Razne novice. * Slov. kat. akad. drustvo nZarja" v Gradcu ai je aa 1. občnem zboru v zimsken tečajn 1906/7 izvolilo sledeči odbor: predsednik: itad. phil. Davorin Gorjanec; podpredsednik: atud. inr. Iro Česaik; tajaik: atnd. inr. Fraa Kovač; blagajnik: Fraa Logar; knjižničar: Jeraej Ertaaa. * Slov. kat. akad. drnštvo »Danica" na Dunajn ai je na svojem redoem občnem zborn 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj aledeči odbor: predaednik: stud. phih. Modic Izidor; podpredsednik: stud. med. Razbergar Antoa; tajnik: cand. ior. .Merala Ferko; blagajnik: atnd. pbil. MU Josip; knjižničar: stnd. med. Polajnar Janko; gospodar: stud. iur. Javaa Alojz. * Podpore za dijake. Ubogim in pridnim dijakom iz občiae Št. Florijan pri fiostanju se podeli nataaova Antona in Marije Pačovnik letnih 560 E. Prošaje se posljejo na županatvo do 25. novembra t. 1. — Mariboraka poaojilaica podeli za 1. 1906/7 devet Rapočevib nstanov po 300 E. Prošnje so vposlati posojilaici do 20. nurembra. Mariborski okraj. m Prestavljen je alovenjebistriški aodni pristav dr. Fr. Fehleiaea v Velikovec. Maribor. Z&dajič s*ao aa kratko poročali, da je mariborska policija odvzela tablo 8 slovenskoaemskini napiaom aa naii tiskarni. Kljub temu, da je g. ravnatelj tiskarae ngovarjal proti tema siloviviteno počeajanju ia je zahteval od policaja pooblastilo, ki ga pooblaača k temn deln, ae ta ni zmenil za to. Vodstro tigkarne 8« bo seveda pritožilo na visje oblasti. B)mo videli ali res rastejo nemška drevesa do neba m če je de kaka pravica na svetu. Eakor smo izvedeli, je povzročil ta aklep zaradi slovenskih nspisiv ravnatelj deželnega poiskusevalisča Schmidt. Ta imamo zopet dokaz, da 80 nemski nradaiki, kateri se plačujejo tndi a slove%8kim denarjem, aajhnjai nasprotniki Slovencov in da ti ljndje netijo narodai prepir ter sčnvajo Nemce proti Sloveacem. Za to je aaj klic: Proč a takimi uradnikil popolnoma upravičea. Eo bi ae i-ieli na Spcd. Štajergkem nemskib nredaikoy, kedaj bi bilo pri nas že koaec aemčnrstva. — V delavaici mizarja Franca Seaekovič v Tržaiki nlici je gorelo dne 2. t. m. okoli 11. ure po noči. Ljudje t biii ao zapazili dim, vdrli v delavnico ia pogaaili ogenj, predno je priala požarna braiaba. — Dne 21.. 26. in 29. se vrlijo v Hariborn občiDBke volitve. Nemci in socijaidemokrati ge že pripravljajo na hod boj. Tretji razred bodo bržkone dobili aocijaldemokrati. m Gledališka predstava v Mariboru. V aedeljo 11. t. n. zvečer priredijo mariboraki Slovenci prvo predstavo v tej ziuaki dobi. Uprizori ae : Brat Martin. Upamo, da bo podnčna in saljiva igra privabila mnogo občia«t7a. Zm6etek je ob 8. uri zvečer. m Mariborski ^protniki za porotao zasedanje, ki prične dne 26. nov.: Glavni porotniki: Martia Mase^, pogestnik, Janez Preschera, trgo?ec, Jožef Reichenberg, trgovec, Jožef Ratzek, dimnikar, Jožef Sagai, trgovec, Earol Worsche, trgorec, Joief Wnrzer, mer-ar, in Janez Zwillag, posestnik, vsi v Mariborn; Jarij Lešiit, žapaa v Radehovi, Jožef Černčec, posestnik v Zitancih, Ignac Gomz;, poaeatnik v Bša, Mihael Hlade, poieitnik y Jedlovniku, Jožef Brezaer, posestoik v Pdsnici, Fr. Lorber, veleposeatnik v Jurjevskem dola, Jož. Lorber, veleposeatnik v Malečnikn, Aoton Hanc, p^seatnik v Ciršaku, Earol Flacher, pcsegtnik v Girsakn, Jožef Og^ald, poaestaik v L?gau, Aaton Schilhan, posest. v Št. LovrencD ob kor. žel., Alojz Glaser, poaestnik v Rnsah, Peter Trinko, poaestaik v Razvanju, Jak. Kolenc, posestnik, Jai. Lasbacher, trgovec, E. Neuchold, goatilničar ia Jnrij Kaiser, trgovec, vsi v Slov. Biatrici, Earol Aokermann, urar, Al. Eracker, trgovec, B'až Eoael, poseatnik, Hear. Mauretter, trgovec in Karol Reisiager, mizar, vai v Ptuju; Otmar Diernaay«r, trgovec v Ormožu; Jalij Tbara ia Earol Wirib, knjigovodja, v Ljatomern; Viaceac Steinbrenner, oskrbnik v Negovi, Mih. Urban, posest. v