter bo odigral proti avstrijskemu amaterskemu prvaku GAK prijateljsko tekmo.
Kolesarsko dirko priredi mariborski kolesarski klub Edelweiss v nedeljo, dne 26. t. m. in sicer na progi Maribor—Sv. Miklavž na Dravskem polju. Start ob 14'30 pri mestnem vodovodu, cilj pri gostilni Wruss v Sv. Miklavžu.
Dolina večnega poletja v Kanadi
Iskalci zlata, lovci in popotniki so že dolgo pripovedovali, da se nahaja nekje v Kanadi dolina, kjer vlada večno poletje kljub visoki severni legi doline.
To dolino se je sedaj odpravilo iskat posebno odposlanstvo iz Filadelfije. Dolina leži baje v severni britanski Kolumbiji in kakor pripovedujejo žive tam jako redke živali in rastejo rastline, ki jih nikjer drugod ni. Dolina leži ob Izlivu reke Toad v reko Liord. So pa tudi ljudje, ki trdijo, da te doline sploh ni. Tisti pa. ki pravijo, da so sami bili tam, pripovedujejo, da izvira v tej dolini silno mnogo vročih vrelcev, ki ogrevajo dolino tako, da lahko raste v dolini tudi tropično rastlinstvo. Take doline menda ni na vsem svetu nikjer več.
Iskalci zlata pa pravijo, da je dolina tudi bogata zlata in drugih dragih kovin. To je bil ludi povod, da se je posebna ekspedicija odpravila tja, da poišče in preišče te nenavadne kraje.
SefeoSa, 25. julija 1031.
JUGOSLOVAN
Stran 7
lova nevarnost za naš letošnji izvoz
(Od našega rednega dunajskega dopisnika A. G )
I.
V dosedanjih dopisih smo videli le eno stran nevarnosti in iežkoc za nas izvoz, naniit <, tisto intenzivnejšo produkcijo v vseh sosednih državah ki more ob mnogo boljši izvozniški organizaciji ceneje in redneje zalagati tuje trge ter naš izvoz naravnost onemogočiti. Nasproti toliki konkurenci opažamo pri nas neko čudno indolenco. Naši producenti in ž njimi izvozniki ko nekaj let prespali v domišljavi domnevi, da na tujih trgih še vedno kar čakajo na našo milost, da jim kaj pripeljemo, po lepih cenah prodamo in z dobičkom zadovoljni gremo zopet domov. Preplavljanje tujih trgov od strani naših sosedov pa nas prav gotovo temeljito strezni in nas prisili do smotrenejšega dela in zmernejših zahtev.
Ali videli smo še drug razlog, zakaj bo naš izvoz čedalje težji, namreč: države naših dosedanjih najboljših odjemalcev in konsunientov same čedalje več pridelujejo. Statistika nain je podala naravnost strašne dokaze, kaj bo v nekoliko letib za marsikakšno panogo našega izvoza, ako pojde intenzivnejše pridelovanje v dosedanji meri naprej.
Letošnji in morda tudi bližnji bodoči izvoz pa je ogrožen tudi spričo sedanje depresije na vseh finančnih Irgih, ki je nastala vsled bančnih polomov in grozečega poloma Nemčije same, kar je bilo povod konferencam v Parizu m Londonu. Tudi za naš izvoz je s tem nastal docela nov položaj, ki ga v svojih dosedanjih dopisih še nisem mogel dovoljno oceniti. K vsem opisanim težavam in nevarnostim je prišel torej vsaj za letos sedanji gopodarski položaj, ki se razvija z nar« lost katastrofalno naglico in nihče ne more slutiti, kje so meje preobrata na bolje.
V Jugoslaviji bo skoro v vseh ozirih letina dobra in naši izvozniki se pripravljajo na intenzivnejši izvoz v najboljših nadah na po-voljen uspeh. Ali pripravljajo se po svojih starih metodah in navadah in ne mislijo na docela spremenjeni položaj na vseh evropskih trgih. Zato bo sledilo razočaranje za razočaranjem, izguba za izgubo, ako se še o pravem času ne spametujejo, v kar merijo vsi moji letošnji članki. Naj nihče ne misli, da gledani prečrno, kajti prej se uresniči lo, da sem nevarnosti še podcenjeval.
Novi položaj, ki ga imam pred očmi, je v resnici najnovejSega datuma, zadnjih dobrih deset dni. V tej kratki dobi je zavladala v vsej srednji Evropi popolna depresija, negotovost v ocenjevanju vrednot, v zaupanju v denar. Nihče danes ne ve, kako bo mogel živeti s tem, kar ima. Ljudje se nastavljajo v dolgih vrstah pred denarnimi zavodi in čakajo na svoje vloge, pa ne pomislijo, da s tem niso položaja niti sebi zboljšali, v splošnem pa do so na tak način le še izpodbili temelje vsaki zdravi gospodarski stavbi. Denar v njihovih rokah morda še poprej izgubi veljavo, nego bi ga izgubil v blagajnah bank in hranilnic.
Le poglejte, kakšne strašne posledice ima samo lisla dozdevna mala odredba nemške vlade, da morajo vsi državljani ob odhodu iz države plačati sto mark posebne takse. Ako ostane pri trm^bo uničen ves tujski promet, kajti
Naše čebele v Egipt!
Egi-ptsko kmetijsko ministrstvo je poslalo na-Sennu kmetijskemu ministrstvu v Beogradu prošnjo, naj nabavi večjo količino naših slovenskih čebel iz bivše Kranjske za Egipt. Kmetijsko ministrstvo je prošnjo takoj poslalo ban-Kki upravi v Ljubljani, da la čimprej ugodi željii egiptskih čebelarjev.
Pred kratkim je naš čebelar g. Ivan Strgar iz Bohinja poslal svoje čebele na razstavo v Aleksandriji. Kranjske čebele so tam vzbudile veliko zanimanje posebno še, ker so po kakovosti mnogo boljše k1- egiplske. Tako je nastalo med egiptskimi čebelarji veliko povpraševanje po naših čebelah.
Sodiijo, d« bo v najkrajšem času prišla iz Egipta cela vrsla naročil kranjskih čebel. Zaradi lega naše čebele — v Egipt!
Gospodarske vesli
X Gospodarske zbornice bodo imele v Beogradu kov.gres, ki bo trajal od 11. do 13. septembra t. 1. V glavnem bodo na dnevnem redu kongresna vprašanja o izvozu od septembra 1931 do avgusta 1932, o poljedelskih pridelkih in ukrepih za njihovo zboljšanje, o položaju trgovine, obrti in industrije, o avtomobilskem prometu in o prometu v krajih, kjer ni železnic. Priprave za kongres so v polnem teku, pričeli so poleg drugega že zbirati strokovne referate.
X Slaščičarji iu davek na poslovni promet.
Po informacijah obrtne zbornice v Beogradu so slaščičarji oproščeni skupnega davka na poslovni promet (5 in 10°/«) po postavki 114 in 159 tarifa o skupnem davku na poslovni promet.
X Nove podružnice Obrlne banke. Obrtna banka namerava v kratkem ustanoviti še 1 ri podružnice poleg one, ki je bila pred kratkim otvorjena v Sarajevu. Mesta, v katerih bodo olvorili nove podružnice, še niso določena.
X Nov gospodarski adresar. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo izdal svoj gospodarski adresar v kratkem v drugi izdaji. Vsem gospodarskim podjetjem, ki so bila zabeležena že v prvj izdaji, je spričo lega poslal posebne obrazce z raznimi vprašanji. Kdor jih ni dobil, naj povpraša pri zavodu Njegoševa 5, Beograd. Podatki bodo objavljeni v adresarju brezplačno.
X Kanal na [jjevf ni Polju, Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrt o kanalizaciji severno vzhodnega dela Ljevčega Polja pri Bosanski Gradiški. Zgradili bodo kanal, ki bo stal 2,718 Din. V kratkem bo razpisana licitacija za gradnjo lega kanala.
X Trošarina in takse. V juniju mesecu t. 1. Je steklo v državne blagajne trošarine za Din 71,634.000, napratn mesecu juniju 1930 leta je
Nemci iz Rajha so dali vsem srednjeevropskim letoviščem, kopališčem itd. tisti plus, da so mogla izhajati. Celo pri nas v Jugoslaviji se bo to hudo poznalo. Ali vsled splošne negotovosti bo tudi iz drugih držav dotok tujcev veliko manjši, kajti ljudstev se oprijemlje strah, kaj bo ž njimi v bližnji bodočnosti: in vsakdo je začel varčevati iu omejevati izdatke na najnujnejše potrebe. Potovanja na počitnice, na oddih >:a zabavo, pa so tisto, kar se lahko najprej opusti in s tem denar prihrani za morebitne hujše čase, ki se že kažejo na obzorju.
Že ta okolnost sama na sebi je hud udarec za naš izvoz vsega sadja, kajti vsa letovišča so naš najboljši odjemalec. In naši izvozniki morajo s tem dejstvom računati. Te dni se je vrnil iz Nemčije na Dunaj znan srbski izvoznik, ki je imel že desetletja dobre zveze po vseh mestih Nemčije. Menil je letos organizirati svoj izvoz še v večjih dimenzijah. Razočaran in malodu-šen je prišel na Dunaj, da bi vsaj tu kaj bolje opravil. Toda tudi tu je našel položaj, ki ga je oplašil in prepriča), da bo treba letos izvoz previdno omejiti.
