Ukrepi občinskih odborov v Sarajevu in razdelitev dohodkov
Znano je, da so mnoge gospodatake or-gaaizacije land raizdeliiile po več plač pre-»eŽlta (nekatera cel« vsak mesec tudi po et&o plačo). Na področju občine Ceftter v Sarajevu je več desetin ;>u<djetij razdeli'lo po šest, osein in tuidi več plač nad plataini pa tairifnem prapiiliiiku. Ljudski odbor ob-čitte Cetnier je pogosto analiziral fa pojav in ugotoviil. da ,s<> kritiike državljanov in ti^ka o nvopravičeiHMn povečanju cen tek-stiliij, galanterijskega blaga im gosiiktskiih uslug ve6iinoma upraviičene. Glede na pred-pise nrodibe o raizdeLkvi dohodika pa so bile možnosti ljudskega odbora, dj^ bd prepreiuil te težnje k zvišanj-u  cea, precej omejfne.
Aikitiv-Tiost občiin&kega ljudskega odbora se je vefiiooma amejevala na razgovore in posvetovanja z upravami podjefiij, na opo-zarjanja, da je potrebno iu bolj koristno, če bi sklade porabiJi predvsem za investi-oije, iizbolj&nje tekiničnih pogojev v trgo-vlni jjn gostinsitvu, za zgradiiitev modernili prodajaln M. Ta pri^zadevanja pa miso rodila posebnili rezultatov. Odibor je po-»kušal, da bi taike težnje zmanjšail vsaj piri ua novo usta uovljeniih trgovinakiLh organi-zaciijab., ki jim kot podilaga za razdelitev skladov ui ino^lo služiti 1. 1956, ia jim je določU vižjj odstatek obveznega odvajanja v družbeni investicijski sklad. Toda tudi ta ukrep je spremljalo novo navijamje cen.
Da bi opraviCiila prakomemo deliitev pi'esežkov, so števil-na (rgoviinska podjetja med letoin predložiila občiuakemu ljmdske-m-u <xl'boru nove tarifne pravilnjike z znat-no pr»vi^nimii tardfniinij postavkajnd. Ker tf predlogi nfeo imelii formaikiriib. potnanjik-lji\x>sti, jih je odfoor večinoma odobril. ker je bil po zakonu dolžaa to storirtu. Ko je biila uveljaviljeiia urediba o spramtmbab in
dopolniitvaii uiredbe o razdeliitTii ^cuipmega d<xbx>dka, se je prvi odlok, ki ga je sprejel Jjttdski (xlbor občLne Ceniter, piravzaiprav njegov zibor proizvajalcev, nanašal na od-goditev trošenja skladov vseh pod.jeti'j. Enake »dloke so uvcljavoile tudi ostale Jtiri občdine mesrta Sairajeva. Po tem odloiku ni, nobeaio podjetje uipravičeno, da bi do spre-jetja zaključnega računa aili do odobritve občiiiskega lju<Jiskeg-a odibora razpolaga-lo s temi skladi, posebao 5e gare za raadelker presežka. Zbori proizvajailoev vseh občim . bodo ab odobravamju zaikiljučnih računav določali, koliikšen ded skladov morajo posa-mezna podjetja vplačatd v družbeni inve-sticijakii sklad mosta (v Sarajevn je ta skla<l cenitradiziran), če gre za trgoviinska iu gostinska podjelja, oziroma koliikšen odstotek skladov morajo zuinanjetrgovinska podjetja oJbvezno ohraaiti za svoje Lnve-sticije.
Kar se tiče prouizvajalinib podjetij, Ijud-ski odbor občame Center ai imel t«?žav. Res so biila podjetja, ki so dosegla veMke u»pe-he iu na račum presežka razdoliJa več plač. Toda na prkaea- v Tobažai tovarni in to-variii no.gavic >K]ju<č< so laluko ugotoviii, da so presežki ^ajs^talii z vecjiim trudom ko-lektiva, z boljšo delovno organiizacijo, s po-veeanjem storilnosti na človeka in posebno z bt>lji>o organiizacijo v prodaiji blaga. Ko-loktivi proiizvajailaiih podjefdj so biii raoen tega skromoiejiši. Zanimiivo je, da je lpidiski odbor občiine Cen>ter na podilagii analiz pri-šol do prepričamja, da je to rezuil<tat dejslva, da so v proizvajaiLnih podijetjih o razdelltvi presežka odločali iziključno delavakj sveti, medlem ko so v trgovuini odločaile ali dajale pobudo uiprave podjetij.
I. B.