Vuzenici, Fr. ijgerm, poseataik v Vnhredn. Nadonuctai porotniti: J^.cf B\nmeisver, ageut, Fr*nc Bsrnhard, pisestaik, Fr. Bindlecbner. izdelo^atelj nila, Janez Bregar, klobačar, Gašpar Hansatan n^tr, viaotržec Fr. E">!ar. slikar, J^ž f Ennascb. pos*igf. Ednard L yrer, mesar, in Janez Lorber, kramar, Tii v Mariborn. m Neznanega moža je nasel posegtnik Jiraej Hojnik iz Bikovca dae 26. m. m. ležati aezavestnega na cesti re dale^ od Zj. Polakave. Spravil ga je v bliŽDJo bišo. kjer je nezoanec kmaln nmrl. se da bi bil prsel k zave-itv Pri njem ao nasli samo V^literakn stekleaico žgaaja, raobenih ligtin in ne denarja. Po obleki nidti je bil delavskega ^t^nn. n Št. Ilj V Slov. gor. Dae 1. oktob-a nmo pri ntg gpremili k vei^o-mn počitka Janeza Hercog, kmeta iz Saiaice ob Mari. Eljnb slabema vram-nn 86 jo pogreba ndeležila velika množica ljadjtva. Rijni je bil akrben gospodar, Hfare alovenske Roroaine. V občinakem odb.ru je sodeloval cehh 38 let. B*l je tudi več d< b obžinski predatojnik v Selnici. Večkrat je bil^olilni miž, še tedaj, ko je aloveagka straaka propadala t maribornkem okraja pri dež. in drž. zborskih valifah; stal je vedao zvesto na slovengki gtrani. N. v m. p.I — Trgatev je let's pri aaa bol.j alabo izpa'a kot lani. Ponekod je t >ča, drngod pa peroaoapara uaičila grozdje. S^^o Trema apremlja akozi celo leto delo načega kmeta. Eaj bo? — Zadaji Bhod kmetijgke podrožnice He je vrsil zopet v znamenjn samega nemakntarjeaja. Žilostno! — A ae bolj tužao gledamo iz tega vzroka aekam dmgam. Možje, ki tako radi pri polai časi aapivate domovini in le tam gdelujete" za narod, zakaj prelomite avoje ^častne besede", svoje tolikrat danc Bavete obljnbe ?" — Niti si ce mialite, koliko skodo delate s tem avojim ,delom" svojema naroda. Ljadstra naše vidi.... nekdaj tako navdnšena mladiaa . . .. zre vase čine.... Kako veselje je zavladalo po Sloveniji, ko se je reklo: Št. Ilj je naš! A kaj ae godi aedaj? Prihcdnjič »atančaeje, če ne bo boljsel m Sv. Jurij v Slov. gor. Veaelica dekliske zveze dne 28. oktobra, kakor tudi dae 4. novembra, ko 86 je ponavljala igra nDre materi", je lepo napela. Goate iz različnib krajev, tndi iz Maribora, je pozdravila P. Enraik, ki je povdarjala, kako je potrebno, da se tndi alovengke mladenke zavedajo dolžooati, da po svojih močeh koriatijo domovini slovenski, na eni atrani 8 postenim, krepoatnim življenjem, aa drngi s tem, da se že sedaj vzgojujejo t vseh atrokah, ki gpadajo v dekliiki delckrog, ki obaega tndi zaveat aarodno, da bodo kedaj roda svojemu vrle gospodinje, krepostne žene, narodna matere. V. Roakar je dekla«irala pesem: BNa potujčeai zemlji" ter je v svojem nagovorn aavdnsevala Sloveace, da braaimo vsako ped 8voje zemlje, da si obraaimo jezik svoj, šege svoje in navade. Privlačno silo je pa imela krasna igra: »Dre materi", ki im» v reaaici pretresljive prizore. Da je igra tako krssao napela, se je zahvaliti ne aamo izvratnemn naatopn vaeh igralk, ampak tudi celi gledaliski fceneriji ali pripravi, ki je bila prav dobro pogojena: gozd s kapelico, jeca, morje z obrežjem, vožnja čez morje itd. Ta igra nam ostane v aepozabnem spominu. Hvala igralkam m vsem, ki st« ae ndeležih veaelice, zlasli vrlim mladeakam od 67. Beaedikta, ki so aam med posanteznimi prizori zapele dokaj mičnih pesmic. Proata zabava se je vršila med petjem ia nagovori, kjer smo ae zopet apominjali in navdnšovali, da netimo dobrega dnba ln razsirjamo idejo vztrajnega dela za narod med vse dobromisleče, zlasti med naso mladino. m Sv. Ana na Krembergu. Gotovo bodete, gospod nrtdaik, nevoljno z glavo zmajali in rekli: BTako pozno pridete a poročilom vasega Bralnega drustva". Pa brez zamere. Že v vsaki itevilki BSlov. Goap." sem iskal, pa ni bilo nikakšnega poročila. In ker se nobeaa za to poklicana oseba ni oglaaila, zato aastavim jaz avojo žuljavo