V vsej Nemčiji je zavladal naravnost strah pred bodočnostjo, kajti doba inflacije ni tako daleč za nami. Vsi še vemo, kako je bilo komaj pred osmimi leti, ko je denar bil vsake pol ure manj vreden in so cene blagu rastle v neskončne svote: Izpodbil je bil za trgovino, za kalkulacijo vsak temelj. Kje imamo gotovost, da se take razmere ne povrnejo več?
Nemčija preživlja hude dneve in to ima vpliv na vso soseščino in še dalje po Evropi. Tako zvana »Kauflust und Kaufkraft« sta vsak dan manjši, kajti vsakdo se omejuje na najnujnejše, in najpotrebnejše. Grozdje, breskve, marelice, hruške pa niso najnujnejše za prehrano. Bolje je za češplje, kajti te se smatrajo posebno med Nemci za ljudsko hrano, kjer so »Z\ve-tschenknodek pogosto na mizi, kjer si vsaka rodbina nakuha za celo leto pekmeza, marmelade itd.
Nikar pa ne mislite, da je sedaj nastala depresija zaradi polomov nemških, avstrijskih in drugih bank in vsled nevarnosti državnega poloma v Nemčiji edini vzrok za pesimistiško presojanje našega izvoza. Ne, splošen položaj se je od lani dalje izdatno poslabšal. Barometer za tako presojanje so bili sadni in zele-njadni trgi na Dunaju, Monakovu, Lipskem, Draždanah in posebno tudi v Berlinu. Letos so bile vse cene neprimerno slabše ko lani. Pri vsem, kar so letos izvažali iz Italije, so imeli izvozniki ogromne izgube. Črešnje, marelice, zdaj hruške in grozdje se prodajajo najmanj 40°/o ceneje ko lani. Naši Vojvodinci so ogromno izgubili pri solati, špinači, grahu, zelenem fižolčku, papriki itd. Smelo trdim, da niti en izvoznik ni odšel brez katastrofalnih izgub.
Tak je pogled v bližnjo bodočnost, ko pričenja naš intenzivnejši izvoz jabolk, hrušk, češpelj, grozdja itd. — Ali naj zaradi tega vržemo puško v koruzo? — Nikakor, rešili je treba, kar se rešiti da. V tem smislu sem pisal že v prejšnjih člankih. Nekaj naj še sledi.
(Se nadaljuje.)
bilo trošarine letos več za 2,201.000, po proračunu pa 4,417.000. V prvih treh mesecih sedanje proračunske dobe trošarine za 9,384.000 Din manj. Splošnih in prevoznih taks je bilo v juniju 1931 skupno 99,491.000 Din, v primeri s proračunom 4,361.000 Din manj, v primeru 7. junijem lanskega leta 4,148.000 Din več. V prvih treh mesecih tekoče proračunske dobe so napram prvim trem mesecem pretekle proračunske dobe zbrali za 12.184.000 Din splošnih in privoznih taks mani.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. avgusla t. 1. ponudbe glede, dobave 4000 m jeklenih vrvi in 50 komadov krogljičnih ležajev.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. avgusla I. I. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, svinčniki, peresa, tintniki, črnilo, risalni žebljički, ravnila, gobe, barva za štampiljke, pečatni vosek, vinjete itd. ild.).
Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 14. avgusta t. I. ponudbe glede dobave gramoza.
Boi
rzna poroči
čila
X italijansko rovarenje proti našim kopališčem. »Naša Sloga«, ki izhaja na Sušaku, pravi: »Poročali smo o italijanskih agentih, ki med gosti po naših kopališčih rovarijo proti naši rivijeri in goste nagovarjajo, naj se preselijo v italijanska kopališča. Italijanska kampanja je razumljiva spričo silne krize italijanskega tujskega prometa. V Opatiji nameravajo zapreti največja hotela »Quarnero« in Bellevue«. Poleg leb dveh pa tudi v hotelu »Regina« ne morejo več kriti režijskih stroškov.«
X Kmetski dolgovi v poljedelskih državah. Delegacija finančnega odbora DN, kateri so dali nalogo, da izdela načrt o organizaciji mednarodnih kmetijskih kreditov, je proučila dosedanji položaj teh kreditov. Iz podatkov o posameznih državah sledi, da znašajo kmetski dolgovi v Bolgariji, Estonski, Madjarski, Litvi, Poljski, Romuniji in Jugoslaviji 1582 milijonov dolarjev. Delegacija je ugolovila, da so obre-sli, ki jih plačujejo kmetje za svoje dolgove, zelo visoke.
Dobave
Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg pisane bombaževine. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku te direkcije).
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejma do 29. julija t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa, 10.000 kg ovsa, 800 kg minija, 2000 kg preje za pletenje slame.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov, železne pločevine, železa, usnja ter glede dobave dinamometrov.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg portland-cementa in 100 m* rečnega peska.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1300 m jeklenih vrvi ter glede dobave protilnega železa.
Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesenih drogov in jeklenih glbnih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
dne 24. julija 1931.
Devize
Ljubljana, 24. julija. Amsterdam 2269'72 do 2276-56, Bruselj 785-29-— 787'65, Curih 1097'55 do 1100-85, Dunaj 793-52—795-92, London 273-29 do 274 11, Newyork 563038—5647-38, Pariz 221-04—221-70, Praga 167-26—167-76. Trst 294-96 295-86.
Zagreb, 24. jul. Amsterdam 2269-72—2276-56, Dunaj 793-52—795-92, Bruselj 785-29—787-65, London 273'29-274-lt, Milan 294-96—295-86, Newyork kabel 5641’38—5658'38, ček 5630-58 do 5647-38, Pariz 22104—221-70, Praga 167-26 do 167-76, Curih 1097-55—1100-85.
Curili, 24. julija. Beograd 9-09, Pariz 2013, London 24-90, Ne\vyork 513-87, Bruselj 71-65, Milan 26-875, Madrid 46-50, Amsterdam 20690, Dunaj 72‘27, Stockholm 157'10, Oslo 136-95, Ko-penhagen 136-05, Sofija 3-73, Praga 15-23, Varšava 57-55, Budimpešta 90 025. Atene 6'65, Carigrad ‘2-43, Bukarešta 305, Helsingfors 12-925.
Beograd, 24. julija. Amsterdam 2269-72 do 2276"56, Bruselj 785-29—787"65, Dunaj 793'52 do 795-72, London 273-29—274-11, Milan 294-96 do 295-85, Newyork 5630-38—5647-38, Pariz 221-04 do 221-70, Praga 167-26-167-76, Curih 1097 55 do 1100-85.
Dunaj, 24. julija. Amsterdam 286-75, Atene 9-2037, Beograd 12-5725, Bruselj 99-15, Bukarešta 4‘215, London 34-50, Madrid 66'75. Milan 37'20, Newyork 711-20, Pariz 27-78, Praga 21'075, Sofija 514, Stockholm 190-30, Kopenhagen 189-8, Varšava 79-60, Ziirich 138-50.
Vrednote
Ljubljana. 24. julija. 8% Bler 89. 7% Bler 77. Vse ostalo nespremenjeno.
Zagreb, 24. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 82-50—83. 4% agr. obv. 45—46. 7% Bler ar. 75—75-25, kasa 75—75-50. 8% Bler 85-50—87, 6% pos. Hip. b. 76 d.. <i% begi. obv. 60—61-50, vojna škoda 35950—360, uit. avgust 360 d., uit. dec, 370—371. — Banke: Hrvatska 50—55, Praštediona 957-50—965, Jugo 68—76, Udružena 150—155, Ljublj. kred. 120—123, Srbska 19050—192. Zemaljska 120—121. — Industrija: Šečerana Osijek 225—230, Trboveljska 227-50—230, Slavonija 200 d.. Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Guttmann 110 d., Sla-veks 25 d., Danica 65—70, Drava 235—236, Isis 45 bi., Dubrovačka 300 d., Jadr. pl. 460—520, Oceania 190 d.
Beograd, 24. julija. 7% inv. pos. 83—84. 7% Bler 77, 6% begi. obv. 60'75. vojna škoda pr. 359—360, uit. sept. 363 d., uit. nov. 374, uit. dec. 373"50—375, Narodna banka 6350.
London. 24. julija. 7% Bler 74—75.
Newyork. 24. julija. 8% Bler 84—86, 7% Bler 73-25—75, 7% pos. drž. hip. b. 70—74.
Dunaj, 24. julija. Bankverein 14-30. Dunav-Sava-Adria 13-25, Prioritete 92'50 Trbovlje 27-05.
Žito
Ljubljana, 24. julija. Tendenca: stalna, promet: 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 24. julija. Vse nespremenjeno, tendenca nespremenjena, prometi 15 vagouov pšenice. 18 koruze. 2 ovsa. 1 ječmena in 9 vagonov moke.