roko ter aapiiem kratko poročilo od naše, 30. kimovca se vrseče veselice in občnega zbora BBralnega drnštva". Iz poročil odbornikovih pavzamem le kajižničarjevo, kateri je poročal, da ima čez 700 knjig ia da ae je prebralo v preteklem letu 956 knjig in čaaopisov. Sicer bi ae ta številka lahko zdatno povikšala, ko bi 86 aasa inteligeaca bolj zanimala za nase drastro. Tako smo kmečki možje ia mladeniči a kmečkim delom preobloženi, osamljeni in prepaščeni Isstni usodi. Pa se nekaj: lansko leto 80 se na priporočilo nSlov. krsč. 8oc. zveze" vpeljale redae odborove seje vsak mesec. Eakor ae mi zdi, 89 je ta sklep od Btrani odbornikov pozabil. S t»kim postopanjem ne privedete BBralaega drnatva" k dosegi njegovega aamena. Bod: dovolj za danes. Kar se pa veselice tiče, se je precej težka igra: BDaa sprave" Da občao zadovoljnost navzočih prav dobro igrala, akoravao 80 se aaši mladeniči in dekleU skoro brez vsakega voditelja aa njo pripravljali. Samo žal, da je bila prenalo obiskana. Maraikaj bi se vam, goapod nredaik, imel poročati, pa se drngokrat oglaaim, ako mi dovolite. m Sv. Jakob v Slov. gor. Miaolo nedeljo je sklical nas žnpaa Škof voliloi shod v goatiino g. Peklarja. Oe ga je oblasii aaznaail, ne vemo. Eakor je običajno navada, ae ai volilo predsednistvo, ampak Skcf je vatal ia zafiel pravui, kaj je vae storil tekom avojega županovanja 7% občino. Da je povilal občinske doklade, tega seveda ni povedal. Pač pa se je hvalil, da je skrbel za ceate. To pa je aeresnical Ali niali Škof, da je 8 tem akrbel za ceate, ker ao njegovi pristaši tnpatam izmenjali pti mogtih kak atrohaeli blcd, za katerega so potem dobili po 30 do 60 kron! Tndi to ni delovaaje za cbčino, če je s avojimi pristasi pil. Edo je pijačo plačal, tega ne remo! Sledajič si je v svojeni ngovorn" privoičil BSlov. Gospodarja", ki mn je seveda zelo neljub, ker včasih njegovo delovaaje razkriva. Škofa aamo to r odgovor: Samohvala nič ne velja; da 80 pa ceste rea alabe in da je ljudatvo res nezadovoljao ž njim, to pričajo lahko skoro vsi Šentjakobčani. — Daaes se vrii v 6t. Jakobn volitev občia8k«ga odbora. Štajercijanci strasno agitirajo, med teu ko ae naši kmetje ¦alo zanimajo za volitve. m Rnše. 'V blevu posestaika Eunariča je začelo goreti dae 30. m. m. okoli 6. zrečer. Ogenj 86 je hitro razširil po celem goapodarskem poslopju ter ga vpepelil. Škoda je velika, ker posestnik ni imel zavarovanih spravljenih pridelkov. m Laporje. Dolgo časa že ai bilo nobeaega poročila iz našega kraja, da bi človek nushl, da se tn nič novega ne zgodi. In vendar je bilo to leto kaj važno za Laporje. Dobili srao novo okrajno čeato, ki je temeljito Laporju lice spremenila; aič več ae mn ae bo moglo reči Bblatao" Laporje. Dovrsena je do veleposestnika in hosniškega župana g. Mlakarja, ki ima z g. žnpaikom največ zaslng, da 86 je ta cesta doaegla ia tako v kratkem časa dovraila. Edaj jo bodo nadaljevaU do Poljčan, se ni določeno. Da niamo tn kar tako, kaže že to, da imamo železnico, brez katere ie itak ne bi mogla biti cesta dodelana, ker se je kamenje moralo dobivati iz Poljčaa. Obenem s ueslo pa se je zidalo tadi noro iolsko poslopje. Stane sicer lepo vaoto 46.000 E, a delu čast in je ponos nasemn kraja in podjetnika g. Kakovca iz Celja. Doe 7. nov. bo ogledovanje nove sole in v soboto 10. nov. se bo blagoalovila. 12. nov. pa se začne ponk, ki ga ni bilo ie od 15. julija. LetoB dobi tudi sola paralelko k drogtmu razredn. Bog daj, da bi velike žrtve, ki jih zahteva nova šola, prinoale obilne obrejti, da bi si v njej otroci bistrili nm, blažili arce ter pribajali iz nje dobri kristjani, vrli rodoljubi, zvesti državljaai. m Sv. Jurij ob Pesnici. Dne 30. oktobra je aa paši kap zadela 15Ietno deklico Gabrielo E 0 p i 6 iz Vrhove. Ob enih popoldne še 80 jo videli Ijadje; ker pa zvečer ni prignala živine doniov, gli 80 jo iakat ia nasli v gozda skljačeao na tleh za nožičem v roki, s katerim ai je prirezovala šibo za živino. — Bila je pridna deklica, veselje svojih starišev in zveita častilka Marijina; pred enim letom je pristopila tndi k Marijini drnžbi. Gabrijela je cvetela, a kmala je zvenela; zveaela je, da lepše bi cvetela Eo ao jo prinesli pogrebci k cerkvi, je pa potrkala smrt aa nagprotnem krajn čloreskega življenja. Na praznik vseh gvetnikov je oamreč tudi zadela kap med božjo službo v cerkvi 831etno Auo S a b a t i. Pogojao ie je prejela av. poil. olje. Ko 80 jo prenesli iz cerkve v biso, je bila mrtva. Slntila je meada že smrt, ker je pred nekaj daeri najela av. maie za srečao zadajo nro; in rea je imela lahko, mirno in srečno amrt na najlepaem krajn, v cerkvi. Bila je vedno pridna in zvesfa pri deln se do zadnjih dai, pa tndi resnično pobožna, zato veljajo 0 njej begede 8v. pisma: BDaie pravičaih so v rokah božjih in ne bo jih zadela mnka smrti". (Modr. 3, 1.) Dostojen pogreb ji je prigkrbela preblagor. gdč. Viktorija pl. Eaiaerfeld, aa katere poseatvn je rajna bivala zadnja leta. Za vse žnpljane sta bila ts dva dogodka, oaobito v dneh apomiDa mrtvih pretresljiv memeato mori! m Samomor. V Zagrebn je skočil iz bolnisnice na cesto bolnik Iraa Ferk iz Št. IIja v Slov. goricah. Ptujski okraj. p Politično društvo flPozor" v Ptnju ima v četrtek dne 15. novembra 1.1. ob 2. nri popoldae v rNarodnem domn" občai zbor 8 sledečim dnevoim redom: 1. Volitev odbora. 2. Slnčajnosti. Drustveniki ae 8 tem pozivljajo, da 86 mnogostevilao udeležijo tega zbora. Ptujskenovice. G.dr.Brumen, odvetaikvPtajn, je knpil v Gospoaki ulici hiso. — Veliko ogorčenost med tnkajšnjimi in okoliskimi Slovenci je vzbndila vert, da je mariboraki občinski svet 8 silo odatranil alovenski napis iz Cirilove tiskarne ia da je aploh v Mariborn prepovedal vse sloveaske napiae. Tolika ne8ramnost ia predrznost pa tndi mora vzbuditi najhujsi odpor! Samo od Sloveacev žive ti prusaki ia nemakutarji, a v zabvalo nas zatirajo ia ubijajol Na vaeh političnih zborovaajih na slovenakeia Štajerju bo šla odalej od nst do nst beaeda: klin 8 klinoml Bomo videli, kakien profit bodo imeli mariboiski ia dtngi prasaaki in nemakataraki trgovci ed odloka mariborakega glovenožrskega občinakega Bveta! — Dne 4. t. m. je nmrla v Gradca aa operaciji ptujčanka Fraciaka W i b m e r v 69. leta sroje ataroati. Po svoji ljnbezoivoati in dobrotljivosti j« bile v celem mestn in tndi dingod zel opiiljubljena. Trnplo 86 je prepeljalo v aredo dne 7. t. m. popoldne iz Gradca aa ptnjski kolodror, odkoder je bil veličasten sprevod na mestno pokopalisče. — Na Vseh svetnikov popoldne, ravno ko je bila velika množica zbraaa na pokopaliičn, da opravi molitve za rajae, se je vanla nad Ptnjent in okolico hnda ploha, kakor bi se bil pretrgal oblak. Vse je bežalo domov, ia navzlic dežnikom so bili ljndje premočeai do kože. — Novi list mlade celjske liberalne straake piie v svojih nezmerao dolgib in sirokih člaakih med drngim, da ima ptnjski ^Štajerc" radi tega toliko naročaikov in sploh prijateljev, ker jib je Ornig znal prilagoditi ljndatva, t. j. kmeta. Gotovo se je ,6tajerca pr>lagodil občinstvn, katero ga here; a kdor pozaa to ljudstvo, mora vedeti, da je BŠlajerc" avoj napeh dosegel edino a tem, ker je blatil in ie blati na podel aačin svoje dnho-*nike. No, BNarodni list" hoče zloglasnemn BŠtajfrca" v tej rečialediti, kakcr dovolj jaaoo kaže že prva številkal Gotovo bo potem tudi dosegel, da ga bodo brali v»i saopaarji! Eako 86 je zadnjič izrazil nrednik ^Štajerca" 0 svojih naročnikih? Rskel je, da je ta liat le za backe t. j. teličke; urednik meada že pozna svoj list ia tndi sroje ljndi! Eako priljubljen je B6tajerc", je razvidno tndi iz tega, da sedaj upravniatvo tega lista toži mango naročaikov, ki se »igo poravaali gvojega dolga. List