Somlior, 24. julija. Pšenica: nova sremska 2% 164—165, nova slavonska 79 kg 2% 163—165. Oves: novi baški, sremski in banatski 172-50 do 157-50. Rž: nova baška 152-50—157-50. Ječmen: novi sremski, baški, kasa dupl. 110—115. Koruza: baška 102-50—105, julij 105—107-50, ladja na Donavi 104—106. Vse ostalo nespremenjeno, tendenca:	nespremenjena, promet:
181-5 vagonov.
Les
Ljubljana, 24. julija. Tendenca: nespremenjeno mlačna, brez prometa.
VI št. 8754/31—4.
1693
Razgl
as
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo vseh del za napravo malega kioska na Dunajski cesti.
Potrebne podatke za ponudbo dobijo interesenti med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu. Ponudbe je vložili do 29. julija 1931.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 24. julija 1031.
Zahvala
Potrti po težki izgubi naše dobre drage mame, stare mamice in tašče,
gospe
Kristine Bayer
roj. Vidic, vdovele Dečman
se iskreno zahvaljujemo čč.duhovčini, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja in vsem tistim, ki so med boleznijo in ob smrti sočustvovali z nami.
Sv. maša zadušnica bo brana v sredo, dne 29. julija ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra.
V Ljubljani, 25. julija 1931.
ISodbina Anion Dečman-ova
Morski vrag
eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi iJugo-slovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din -20-—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4.
m
na
Kvalitetna znamka za peclvnl prašek
in vanilin sladkor.
„£©!© ap avali
foto potrebščine Kosme tiha Drogerija
Hevmes
Ljubljana
Miklošičevo c. šl. 30
Nogavice, rokavice, volna in bombaž *
najceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska iLUfi# ia Sl&ii Uk.
Vrtne ^ zaklopne stole
prodaia pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2606
|ial«la<»mi papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Prikrojevalec
odličen, tudi za dam-Bke plašče in kostume, išče zaposlenja. Ponudbe pod „Zanes-ljiv“ na upravo lista.
1(584
Karol More
sodavičar
Ljubljana
Korunova ulica 1 Izdelovatelj
»Triglavskega
bisera«
»Oranžade«
Telelon 2059
Premog /*\ suha drva
Pogafitik, Bohotile v« ulica 5
Zakon
o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 stran), od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le zaloga majhna.
Kneginja Imn
prekrasni ljubavni ro man. Cenu Din 80"—, v platnu vezan 35"—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
Z& slaščičarje
Najfinejša nougat masa in modelir-marcipan
kg a Din 60*— nudi tvrdka	1#M
Fr. Dolinar, Ljubljana • Poljanska cesta 19
P. Ripson:
23
Marsove skrivnosti
(Roman.)
-Prodiral bom preko tega gozda vedno v smeri proti jugu. Solnce, mesec in zvezde mi bodo pri tem kažipot. Hranil se bom z jagodami in gotovo bo trajalo samo nekaj dni, da dospem do prvih človeških bivališč. Morda dosežem prav kmalu železniško progo.
Sklenil je, da se najprej dobro odpočije in se pošteno naje, potem pa odide proti jugu. Po triurnem počitku si je natrgal kopo jagod in poleg tega zavžil še nekaj školjk, ki jih je bil vzel s seboj. Našel je tudi lepe, užitne gobe, ki jih je z veseljem utrgal in zavžil. Nato je začel prodirati proti jugu. Odlomil si je bil močno palico, s katero si je, kadar je bilo treba, delal pot. Hodil je tako dobre štiri ure, potem pa je bil tako utrujen, da ni mogel naprej. Došel je bil ravno do velikega travnika sredi gozda. Tu se je vlegel med velike korenine nekega oreha in sladko zaspal. Ko se je prebudil, je solnce ravno zahajalo in sklenil je, da prenoči pod tem drevesom. Čudno se mu je zdelo, kako počasi je solnce zahajalo. Kar na noben način ni hotelo izginiti za obzorjem.
Kmalu nato, ko je bilo solnce zašlo, se je nebo spet razsvetlilo. Mehka mesečna luč je začela sijati skozi vejevje. Robert je stopil na piano in pogledal proti
vzhodu, odkoder je svetil mesec. Zapazil je nekaj naravnost neverjetnega, tako da bi mogel verjeti svojim očem: dva velika svetla meseca sta stala na nebu.
-Saj nisem niti blazen, niti nimam halucinacij, si je dejal v svoji silni razburjenosti. Kako je vendar to mogoče.	t
Sesedel se je na mah in za nekaj trenutkov zaprl oči. Divje so se mu misli podile po glavi. Kot blisk mu je slednjič prišlo spoznanje: njegova jeklena rakev, rudeč-kasto listje, majhno solnce, dolgi dnevi in dolge noči, in pred vsem oba meseca, vse je soglašalo.
-Jaz sem prvi človek ki je prišel na Mars! si je dejal s ponosom in z grozo.
DRUGI DEL.
r
I. poglavje:
40 milijonov kilometrov od zemlje.
Kar zazeblo je Roberta, ko je prišel do lega strašnega spoznanja. Planet Mars! Te dve besedi sta mu doneli po ušesih v melanholičnem šuštenju listja čudnih dreves pri svitu dveh mesecev.
-Planet Mars! Na glas je spregovoril te dve besede in se kar ustrašil njih pomena in svojega globokega glasu. Nehote ju je spregovoril še enkrat in zveneli sta mu še strašneje. Zdelo se mu je, da mu neznani strahovi odgovarjajo izza gozdnih senc ter se norčujejo iz njega: -Ha, ha, planet Mars!
Strašno mu je bilo pri srcu. Spomnil se je vseh stvari, ki jih je bil čital o prebivalcih in živalih planetov in strah ga je bilo. Kdo ve, kakšna zver se bo naenkrat pokazala na zemlj ali v zraku in ga napadla. In kakšni so pač ljudje? Ali imajo človeško srce in razum? Bil je sam, popolnoma sam in od nikoder ni smel pričakovati pomoči. Kje je bila zemlja? Ozrl se je v nebo, toda tu je skozi lahno meglo videl samo nekoliko zvezd in ni mogel spoznati, ali je ena izmed njih njegova domovina. Rajši bi se bil nahajal med afriškimi divjaki ali v ječah bolševikov, kot tu popolnoma osamljen, brez vsakega upanja, da bi še kdaj videl človeško dušo. Te misli so ga tako prevzele, da se je od slabosti moral zlekniti. Komaj je dihal od razburjenja. Toda polagoma se je umiril.
-Ne si je dejal odločno, ne smem tako misliti! Moja lastna želja je bila, videti nove svetove in izpolnila se mi je. Inženjer sem in vsa človeška znanost mi je na razpolago. Ustvarim si tu lahko vse, kar si želim. Tudi nazaj morda še poletim, ako bom imel dovolj energije. Junaštvo velja! Uredil si bom lepo svoje Življenje, čeprav sem sam. Kaj bi marsikateri znanstvenik dal za to, da bi bil na mojem mestu! Prepotovati hočem ves planet, morda si celo v te svrhe zgradim ladjo in potem se bom odločil, kje in kako se bom nastanil. Ako so ljudje tu, se bom že z njimi sporazumel,saj so mogoče celo na višji kulturni stopnji, kot smo mi na zemlji. Ce so pa divjaki, se jih bom znal že obvarovati. Ustrahoval jih bom na eden ali drugi način.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 6525/1.
Razpis.
Na osnovi §. 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Novo mesto službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za progo na banovinski cesti Novo mesto-Mršeča vas.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kollcovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-ženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 10. avgusta 1931. pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. julija 1931
*
I. No. 3160/3.
Razpis.
Na osnovi §. 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Ptuju eno službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na banovinski cesti II. reda Terbegovci- Mostje-Pacinje od km 10.000 do km 15.950.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni ilist, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu-ženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkesneje do 20. avgusta 1931. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. julija 1931. '
I.	No. 7170/1.	2062-3-2
Razglas o licitaciji.
Tuuradni razpis z dne 15. julija 1931,
I.	No. 7171/1, zadevajoč dobavo kuriva za urade banske uprave, se izpreminja v toliko, da morejo interesenti nuditi premog v kosih poljubnega izvora, a z najmanj 4500 kalorijami.