uamreč ne vzdržujejo slcven«ki naročaiki, aoipak ptajski posilinemški trgovci in mnoge nemške posojilnce; g, Slawitsch, ali temn ni tako? p Hudodelstvo — ali nesreča? V soboto dne 26. oktobra nagli so ljndje gredoči k sv. maši soho 8T. Jožefa z Jezuškom prevrženo z Jožefove kapelice, ki stoji ob ceati od Sv. Marka proti Bnkovcem. Ne daleč od kapelice je ležal v jarkn mož — takrat že mrtev — ki je pa bil pred kratkim časom raz cesto potegajen tja io aajbrže se živ. V mrliču so gpoznali 77 letnega Strelec (po domače Šoljak). Bil je prejsnji dan v Ptnjn. Imel je rano na glavi in na aoau je krvavel. Ali se je mož poaesrečil, ali je bil ubit, je še akrivnost, kakor tndi to, da je bila soha sv. Jožefa prevržena. Orožništvo pač stvar preiskuje. Eaj bo preiskava dognala, vam ie sporočim. p Samomor. Dne 29. m. m. se je na Mestaem trhu pii Ptujn nstrelil vrtnar trgovca in posestnika Schwaba. Vzrok temu dejaajn je, ker ga je gospodar odpnatil iz slnžbe; zapnsča 3 nepreakrbljene otroke in ženo, ki sedaj bira na Oeskem. p Zlobna roka je zažgala gospodarako poalopje g. Janeza Gomilieka, velepogestnika v Grlincib. E sreži so pogasili ogenj. Drngi dan ob 4. popoldae je zopet izbruhail ogenj. Tokrat pa ni bilo mogoče resiti poalopja. Zgorela je vsa slama in krma; škode je več t:aoč kron. Sreča, da ni pihal južni veter, aicer bi npepelil ie diagi del poslopja ia bila bi tndi levarnost za celo vas. p Sv. Rok ob Sotli. Takaj se obhaja ob ogromni ndeležbi ljndstva od 4. do 11. novembra t. 1. 8T. misijoB, prvi v tej žnpniji. Vodita ga dva 00. lazamta od Sv. Jožefa pii Celjn. p Sv. Bolfenk pri Sredisču. Za nčiteljico ženskih ročnib del je imeoovana gdč. Ana Cajnko. Ljntomerski okraj. 1 Za gornjeradgonski okraj. Opozarjamo na že naznanjeni politični abod, ki se prav gotovo vrsi dne 11. t. m. pri Sv. Jurijn ob Ščavniei — ob vsakem vremeou. Pridite t najobilnejšem številn I 1 Tatje so vlomili v noči cd 29. do 30. okt. t hiso obč. predstojnika g. Jož. Veberič v Boračevi ter odnesli obleke, posteljne oprave itd. v vrednoBti nad 300 E. Istotako so ravno tisto no6 odaesli aakaj obleke L. Staneka v Radencih; posknaali pa 80 svojo srečo tndi v Turjancih pri g. Ferencn, a tam jib je gospodar pravočasno pregnal. Eako veadar to, da teh predrznih tičov, ki kradejo leto za letom po Mnrskem poljn, naša žaadarmarija ne more zalotiti? 1 Kapela. Tvrdka Ferdinand Eoller v Gradcu za nmetao alikanje na steklo oskrbela aam je lepo cerkveao okno a krasno pcdobo presr. srca Jezasovega. Dne 28. oktobra t. I. so aam podobo slovegno blagoBlovili preč. gosp. dekan Jnrkovič ter v daljiem govorn — kažoč na sedanje bnrne čaae — vaemali moogobrojae poalnšalce, oaj se b toliko tršian zaupanjem zatekajo k presv. Srcn Jeznsovemu za potrebao poiaoč. Za njihov požrtvovalni trnd bodi jim javna zahvala. I Popravek. V članku BZimska kmetijska šola za ljntomerski okraj" v ster. 44. .Slov. Goap." z dne 1. t. b. proti koncu članka v oklepn 83 aahajajoče besede npo uradni diatančni tabeli je 15 in pol klm" ae morajo glasiti pravilao: Bpo nradai distančni tabeli je 12 io pol klm". A. M. Slovenjegradki okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Ker pade god 87. Martiaa aa nedeljo, bo pri nas sejem v pcnedeljek 12. novembra. 8 Umrl je 4. t, m poseatnik Aadrej Rotner v Vnzenici v 28. leta. N. v m. p.! a Na Plešivcu kupuje neki bogatai dvoje obsežnih posestev. Ne ve se, ali jih mi<*h nafeliti ali razkosati, kakor to delo tako izvrstno raznmejo neki veleBJski gospodje v veliko -tarodno skodo. Tisočaki, ki se pri tej barantiji dobodejo, go za Slovcnce izgnbljeai. Vlada bi naj prejkoprej predloiila zakon, ki bi omejeval tike žpeknlacije s kmečkmi posestvi. 8 Slovenjgradec. V zaporu pri okrajni sodniji zaradi tatvine zaprti mlioar Mihael Kopušar se je dne 3. t. m. obeail. Ssmomorilec je star 60 let in je doma v Veliki Virešici pri Žilcu. Strah pred kaznijo je bržkone vzrok samomora. Celjski okraj. Celje. V Sivinjo je škočil 40 letai aradnik jnžne železnice Earol W i 1 f 1 i n g. Sel je s svojo hčerko na sprehod ob reki. Naenkrat vrie snkao ed sebe ia skoči v naraslo reko, ter izgiae v ?alovih. — Za ponemčenje celjske okolice bo uatanovilo društvo ^Šalferaja11 petrazredao ljudsko šolo za dečke in deklice ter otroški vrtec. Slovengko ljndsko solo, za katero je že knpljen proator več let, pa vlada ne dovoli. Nemški BSulfarajn" ima aaloga z ustanavljanjem neakih sol pineumujevati ia ponemčnriti nase ljadstvo. Ia vlada gre teian drnitvn povsod na roko. Nemci bi naj rajai skrbeli za svoje gole, ki so posebno na Gornjem in Sredajem Štajerskem v kaj slabem stanu. Tako so pisali graski liati o neki soli, da v njo dežoje. Tam bi naj skrbel šnlferaja za sole, ne pa da jih nam vsiljuje. c Od vojakov je pobegnil pešeo Janez Novačan, doms iz Zattobrove. Bil je zaprt v Solnogradn. c Zadrnga za osuševanje travnikov. V Šmarjn pri Jelšah se je ustano?ila zadrnga za drenažno osusevanje travaikov. Eer je v te namene zasigurana od dežele in države podpora v zneskn 40% skapnih 8!roškov, bodo posestaiki oguševanja izvedli razmeroma zelo labko ia ne bodo tako zelo čntili izdatkov pri oanševanju, Take pnložnogtne zadrnge se zelo priporočajo tndi drngod, zlasti v vreditev voda za odvrnjenje preplavitev. Clovek ge mora čuditi, ko vidi, kako mirno gledajo posamezaiki pa tndi javna zastopstva preplavljenje najboljiega gveta, ker iraajo vode nebroj oviakov in kolen. Ravno v šmarskem okrajn poznam travaik nekega kmeta, kjer naredi potok nič manj kot pet kolen. c Ljubečna pri Vojnikn. Takaj je nmrla Ana Eoštomaj po domače Blaiička. Bila je vaeakozi ljnbeznjiva, narodna, krsčanska žena. Vsak jo je rad iael, kdor je z njo občeval. Na vern*h dus dan je bila se v Vojnikn v cerkvi, doma potem še pekla in ni slntila nikake bolezni. Ponoči se je mirao preselila v večnost. Naj s?eti blagi žeai večaa luč! c Zidanmost. Na tnkajsni posti je imenovan za poštaega aBisteota g. Oto Leithner, račnnaki podčaatnik 3. topničarskega polka. Ali zna novi nradnik sloveaaki? c Občinska volitev v PetrovSah ae je vrsila dne 23. in 24. m. m. Izvoljeui 80 gg.: v III. razredn: odborniki: Matija Goraek, Fraac Ender (Levec), Anton Vizjak, Antoa Eoren, Jernej Razboriek in J. Ješovnik* namestciki: Fr. Mirnik, Martin Flis m Anzelm Cencelj; v II. razredu: odborniki: Andrej Vizjak, F. E. Friedricb, Iyan Holubar, Franc Leser, Ignac Matec, Vinko Eopriva; namestniki: Alojz Škorjanc, Aaton Brežnik, Franc Eopriva; v I. razredn: odborniki: grof Salm, Fraac Ender, Matija Žiger, Fr. Turnšek, Jaaez Pešec in Janez Reanik; namestniki: Jože Roter, Fr. Pilih in Fr. Delakorda. BrežišM okraj. b Potres. V brežiakem okraju so čntili dne 28. m. n. okoli pol 1. popoldne labek potresai suiek, dne 29. m. m. okoli pol 2. pa nekaj sekund trajajoče tre8enje. Istotako se je naslednji dan okoli pol 1. popoldne zemlja lahko streala. b Volitve v okrajni zastop sevniški ao Be vršile popolncma mirno. I:voljeai »o bili in sicer: a) V sknpioi velepoReat^a gcspodje: Starkl Mibael, Cerjak Jjžo, Ivanclfaa, Kocijan Fraac, Rpan Jože, ŽaidaršiC Jože. b) Iz skupine veleobrti m brez volitve vgtoDili v okrajai zaatop gg. Mankoč Ivaa, Preaker Matevž in dr. Iran 6ngters č, oziroma njegov pooblaačeni g. žnpaik Djbržek. c) V skupini trgov ao bili voljeai: gg. Ernlej Lovrenc, Mešiček Jože, fiimončič Franc, Smole Lndovik (trg Sevnica), Eosar Jože, Lenart I?aa (trg Rijheabnrg), Scheicherko Lndovik (trg Planina). d) V kmečkib občiaab gg.: Božič Joie. Fabjančič Miha, Gabrič Jaaez, Ennej Anton, Mirt Jože, Radej F/auc, R.obek J >Łe, Šajovec Franc. Pri astatiovaem žborovanjn, katero je vodil okrajai glavar g. pl. Vigtarini, je bil okrajnim aačelnikom soglasno