Obenem se dan licitacije preloži na dan 14. avgusta 1931 ob enajstih istotam
in rok za izvršitev dobave podaljša do 15. septembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. julija 1931,
VI.	No. 45/27.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. julija do 14. julija 1931.
Srez	Ostali	fla novo oboleli	Ozdravelil	Umrli	2.2 © *-B Jd B S 3»
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice ,,,,,,	1	1	—	—	2
Celje . , • • s ,	1	—	1	—-	—
Čabar . . • , i , ,	2	—	—	—	2
Gornjigrad • , ■ , ,	1	4	—	—	5
Kranj	3	—	—	1	2
Konjic« , t a • • >	1	—	1	—	—
Krško • i • a • o *	2	—	—	—	2
Lilija .* a a a a «	1	—	—	—	1
Logatec	—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto). . .	1	1	1	—	1
Maribor (mesto) ( , ,	1	—	—	—	1
Murska Sobota , ■ a »	1	—	—	—	1
Novo me«to ..ata	1	—	—	—	1
Ptuj . • a , f a *	—	1	—	—	1
Radovljica . ( ( a ,	3	—	1	—	2
Slovenjgradeo ....	3	—	1	—	2
Skupaj | 22 | 8 | Griža. — Djsenteria.			&l	i|	24
Kranj	1	— |	tl	-i	—
Skupaj . | 1 | — | 1 Škrlatinka. — Scarlatina.				-	—
Brežice . , . „ , ,	o	1	—	—	3
Celje . a I a t a a	1	—	—	—	1
Kamnik a a t a • *	3	1	—	—	4
Kranj . . a a a • >	3	—	—	—	3
Kočevje . a a e a •	1	2	—	—	3
Konjice . a » » • »	3	— .	—	—	3
Litija . • a * t 9 •	2	—	—	—	2
Logateo ... a • a	2	—	2	—	—
Ljubljana (srez) ? , ,	1	1	1	—	1
Ljubljana (mesto) . ,	8	—	3	—	5
Maribor desni breg , a	2	—	1	—	1
Murska Sobota . . , »	5	—	—	—	5
Novo mesto . , a • •	—	1	—	—	1
Ptuj. ... a a » a	3	1	2	—	2
Radovljica . . a .	43	G	—	—	49
Slovenjgradeo . . . .	—	1	—	—	1
Skupaj . | 79 | 14 Ošpice. — Morbilli.			9	-	84
Celje .... a a a	—	2	—	—	2
Celje (mesto) . a a .	7	—	2	—	6
Murska Sobota . a a a	7	—	—	—	7
Ptuj . a a « a • *	3	2	2	—	3
Skupaj	17	4	4	—	17
Davica. — Diphteria et Croup.					
BreŽlCO a t a a a a	2	1	—	—	3
Celje • a a a a a a	2	—	1	—	1
Kamnik a a * « a •	2	—	—	—	2
Kranj . a a c • * a	3	—	—	—	3
Kočevje ( ■ a • • •	1	—	—	—	1
Krško a a • a » • *	6	—	—	—	C
Laško - a • a a a •	—	1	—	—	1
	—	2	—	—	2
Logateo . • ■ a a •	2	—	2	—	—
Ljubljana (srez) . a .	4	1	—		5
Ljubljana (mesto) . .	1		1	—	—
Maribor desni breg , »	—	1	—	—	1
Maribor levi breg , a •	7	—	2	—	5
Maribor (mesto) . a a	—	1	—	—	1
Murska Sobota . a a a	5	—	—		5
Novo mesto . , a v a	1	—	—	—	1
Prevalje . . a t • a	1	—	—	—	1
Ptuj. . . t a a a •	—	1	—	—	1
Radovljica . a a a •	1	1	—	—	2
Slovenjgradeo . , a •	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . 4 .	4	5	3	—	(5
Skupaj	1 43	1 14	9	1-	| 48
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalia epidemica.					
Kamnik		2			1 1	_	1
Ljubljana (mesto). . .	1	—	1 1	—	—
Skupaj .	3	—	1 2	—	1
Srez		Ostali	Na novo 1 oboleli |	Ozdravelij	t- a p	Ostanejo v oskrbi
Sen. — Erysipelas.						
Brežice . , ,		1			—	—	1
Celje (mesto) . ■ ,		1			—	—	1
Dolnja Lendava , ,	»	1			—	i		
Kranj . . „ ,	•	1	—	—	—	1
Kočevje . - s , a	9	—	1	—	—	1
Litija . . - « % a	9	1			1	—	—
Ljubljana (mesto) .	0	—	3	1	—	2
Maribor desni breg .	♦	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) . .	•	1	1	—	—	2
Radovljica . . .	9	2	3	1	—	4
Šmarje pri Jelšah . .	•	3	—	2	—	1
Skupaj		12	8	G	i	13
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Brežice . , . .
Kranj.............
Murska Sobota . ,
Skupaj
Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis.
Novo mesto
1 I -
1
Skupaj
Ljubljana, dne 18. julija 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E IV. 649/31—5.	2072
Dražbeni oklic.
Dne 17. a v us ta 1931 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. št. 437.
Cenilna vrednost: 93.078'60 Din; najmanjši ponudek: 62.052 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. junija 1931.
E IV. 649/31-5	2080
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog Mestne hranilnice v Mariboru kot zahtevajoče stranke, ki jo zastopa dr. Juvan, odvetnik v Mariboru, bo dne 17. avgusta 1931. dopoldne ob osmih
pri tem sodišču v sobi štev. 27 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška, knjiga Studenci, vi. štev. 437: I. pritlična stanovanjska, z opeko krita in deloma podkletena hiša v Studencih, Nasipna ulica (Gosposvetska ulica štev. 79); II. gozd, njiva v cenilni vrednosti Din 93.078 60.
Najmanjši ponudek Din 62.052-40.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Mariboru odd., IV., dne 27. junija 1931.
•i*
E 66/31-16	2078
Dražbeni oklic.
Dne 22. avgusta ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: njiva s kolibo, svinjakom in šuno. zemljiška knjiga Čatež, vi. št. 780.
Cenilna vrednost: Din 4896-95; najmanjši ponudek: Din 3264-62.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 22. julija 1931.
E 21/31-25	2079
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta ob osmih bo na licu mesta v Brezju št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bregana, vi. štev. 138, 761, 867, 882. Koritno, vi. št. 104.
Cenilna vrednost: Din 95.407-50; vrednost pritikline: Din 13.789'—; najmanjši ponudek: Din 72.772'32.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 22. julija 1931.
&
E 241/31—9.	2074
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. avgusta 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 9 v Črncu z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami, zemljiška knjiga Črne, vi. št. 143, zemljiška knjiga Trnje, vi. št. 39.
Cenilna vrednost: 61.03975 Din; vrednost pritikline: 12.225 Din; najmanjši ponudek: 40.693-16 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
dne 3. julija 1931.
*
E 613/31-4
2083
Dražbeni oklic.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Špilak Terezije, roj. Gomboc, pos. v Dolgo-vaških Goricah, št. 157, in Gomboc Janeza, pos. v Dolnji Lendavi, ki ju zastopa dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, proti zavezani stranki Reich Rozaliji, roj. Gomboc, pos. v Dolgi vasi, zdaj v Ameriki, po skrbniku na čin dr. Pikuš Janku, odvetniku v Dolnji Lendavi, radi razrušitve skupnosti s prip. se bo vršila dne 27. avgusta 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 20 dražb-. Špilak Tereziji roj-. Gomboc, Gomboc Janezu in Reich Rozaliji roj. Gomboc lastnih skupnih zemljišč, vi. št. 250 B 23/b, c, č in 25, in vi. št. 254 B 19/b, c, č, in 21, vse k. o. Dolga vas.
Zemljišče vi. št. 254 pa v pare. št. 897 vinograd, klet in travnik, v pare. štev. 932 pa gozd, in je last Špilak Terezije do •/«, Gomboc Janeza do % in Reich Rozalije do ya ter je ocenjeno skupno na 8000 Din.
Izklicna cena je 8000 Din, pod to ceno se ne prodaja.
Vadij: 800 Din.
Stvarne pravice in bremena, osobito zastavne pravice na teh zemljiščih, ostanejo
JUGOSLOVAN
fr
v popolnem obsegu ne glede na prodajno ceno.
Izkupiček, dosežen na dražbi, se položi na roke dr. Strasser Armina, odvetnika v D oljni Lendavi.
Dražbe ni pogoji in vse listine, lci se nanašajo na to zemljišče, kakor katastrski podatki itd., se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri podpisanem sodišču v sobi št. 20.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 12. julija 1931.
*
E IX 1293/31-8.	2030
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1931 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Marjeta na Dr. p., vi. štev. 44, k. o. Sv. Marjeta na Dr. p., vi. št. 214.
Cenilna vrednost: 32.143‘60 Din; vrednost pritikline: 60-—' Din (katera je gori všteta); najmanjši ponudek: 21.429'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 15. junija 1931.
E 132/31-10	2081
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 1931 ob desetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vi. št. 21 in 154.
Cenilna vrednost: Din 117.937*75; vrednost pritkline: Din 2300-—; najmanjši ponudek: Din 78.630-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vel. Lašče, dne 21. julija 1931.
*
E 57/31—10.	2073
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1931 ob poide t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trzin in Depala vas, vi. št. 580 in 112.
Cenilna vrednost: Din 39.850'— in Din 22.156-—; najmanjši ponudek: Din 24.192 in Din 14.77067.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je rav-ual v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamnik«, dne 10. julija 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
799.	Sedež: Bočna.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Bočni, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki iu gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 10. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oldi-«em pred cerkvijo, po potrebi pa tudi ■ pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Novšek Franc, posestnik v Bočni št. 6, načelnik; Žmavc Martin, trgovec v Bočni št. 91, podnačelnik; Presečnik Franc ml., posestnikov sin v Bočni št. 68, odbornik; Miklavc Franc ml., pos. sin in lesni trgovec v Bočni št. 123, odbornik; Zagožen Jakon, posestnik v Bočni št. 89, odbornik.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 15. julija 1931.
Firm. 366/31 — Zadr. III 2-18/2.