zopet izvoljen zaslažai in bbJespoštovani goap. Mihael Starkl, žnpan aerniški; DJegovim namestaikom pa g. Franc Simončič, gostilničar in posestnik v Sevnici. Okr. odbor je seata-fljea iz teb-le zastopnikov: išpan Jože, veleposegtnik v Gjlobinjakn; Presker Matevž, veletržeč v Rajbenbnrgu; Smole Lndovik, trgovec v Sevaici; Knnej Antoa, žnpan v Stolovniku; Mešiček Jože, nadnčitelj v Sevnici; Ivanc Ivan, veleposestnik v Stolovaikn. b Dobova C. kr. orcžaiki so 88 31. oktobra 1.1. prcselili iz Eapele v Dobovo, kjor jim je pogtavil Jože Hotko pnmerno in Iepo biso (kaaarno), katera je bila v nedeljo 28 oktobra v navzočaoati orožnikov ia soroanikoy hisnega gospodarja blagoslovljeoa. b Kakšni so naši uradniki. Nov sodsi cficijal v Brežicah g. Anton Boži6ko ae javno ponasa kot pristaš nemškoDacijonalne straake. Gospod naj bode prepričan, da brežiskih SloTeicev tndi on na kisli jnbi saedel ne ba,,hreži^kih ^emeev.pa ne bo rciil ne njegov glas pri voiitvah, ae J)SiiisaarkiBe'' užigalice v žepn DJegovem. Da se pa komaj imeaovaa rradaik ponaša kot nacijonalec, ki je pred kratkim še vojasko saknio noail, nam apričnje, da ae je aemskoaaroden dnb vgnezdil tudi že v vojašnici. b Planinska vas« Eer se v wSlov. Gosp." odkriva delovaaje aemčarjev ia Štajercijancev, 8i isčejo ti in najdejo tndi zagovornika v zloglasnem ^Štajerca1'. Ako se vama (žapan in njega pisač Schescberko) dopis v BSlov. Gosp." v stev. 39. neresničen zdi, da odbor razame vajine račnne, vama odbor sav, in todi drngi, ako bočete, bolj aatanko dokažejo, in ako želite, se bodo navedla imena istib. Laž je, kakor pravi dopisaik BŠtajerčeva, da je Scbeacberko zastonj pisaril ia le zadnji čas se mn je pripoznalo 48 kron. Da aaš žnpaa ni tako prebrisanih možgan. kakor se pile, se dokaže a tem, da je prinesel od odbora aepotrjen račon (odbor s« je zadnji čas spametoval). v HŠtajercu'1 imenovanema gogtilničarju ˇ pregled. Tadi sosedaemn žapana, ki je bil ravno v tej gostilni, je razkaževal nepotrjeni račun, in ta mn je nedostatnoat računa takoj raikril. To je pa nasega žnpaoa nekoliko v oči zazeblo, zato je zvrnil krivdo na g. Scbescberko/dasiravno je oa gotovo kot Nemec tndi vedel, kje je pogrešek, ter je nalašč prosil župana iz Lok, aaj bi mn on piaaril, ker mn Schescberko dela a gvojo pisavo preveliko sitnosti. (Ako pobrebno, več pričl) — Tadi pravi ta ^Stajerčev" dopignn, da v take gostilne, kamor hodiio farski podrepniki ia saopsarji, ne bodo zahajali. V obraz ti povemo, da o vseh farskih petelinih ne vedo cestni jarki toliko povedati, kakor o tebi, dopisun. Tadi tvoj prijatelj te kliče včaaih v svojo ^ekstra" kamro in ti očita, da to ai lepo, ako nezavestea in blaten kakor neožgan lonec aa csati ležia. Dapisnn nŠ:ajerče7a, le vprašaj obcestae jarke ob Planine do Kozjega, ti bodo že pokazali, ali se farški petelini po njih valjajo ali Štajercijanci. Kmalu boš prepričan, v kateri drnžbi se nahajajo snopgarji. Drobtinice. d Draginja. Eakor ge kaže, bo ta notica letos Btalaa v nasem liatn, v vsakem poročamo akoraj, da ae je kakšaa reč podražila. Samo kmečki pridelki ti ae ne podražijo, ampak gospoda bi jim se rada zaižala ceao, če bi le mogla. Svoje pridelke bodo podražili tovarnarji gnmija. — Te dni bodo imeli tovaraarji žrebljev zborovanje, aa katerem nameravajo poviiati ceae žrebljev zaradi tega, ker se je baje tndi podražilo surovo žolezo. — Ceao cementa hočejo zvisati za 5%- d Važen nkaz ruskega carja o enakopravnosti kmetov. Raaki car je izdal nkaz, ki priznava vsem rnakim kmetom brez razlike aarodoosti, izvzemsi sibirgka tnja plemena, pravico, vstopiti t državne slnžbe, enakopravno z drngimi staaovi. Odpravi ae tndi določba, ki izkljuM kmeta, ki vgtopi v visje šole ali v državno glužbo, iz kmečke občine mira. Emetje si smejo izbrati atanovanje in aedež, kjer bočejo, in dobe potne liste br«z obrokov. Ukaz