*
800. Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga
v Rečici ob Savinji, registrovaua zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teli zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, 8 hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnili treh odbornikov.
Člani načelstva:
Primož Franc, posestnik in čevljar v Rečici ob Savinji, načelnik; Grobelnik Ivan, posestnik v Poljanah, podnačelnik; Slatinšek Leopold, posestnik v Sp. Rečici št. 10, odbornik; Govek Ivan, posestnikov sin v St. Janžu št. 37, odbornik; Rakun Franc, posestnik v Rečici ob Savinji št. 7, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrlio revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 15. julija 1931.
Firm. 372/31 — Zadr. III 252/2.
*
801. Sedež: Gornjigrad.
Dan vpisa: 15. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Gornjemgradu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to iev preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči 3 svojim opravilnim deležem iu pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Tratnik Anton, posestnik v Gornjemgradu št. 62, načelnik; Remše Franc, posestnik v Gornjemgradu št. 47, podnačelnik; Podlinšek Janez, posestnik v Gornjemgradu št. 94, odbornik; Hren Franc, posestnik v Gornjemgradu št. 92, odbornik; Potočnik Janez, posestnik v Gornjemgradu št. 27, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 15. julija 1931.
Firm. 369/31 — Zadr. III 250/2.
802.	Sedeži: Ribnica, Gorenje Polje, Toplice, Ribnica z okolico, Brezova reber, Če-šča vas, čepijo, Mozelj, Gorenja Straža, Dolenja Straža, Valta vas, Sela, Dolenja vas pri Ribnici.
Dan vpisa: 16. julija 1981.
Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga v Ribnici, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Ribnici.
Firm. 142/31 — Zadr. III 150/1.
II. Pašniška in gozdna zadruga v Gorenjem Polju, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Gornjem Polju.
Firm. 143/31 — Zadr. III 152/1.
III. Pašniška in gozdua zadruga v Toplicah, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Toplicah.
Firm. 144/31 — Zadr. III 154/1.
IV. Pašniška in gozdna zadruga v Ribnici z okolico, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Ribnici.
Firm. 149/31 — Zadr. III 156/1.
V. Pašniška in gozdna zadruga v Brezovi rebri, reg. zadr. zomejeno zavezo s sedežem v Brezovi rebri.
Firm. 151/31 — Zadr. III 158/1.
VI. Pašniška in gozdna zadruga v češči vasi, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v češči vasi.
Firm. 152/31 — Zadr. III 160/1.
VII. Pašniška in gozdna zadruga v Čep-ljali, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Čepljah.
Firm. 153/31 — Zadr. III 162/1.
VIII. Pašniška in gozdua zadruga v Moz-Iju, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Mozlju.
Firm. 154/31 — Zadr. III 164/1.
IX. Pašniška in gozdna zadruga v Gorenji Straži, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Gorenji Straži.
Firm. 155/31 — Zadr. III 166/1.
X. Pašniška in gozdna zadruga v Dolenji Straži, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Dolenji Straži.
Firm. 156/31 — Zadr. III 168/1.
XI. Pašniška in gozdna zadruga v Valti vasi, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Valti vasi.
Firm. 157/31 — Zadr. III 170/1.
XII. Pašniška in gozdna zadruga v Selili, obč. Prečna, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Selih.
Firm. 158/31 — Zadr. III 172/1.	•
XIII. Pašniška in gozdna zadruga v Dolenji vasi pri Ribnici, reg. zadr. z omejeno zavezo s sedežem v Dolenji vasi.
Firm. 159/31 — Zadr. III 174/1.
A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 eksproprii-rani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skubeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje,slilevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa z njega petkratnim zneskom.
C. Oznanila se izvršujejo po enkratnem oklicu pred cerkvijo.
Č. Pravno zastopati ima načelstvo po predpisih zadr. zak.
D. Besedilo firme pa podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
E. Zadružna pogodba pri I. in IV. z dne 8. julija 1931, -pri II., III., VIII., XI. iu XTH. z dne 1.2. julija, pri VI., VII., X. in
XII.	z dne 13. julija, pri V. in'IX. z dne 14. julija 1931.
F. Člani načelstva so:
a) pri I.: Juvane Avgust, posestnik v Ribnici št. 74, Joras Anton, posestnik v Ribnici št. 148, Pucelj Ivan, posestnik v Ribnici št. 113, Arko Ivan, trgovec v Ribnici št. 28, Lovšin Jožef, kolar v Ribnici št. 162;
b) pri II.: Lavrič Janez, posestnik v Dre-nju št. 8, Zoran Franc, posestnik v Soteski št. 31, Blatnik Jožef, posestnik v Soteski št. 25, Brišar Matija, posestnik v Soteski št. 20, Markovič Franjo, posestnik v Gor. Polju št. 2;
c) pri III.: Rom Ivan, posestnik v Obrhu št. 8, Pelko Florjan, posestnik v Podturnu st. 59, Blatnik Karol, posestnik v Podhosti št. 20, Struna Anton, posestnik v Meniški vasi št. 26, Šobar Ivan, posestnik v Toplicah št. 63.
č) pri IV.: Marolt Janez, posestnik v Gor. Vasi št. 23, Ložar Ivan, čevljar v Gor. Vasi št. 52, Mate Jakob, posestnik in krojač v Goriči vasi št. 64, Lovšin Franc, posestnik v Dol. Lazih št. 40, Perovšek Alojzij, posestnik v Bukovici št. 25, Tanko Jožef, posestnik na Bregu št. 7, Kersnič Leopold, posestnik v Hrovači št. 20, Tekavec Jože, posestnik v Dol. Lazili št. 22;
d) pri V.: Jarc Janez, posestnik v Vel. Lipovcu št. 11, Vidrih Štefan, posestnik v Brezovi rebri št. 1, Legan Franc, posestnik v Selih št. 4, Lavrič Franc, posestnik v Vel. Lipovcu št. 13, Gorenčič Feliks, posestnik v Vel. Lipovcu št. 14;
e) P|'i VI.: Globelnik Anton, posestnik v ^ršljinu g[ Mesojedec Ivan, posestnik v v?s* 8, Kastelic Franc, posestnik Bršljinu št. 14, Derganc Jožef, posestnik v Zalogu št. 10, Berus Franc, pos. sin v Ce-gelnici št. 22, Mišič Martin, posestnik v Zalogu št. 26, Derganc Ivan, posestnik v Češči vasi št. 6;
f) pri VII.: Maurin Ivan, posestnik v Brezovici št. 5, Maurin Peter, posestnik v Viomlu št. 7, Fugina Jurij, pos. sin v čepljah št. 7, šutej Jurij, posestnik v Brezovici št. 1, Barič Jurij, posestnik v Čepljah št. 4;
g) pri VIII.: Aber Avguštin, posestnik v Mozlju štev. 2, Lovšin Ivan, posestnik v Mozlju št. 53, Kamenar Ivan, trgovec v Mozlju št. 11, Mohar Franc, posestnik v Mozlju št. 20, eCrar Vincenc, posestnik v Mozlju;
h) pri IX.: Štrumbelj Martin, posestnik v Gor. Straži št. 34, Medic Ivan, posestnik v Gor. Straži št. 20,. Tomič Jožef, posestnik v Valti vasi št. 27, Tisovec Franc, posestnik v Gor. Straži št. 11, Vintar Alojzij, posestnik v Gor. Straži št. 28;
c, vFi X,: Petr® Alojzij, posestnik v Dol. Straži št. 56, Košir Franc, posestnik v Dol. Straži št. 22, Bobnar Ivan, posestnik v Pod-10» Košir Alojzij, posestnik v Dol. Straži št. 14, Jakše Jožef, posestnik v Dol. Straži št. 7;
j) pri XI. Kulovic Jožef, posestnik v Valti vasi št. 50, Treven Karol, posestnik v Valti vasi št. 8, Pirc Josip, posestnik v Valti vasi št. 33, Sajevec Franc, posestnik v Valti vasi št. 46, Kašček Jakob, posestnik v Valti vasi stev. 31;
k) pri XII.: šiška Jože, posestnik v Selih st. 4, Saje Jože, posestnik v Hruševcu št. 12, Gašperšič Janez, posestnik v Dol. Straži št. 86, Gnidovec Franc, posestnik v Selih št. 7, Šuštaršič Alojzij, posestnik v Hruševcu št. 8;
1) pri XIII. Oražem Franc, posestnik v Dolenji Vasi št. 43, Merhar Franc, posestnik v Prigorici št. 89, Merhar Janez, posestnik v Dolenji vasi št. 87, Merhar Ignacij, posestnik v Prigorici št. 55, Vidervol Jakob, posestnik v Blatih št. 8.
Okrožno kot trgovsko sodišče r Novem mestu, odd. II., dne 16. julija 1931.
*
803.	Sedež: Vinica.
Dan vpisa: 16. julija 1931.
Sedež: Vinica.
Besedilo: Kmetsko gospodarska zadruga na Vinici, srez Črnomelj, r. z. z o. z.
Namen zadruge je:
1. Nakupovati iu prodajati vse kmetijske, obrtniške in gozdarske pridelke in izdelke ter potrebščine svojih članov na debelo in drobno, oziroma posredovati kupčljske posle za svoje člane;
2. preskrbovati svojim članom umetua gnojila, močna krmila, semena, poljedelske stroje in orodje, vnovčevati plemensko in klavno živino itd. oziroma te kupčijske posle za svoje člane posredovati;
3. preskrbovati svojim članom meso in mesne izdelke ter vzdrževati v ta namen po zakonitih predpisih določene naprave;
4. za svoje*člane industrijsko predelovati njih pridelke in potrebščine;
5. prirediti stalno razstavo poljedelskih strojev in orodja za svoje člane;
6. oskrbovati za svoje člane eksportno in importno trgoviuo za z"orai navadene predmete;
7. izvrševati potom svojih strokovnjakov kontrolo gospodarskega poslovanja nad svojimi člaui in pospeševati poglobitev zadružne misli;
8. pospeševati kmetijsko gospodarstvo potom pouka, prirejanja kmetijskih raz-;
Kiav, poukih izletov in vseh drugih sredstev, ki služijo v povzdigo kmetskega in obrtnega stanu;
9. v dosego teh namenov »i sme preskrbeti vse potrebne slavbe in tehnične naprave ter si pridobiti za to potrebno koncesijo.
10. vezano ali v zvezi z drugimi bližnjimi gospodarskimi zadrugami, kakor zadrugami posebnih interesov za trgovino, za živinorejo, z mlekarskimi, vinogradskimi vinarskimi in sadjarskimi zadrugami.
Opravilni delež znaša 100 Din.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem razglasu v zadružni pisarni.
Načelstvo obstoji iz 11 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Balkovec Peter, gostilničar v Vinici fitev. 58.
2. Moravec Matija v Podklancu št. 25,
8.	Kajin Jože v Podklancu št. 15.
4. Flajnik Franc v Perudini št. 17.
5. Hudak Malija v Sečem selu št. 6.
6. Brozovič Jože v Učakovoih št. 1.
7. Medved Ivan v Drenovcu št. 17.
Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo po predpisih zadr. zak.
Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II. dne 16. julija 1931.
*
804. Sedež: Frankolovo.
Dan vpisa: 18. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gostilna zadruga na Frankolovem, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati krnete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljali dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. grirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje In izkoriščali vsa druga sredstva za povzdigo strokovne Izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (statut) z dne 12. lilija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Kovač Mihael, posestnik, Loka št. 15, načelnik; Žnidar Alojz, čevljar, Stražica, podnačelnik; Šnabl Filip, pos. in trgovec, Frankolovo, odbornik; Šlaus Jurij, pos. in kolar, Verpete, odbornik; Vezenšek Peter, posestnik in čevljar. Bukovje, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno.dva Žlana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 18. julija 1931.
Firm. 373/31 — Zadr. III 254/2.
*
805. Sedeži: Mirna peč, Retje-Loški potok, Travnik-Loški potok, Hrib-Loški potok, Globodol, Dolenje Skopice.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedila: I. Pašniška in gozdna zadruga v Mirni peči, reg. zadr. z omejeno zavezo.
Firm. 160/31 — Zadr. III 176/1.
11. Pašniška in gozdna zadruga v Retjah-Loški potok, reg. zadr. z omejeno zavezo.
Firm. 161/31 — Zadr. III 178/1.
III. Pašniška in gozdna zadruga v Travnik u-Loški potok, reg. zadr. z »m. zavezo.
Firm. 162/31 — Zadr. III 180/1.
IV. Pašniška in gozdna zadruga kata-stralne občine Hrib na Hribu-Loški potok, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Firm. 163/31 — Zadr. III 182/1.
V. Pašniška in gozdna zadruga v Globodolu, reg. zadr. z omejeno zavezo.
Firm 164/31 — Zadr. III 184/1.
VI. Pašniška in gozdna zadruga v Dolenjih Skopicah, reg. zadr. z omejeno zavezo.
Firm. 165/31 — Zadr. III 186/1.
A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje,s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnjila, orodje in sploh vže, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
C. Oznanila se izvršijo po enkratnem oklicu pred cerkvijo.
C. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo po predpisih zadružnega zakona.
D. Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
E. Zadružna pogodba je pri I. od 15. julija 1931, pri II., 111., IV. od 12. julija 1931, pri V. od 19. julija 1931, pri VI. od 18. julija 1931.
F. Člani načelstva so:
ad I.: Rupena Ivan, mali posestnik v Mirni peči št. 18, Rozman Ivan, kočar v Mirni peči št. 9, Pavlenč Štefan, posestnik Mirni peči št. 22, Murn Mihael, kočar v Mirni peči št. 30, Pungert Franc, mali posestnik v Goriški vasi št. 13;
ad II.: Ruparič Anton, posestnik v Retjah štev. 71, Anzeljc Matija, posestnik v Malem logu št. 41, Ruparič Josip, posestnik v Retjah štev. 48, Slavec Alojzij, posestnik v Retjah št. 109, Mohar Anton, posestnik v Malem logu št. 15;
ad III. Lavrič Ivan, zadružni tajnik v Travniku št. 68, Bartol Franc, posestnik v Travniku št. 13, Bambič Anton, delavec v Travniku št. 57, Benčina Ivan, posestnik v Travniku št. 82, Mikulič Anton, posestnik v Travniku št. 56;
ad IV. Knavs Alojzij, zavarovalni zastopnik na Hribu št.!)8, Vesel Alojzij, delavec na Hribu št. 87, Knavs Josip, posestnik na Hribu št. 16, Kordiš Karol, sluga v Srednji vasi št. 17, Lavrič Franc, delavec na Hribu štev. 56;
ad V.: Bobnar Ivan, posestnik v Gorenjem Globodolu št. 15, Kolenc Ivan, posestnik v Srednjem Globodolu št. 11, Kolenc Franc, posestnik v Gorenjem Globodolu št. 20, Pust Alojzij, posestnik v Gorenjem Globodolu št. 28, Kolenc Anton, posestnik v Dolenjem Globodolu št. 14;
ad VI.: Vegelj Franc, posestnik v Dolenjih Skopicah št. 48, Savnik Franc, posestnik v Dolenjih Skopicah št. 42, Teršelič Rudolf, posestnik v Dolenjih Skopicah št. 30, Baškovič Miha, posestnik v Dolenjih Skopicah št. 41, Enoh Ivan, posestnik v Dolenjih Skopicah št. 3.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. julija 1931.
*
800.	Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 20. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Konjicah, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu tj 24. zakona o likvidaciji agrarne/reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 15. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem preči cerkvijo, po potrebi pa tudi e pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Seručar Franjo, posestnik, Hebemstrajt št. 30 načelnik; Mlakar Jakob, posestnik,, Zg. Pristova št. 5, podnačelnik; Ajdnik Franc, posestnik. Konjiška vas št. 17, odbornik, Mr. ph. Prorazil Vaclav, posestnik, Konjice št. 40, odbornik, Režabek Blaž, posestnik, Dobrova št. 1, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 20. julija 1931.
Firm. 377/31 — Zadr. III 256/2.
*
807. Sedež: Kova Štifta pri (iornjcnigradu.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Pašniška. in gozdna zadruga v Novi Štifti, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (statut) z dne 12. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in ipa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Repenšek Jožef, posestnik, Sv. Miklavž št. 54, načelnik; Šebenik Alojz, posestnik, Štangrob št. 2, podnačelnik; Volovšek Ivan, posestnik, Sv. Miklavž št. 6, odbornik; Petek Anton, posestnik, Sv. Miklavž št. 25, odbornik; Pojštruh Ivan, posestnik, Tirosek št. 65, odbornik.
Nadzorstvo:	Veršnik Ivan, posestnik,
Tirosek št. 73; Mavrič Simon, posestnik, Štangrob št. 3; Fale Franc, posestnik, Sv. Miklavž št. 1.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kol članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. julija 1931.
Firm. 379/31 — Zadr. III 258/2 *
808. Sedež: Potok ob Dreti.
Dan vpisa: 21. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Potoku ob Dreti, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvi 'ariji agrarne reforme z dne 26. junija 1931 , to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 18. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa Se i njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, pod načelnika in še nadaljnih treh odbornikov. Člani načelstva:
Pa rti Jože, trgovec, Potok št. 15, načelnik; Podrižnik Franc, Lačjavas 25, podnačelnik; Fricelj Anton, Potok št. 7, odbornik; Bider Ivan, Pustopolje št. 8, odbornik; Hren Anton, Kokarje št. 4, odborniki; Vrtačnik Anton, Sp. Kraše, odbornik.
Pravico zastopali zadrugo ima načelstvo. Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot čianica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. L. dne 21. julija 1931.
Firm. 380/31 — Zadr. III 260/?.
•i*
809.	Sedeži: Spodnji log. Kostel, Višnja gora, Draga, Sela pri Osilnici, Podplanina, Črni potok, Srednja vas, Stari kot, Kočevska Reka, Ajdovec, Štalcarji, Št. Janž na Dol., Studenec pri Sevnici, Trava.
Dan vpisa: 22. julija 1931.
Besedila I. Pašniška in gozdna zadruga v Spodnjem logu, reg. zadr. z oniej. zav. Firm. 166/31 — Zadr. III 188/1.
II. Pašniška in gozdna zadruga v Kostelu, r. z. z o. z.
Firm. 167/31 — Zadr. III 190/1.
III. Pašniška in gozdna zadruga v Višnji gori, r. z. z o. z.
Firm. 169/31 — Zadr. III 194/1.
IV. Pašniška in gozdna zadruga v Dragi, r. z. z o. z.
Firm. 170/31 — Zadr. III 196/31.
V. Pašniška in gozdna zadruga v Selih pri Osilnici, r. z. z o. z.
Firm. 172/31 — Zadr. III 200/1.
VI. Pašniška in gozdna zadruga v Pod-planini, r. z. z o. z.
Firm. 173/31 — Zadr. III 202/1.
VII. Pašniška in gozdna zadruga v Črnem potoku, r. z. z o. z.
Firm. 174/31 — Zadr. 111 204/1.
VIII. Pašniška in gozdna zadruga v Srednji vasi, r. z. z o. z.
Firm. 175/31 — Zadr. III 206/1.
IX. Pašniška in gozdna zadruga v Starem kotu, r. z. z o. i.
Firm. 176/31 — Zadr. III 208/1.
X. Pašniška in gozdna zadruga Kočevski Reki, r. z. z o. z.
Firm. 177/31 — Zadr. 111 212/1.
XI. Prva gozdna zadruga v Ajdovu, r. z. z o. z.
Firm. 179/31 — Zadr. III 212/1.
XII. Pašniška in gozdna zadruga v Štalcarji h, r. z. z o. z.
Firm. 168/31 — Zadr. III 192/1.
XIII. Pašniška in gozdna zadruga v Št. Janžu na Dolenjskem r. z. z o. z.
Firm. 171/31 — Zadr. III 198/1.
XIV. Pašniška in gozdna zadruga v Studencu pri Sevnici, r. z. z o. z.
Firm. 181/31 — Zadr. III 216/1.
XV. Pašniška in gozdna zadruga Trava, r. z. z o. z.
Firm 180/31 — Zadr. III 214/1.
A. Vsem navedenim zadrugam je isti namen:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih /, dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1931, to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo,z vodo za namakanje,s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnjila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
B. Pri vseh navedenih zadrugah jamči zadružnik s svojim opravlnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
C. Oznanila se izvršijo po enkratnem oklicu pred cerkvijo.
Č. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo po predpisih zadružnega zakona.
I). Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva.
E.	Zadružna pogodba: pri I. z dne 19. julija 1931, pri II. z dne 19. julija 1931, pri
III.	z dne 14. julija 1931, pri IV. i dne 19.
»sirijo in ebrt, s potrebno steljo itd. in lulija 1931, pri V. z dne 12. julija 1931, pri Vi. z dne 15. julija 1931, pri VII. z dne 3‘2. julija 1931, pri VIII. z dne 14. julija 1931, pri IX. z dne 15. julija 1931, pri X. z dne 19. julija 1931, pri XI. z dne 20..julija 1931, pri XII. z dne 19. julija 1931, pri
XIII.	z dne 14. julija 1931, pri XIV. z dne
14.	julija 1931, pri XV. z dne 13. julija 1931.
F.	Člani načelstva so:
a) pri I.: Makse Anton, kmetovalec v Spodnjem logu 26, Lakner Janez, kmetovalec v Spodnjem logu 23, Rauh Janez, kmetovalec v Sp. Bilpi št. 1, Verderber Matija, kmetovalec v Sp. Bilpi št. 2, Crnkovič Martin, kmetovalec v Spodnjem logu 9;
b) pri II.: Rauch Anton, posestnik v Žagi St. 1, Rački Malija, posest, v Ločicah št. 19, Žagar Josip, pos. v Žagi št 12, Beljan Anton, pos. v Kostelu št. 16, in Briški Ivan, posestnik v Žagi št. 7;
c) pri III.: Turk Alojzij, pos. in trg. v Višnji gori št 46, Pirnat Andrej, posest, v Višnji gori št. 39, Nadrah Jože, pos. in trg. v Višnji gori št. 33, Štepec Anton, posest, v Višnji gori št. 1, Volk Josip, pos. in čevljar v Višnji gori št. 50;
č) pri IV.: Pušljar Ilojz, posest, v Podsmreki št. 3, Erjavec Pavel, posestnik v Podsmreki št. 1, Miklavčič Franc, posestnik v Podsmreki št. 4/5, Erjavec Josip, posestnik v Gor. Dragi št. 26, in Skubic Franc, pos. v Gor. Dragi št. 21;
d) pri V. Kovač Janez, pos. v Selih pri Osilnici 5, Žagar Josip, posest, v Osilnici fct. 10, Čop Albert, posest, v Ribjeku št. 9, Mrl« Josip, posestnik v Padovem št. 3, Štirn ec Peter, pos. v Zg. Čačiču št. 4;
e) pri VI.: Volt' Alojzij, pos. v Podpla-nini Št. 2, Žagar Anton, pos. v Podplanini žt. 8, Žagar Ivan, posestnik v Podplanini &t. 15, Knaus Jože, pos, v Podplanini št. 1, Žagar Jože, pos. v Podplanini št. 5;
f pri VII.: Urh Franc, pos. in kovač v Črnem potoku št. 14, Volf Valentin, pos. v črnem potoku št. 12, Vol! Jurij, posest, v Bezgarjih št. 7, Turk Anton, pos. v Belcu žt. 14, Bukovec Jurij, pos. v Žurgah št. 9-10;
g) pri Vlil.: Knaus Anton, pos. v Srednji vasi št. 22, Muhič Peter, pos. v Srednji vasi št. 16, Muhič Anton, pos. v Srednji vasi št. 4, Pospišil Josip, pos. v Srednji vasi Št. 6, Knaus Ivan, pos. v Srednji vasi štev. 24;
h) pri IX.: Troha Josip, pos. v Starem kotu št. 29, Jane« Ivan, pos. v Starem kotu St. 1, Mlakar Josip, pos. v Starem kotu št. 10, Janež Ivan, pos. v Starem kotu št. 14, Janež Jakob, pos. v Starem kolu št. 25;
i) pri X.: Lesar Josip, pos. v Kočevski reiki št. 60, Knospler Franc, pos. v Kočevski reki št. 39, Meditz Leopold, pos. v Kočevski reki št. 3, Meditz Ivan, pos. v Ko-
^Čevski reki št. 20, Stampfl Franc, pos. v Kočevski reki št. 66;
j) pri XI.: Grum Josip. pos. v Mal. Lipovcu št. 3, Zupančič Alojz, pos. v Gor. Ajdovcu 3, Urbančič Karl, pos. v Srednjem Lipovcu št. 12, Zupančič Franc, pos. v Sred. Lipovcu št. 9, Skobe Lovrenc, pos. v Gor. Ajdovcu št. 16;
k) pri XII.: Kajfež Josip, pos. v Štalcerjih »t. 4, Ožanič Ivan, pos. v Štalcerjih št. 13, Ožanič Peter, pos. v Štalcerjih št. 31, Crnkovič Anton, pos. v Štalcerjih št. 32, Hutter Jurij, pos. v Rogatem hribu št. 24;
1) pri XIII.: Majcen Ivan, pos. v št. Janžu št. 4, Bec Alojzij, pos. v Kamenici št. 8, Martinčič Janez, pos. v Kameniku št. 15, Bec Janko, posestnik v Kameniku št. 23, Flajs Filip, pos. v Brezju št. 13;
m) pri XIV.: Stoja Franc, pos. v Studencu št. 28, Mandeljc Janez, pos. v Dol. Imbulah št. 7, Kokovc Franc, pos. iz Rovišč Št. 26, Novak Franc, pos. Studenec št. 13;
n) pri XV.: Muhič Ivan, pos. v Travi St. 18, Malnar Rudolf, pos. v Travi št. 9, Malnar Franc, pos. v Travi št. 13, Vesel IRiidolf, pos v Travi št. 14, Poie Josip. pos. v Travi 'št. 10.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem ntestu, odd. II.,
dne 22. julija 1931.
*
810.	Sedež: Križe.
Dan vpisa: 22. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Križali, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu tj 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno indu-voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovali te pašnike » pitno vodo, z vodo za namakanje, s "levi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna Rnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje 1 ra v ni.št v o, živinorejo in gozdarstvo;
5.	prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 12. fu-lija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa že z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Sotošek Franc, pos. in župan, Križe št. 33, načelnik; Germšek Jože, posestnik, Križe št. 41, podnačelnik, Zupan Alojz, posestnik, Pečice št. 40, odbornik; Švajger Matevž, posestnik, Osredek št. 29, odbornik; Germšek Blaž, posestnik. Pečice št. 43, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 22. julija 1931.
Firm. 384/31 — Zadr. III 268/2.
&
811. Sedež: Pilštanj.
Dan vpisa 22. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga na Pilštanju, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljali dodeljene pašnike in gozdove v smislu S 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 20. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Lončar Rok, posestnik, Lesešno št. 83, načelnik; Jazbec Miha, posestnik, Lesešno St. 81, podnačelnik; Majerič Anton, posestnik, Lesešno št. 44, odbornik; Pihler Miha, Lesešno št. 20, odbornik; Dvoršak Mariin, Lesešno št. 26, odbornik.
V svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 22. julija 1931.
Firm. 383/31 — Zadr. III 266/2.
*
812. Sedež: Zagorje pri Kozjem.
Dan vpisa: 22. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Zagorju pri Kozjem, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1. združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov z dne 19. junija 1931. ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljali dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo:
5.	prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba (statut) z dne 20. julija 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in še nadaljnih treh odbornikov.
Člani načelstva:
Artnak Ivan, posestnik, Zagorje št. 78, načelnik; Polšak Miha, posestnik, Zagorje št. 56, podnačelnik; Romih Janez, posestnik, Zagorje št. 72, odhornik; Brilej Vid, posestnik, Zagorje št. 85, odbornik; Ko-stevc Martin, posestnik, Zagorje št. 60, odbornik.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
V svrho revizije v smislu zakona z dne
10.	junija 1903., drž. zak. št. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 22. julija 1931.
Firm. 382/31 — Zadr. III 264/2.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
813. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 28. maja 1931.
Besedilo: Kmetijski hranilni in posojilni dom, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, podružnica Maribor.
Izbrišejo se dosedanji člani predstojni-štva dr. Rajar Jenko, Jurca Adolf, Ekart Alojzij, dr. Kukovec Vekoslav, Rajšp Josip, dr. Rapotec Vinko, vpišejo pa novo imenovani člani predstojništva:
1. Brecelj Ivan, posestnik, Maribor, Počehova 181,
2. Trčelj Stanko, posestnik, Sv. Jurij o. Pesnici,
3. Fras Franjo, posestnik in župan, Dobrenje št. 9,
4. Fleischhacker Josip, veleposest., Pesnica,
5. Rajšp Josip, posestnik, Spodnja Polskava 17, Pragersko.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. maja 1931.
Firm 470/31 — Zadr. IV. 34/11.
*
814. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 18. junija 1931.
Besedilo: Mariborski kreditni zavod, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 4, 7, 14, 18, 29, 36, 53, 54, 63 in 67.
Načelstvo obstoji odslej iz načelnika, blagajnika in kontrolorja.
Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva odnosno en član načelstva in eden v ! > svrho posebno pooblaščen uradnik.
Izbriše se dosedanji član načeilstva (ravnatelj) Peijer Josip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Bernhard Gustav, posestnik in trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 17 (načelnik).
Dosedanji član načelstva (ravnatelj) Peijer Josip je imenovan za komercijalnega ravnatelja zadruge s pravico, da kot pooblaščeni uradnik skupno z enim članom načelstva pravnoveljavno podpisuje za zadrugo.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 18. junija 1931.
Firm. 527/31 — Zadr. I. 2/104.
*
815. Sedež: Tančagora pri Črnomlju.
Dan vpisa: 27. junija 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga na Tanfei-
gori pri Črnomlju, r. z. z o. z.
Zadruga se je razdražila in je uvedla likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva: Panjan Mihael, Matkovič Peter, Gašperič Jože, Bahor Janez in Jerman Matija.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
Okrožno sodišče v Novem mestu,
dne 27. junija 1931.
Firm. 100/31 — Zadr. III 53/5.
*
816. Sedež: Črmošnjice.
Dan vpisa: 27. junija 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Črmošnjicah, r. z. z n. z.
Izbrišejo se izstopivši načelstveni člani Klemen Franc, Klemen Toussaint in Pet-schauer Franc, vpišejo pa novo izvoljeni člani načelstva: Erker Rudolf, pos. Črmošnjice št. 3, Petschauer Ivan, gostilničar in posestnik, Črmošnjice 18, in Schauer Ivan, trgovec z mešanim blagom, Črmošnjice 17.
Izbrisal se je obenem načel. Član Žabkar Franc, vpisal pa Matzelle Janez, posestnik v Novem taboru št. 5.
Okrožno sodišče v Novcin mestu,
dne 27. junija 1931.
Firm 105/31, Firm 104/31 — Zadr. I 130/17 in 18.
817. Sedež: Št. Rupert.
Dan vpisa: 27. junija 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Sit. Rupertu, r. z. z o. z.
Izbrišeta se izstopivša člana načelstva Brdik Janez in Mandelj Jože, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Krnc Franc, pos. v Homu št. 6 in Zupančič Franc, pos., Straža št. 30 pri Št. Rupertu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 27. junija 1931.
Firm. 89/31 - Zadr. II 188/11.
*
818. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 2. julija 1931.
Besedilo: Splošna gospodarska poslovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Mariboru.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Jelen Karol, Bahun Andrej, Korošec Alojz, Papež Edvard, Bibič Martin in Vodolšek Martin; vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Mikec Franc, železničar v po!:, v Maribora, Ruška c. 7 (predsednik), Zagor-nik Ivan, strugar državne žel., Studenci, Zrinjskega 21, Gradišnik August, mizar drž. žel. v Maribora, Frankopanova c. 37, Plevanč Franc, klepar drž. železnice v Mariboru, Resljeva ul. 8, Arne! Ailojz, mizar drž. žel., Studenci, Jurčičeva ul. 16, Valenti Miha, prog. del. drž. žel., Maribor, Aleksandrova cesta 161.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 2. julija 1931.
Firm 540/31 — Zadr. IV. 94/3.
*
819. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. julija 1931.
Besedilo: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. junija 1931. so se izpremenila zadružna pravila v § 26. pravil in se douaU nova dotočila §§ 34. in 35., ki se glasita:
§ 34: Višina deležev in jamstvo članov se ne sme izpremeniti brez odobrenj. Gospoda bana Dravske banovine.
§ 35.: Kraljevska banska uprava Dravske poslovanja uprave (načelstva).
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. julija 1931.
Firm 509/01 — Zadr. IV. 75/9.
%   .................
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 8501/1.	2082
Objava.
Rogi Zorka je izgubila potni list, izdan od sreskega načelstva Maribor levi breg dne 5. decembra 1930 pod štev. 863.
Proglaša se za neveljavnega.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 15. julija 1931.
*
Razne objave
2043-3-2
Poziv upnikom.
Bikorejska zadruga pri Sv. Katarini, občine Trbovlje r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne 5. oktobra 1930 razdražila ter prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve.
Trbovlje, dne 20. julija 1931.
Likvidatorji:
Kovačee Franc, s. r., Potrata Franc, s. r., Štrovs Ignac, s. r.,	Zupan	Jože,	g.	r.,
Žagar Franc, s. r.,	Babič	Jože,	s.	r.,
Dornovšek Martin, s. r.,
Zorko Ferdinand, s. r., Huš Anton, e. r. *
2059-3-2
Razpust zadruge.
Viničarska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Vinskem vrhu, se je po sklepu občnega zbora z dne 8. marca 1931 razdražila in ..prešla v likvidacijo. Likvidator Grlica Matej, čevljar, Kajžeir št. 19, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. Pozivajo se vsi upniki, da se do 30. oktobra 1931 javijo pri likvidacijski firmi.
Grlica Matej, s. r., likvidator. *
2063
Razid društva.
Udruženje zvaničnikov, zvaničnic in slu-žiteljev finančnih in davčnih uprav se je glasom sklepa izrednega občnega zbora dne 7. junija 1931 prostovoljno razšlo.
Hiibscher Anica, s. r., bivša predsednica.
Uublianska kreditna
banka javlja tužuo vest, da je njen upravni svetnik in generalni ravnatelj v pokoju, gospod
Alojzij Tykač
po dolgi mučni bolezni dne 22. t. m. v Pragi preminul.
Blagopokojni je od prvih po-četkov našega zavoda sodeloval na vodilnem mestu in si je pridobil neminljive zasluge za njegov razvoj.
Ohranili mu bodemo trajen hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 24. julija 1931.
Upravni svet in nadzorstvo.
Izdaj« tiskarna »Merkur«, GrefforJSlBava uUoa 28. Im tUkarno odgovarja Otmar Mibilek. - Urednik Mila« Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgn«! Kocman. — Vsi v I^ubljanL
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo tužno vest, da je dne 22. julija 1931 preminul v Pragi dolgoletni član njihovega upravnega sveta, gospod
Alojzij Tykač
upravni svetnik in generalni direktor
Ljubljanske kreditne banke v p.
Mnogo prerano preminulemu blagopokojniku ohranimo kot soustanovitelju naše družbe neminljiv in trajen spomin.
V Ljubljani, 24. julija 1931.
Upravni svet.
»Slavija* jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni upravni svetnik, gospod
Alojzij Tykač
upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p.
dne 22. t. m. po daljši bolezni v Pragi preminul.
Blagopokojnega, ki si je pridobil za razmah našega zavoda trajne zasluge, bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Alojzij Tykač
upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p.
Za zavod velezaslužnemu blagemu predstojniku, ki si je pridobil s svojo tovariško vnemo za dobrobit uradništva nevenljive zasluge, bodemo ohranili trajno hvaležnost.
Javljamo tužno vest, da je dne 22. t. m. v Pragi preminul gospod
Ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke.
V Ljubljani, dne 24. julija 1931.