tndi odpravlja davek na osebo ter poaebne določbe o razdelitvi rodbinskega premoženja in zapnščiae. > d Ka,k je sedaj Port Artur. tfeki nemski trgovec je hodil nedavao po Vztoku in se mndil tudi par dai v Pcrt Artnrjn. Tam se je aestal z ljudmi tvrdke, ki je imel z njo posla. A poglovanje je bilo nemogoče, ker so zgoreli med vojsko vsi zapiski in V86 drnge kDJige. Morje je po zalivu se vse polno jarbol, ki mole iz dna od potopljeaih ladij. Te eo imele ob časn vojske aamen preprečiti dohod japonskih ladij. Po gričih okrog je vae polno najrasličnejših krogelj, ki go bile izstreljeae ob čaau bojev. Trgovec je poaetil par utrdb, ki ao do tal razrašene od krogelj. Te pokrivajo vbo bližnjo okolico. Jiponci jib voza na ladjah domov, a jih je ie vedno dovolj. Istotako leže po tleh se človeske kosti, rokavice, kape, črevlji, kosi obleke — v«e to je seveda nmazano a črao krvjo. Zanimiv je bojni mazej, ki so ga postavili Japonci v Port Arturja. Tam se nabajajo vse vrgte bojaega orožja, ki se je rabilo v zadnji vojaki. d Boj med ženskami in policisti v angleški zbornici. V torek 23. m. m. je prislo v anglesko poslaaisko zboraico nenavadao veliko žensk. Vse 80 rekle, da bočejo govoriti z gotovimi poslaaci. A ko 80 otvorili sejo, so pogkočile na atole, razvile zastavo z napiHDin BVolilno pravio za ženske" in začele klicati: nVnn z žensko volilno pravico!" Httro je priš!a angleaka parlamentarna policija v zboraico. A žeagke ae niso umaknile. Nadzornik pcdicijo je hotel pejjati von voditeljico, ki ga je pa grizla in praskala, tovariice 80 pa klicale: nB)ječEežil" in ghčne psovke. Eoačno ao vrgli policiati vae ženske van. Bile so med njimi tadi iz najvisje drnžbe. . Na dvorisča so pa ie napadle nekaj lordov, ki ao biteli k seji, jim grozile a palicami in jih posteao zmerjale. Napadle so dejansko polici8te, ki so razgnali aa to množico, ki se je zbrala, in prijeli deset najglasaejših. A se hujše je bilo, ko bo sodili onih deget zaprtih žengk. Pri razpravi ao pBovale sodaika in mn niso botele odgovarjati.Eo jim je sodnik naznanil gklep, da morajo jamčiti proti kazoi 6 faatov za mirno obaasanje, so bnrno ngovarjale, ker one niso sodelovale pri zakonodaji. Med razpravo 80 pa poizknšale vdreti obtoženk Bomialjeaice v aodao dvoraao, a je policija to preprečila. Eer obsojeake niso hotele vplačati kavcije, jib je sodnik vse obsodil v dvamesečni zapor. d Koliko mleka porabi sestmilijonsko mesto London. LondoniJani prebivajo v 750.000hmah. V Tsako izmed teh his pribajajo mlekarji in mlekarice vsak dan po dvakrat, zjntraj in popoldne, ia priaaaajo* vsega sknpaj okoli dva milijona litrov mleka. To mleko privozijo aočni vlaki v mesto ne le iz bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenejiib krajev, kakor iz Derbya, Nortbaruptona, Stafforda, Oxforda, Gloucegtera, E«ex*, celo iz Škotake in Danske. Razdelitev tega mleka opravlja okoli 50.000 do 60.000 oseb, ki ao v alnžbi okoli 18.000 mlekarskib trgovcer. Ako ae pomiali, koliko tisoč ljudi opravlja ia molze krave, ki dajo to ntleko, koliko Ijndi spravlja mleko iz hlevov na kolodvore, se labko reče, da se okoli 100.000 oseb preživlja z dobavljanjem mleka v Londonn. d Boj med tigrom in velikansko kačo se je frsil na paraikn ^ladraabimi", ki je plal iz Tokia v Newyork. Vehka kača, boa, ae je izmuzaila iz skrinje ter ae vila proti kletki, v kateri je bil zaprt tiger, namenjen za aeko menažerijo. Eača se aplazila skozi ograjo ter skušala oviti tigra. Ta se je na vso moč branil in naposled se mu je poarečilo prijeti jo z svojimi velikanakimi kremplji. R»ztrgal jo je ter jo potem hlastao požiral. Narodno gospodarstvo. Kmetijska nadaljevalna šola. Na 9. nemskem izobraževalnem zborovanjn v Maibovem je govoril iolaki svetnik Gehring o potrebi kmetijakih nadaljevalnib sol. Izgojevalai in narodno gospodarskt razlogi zahtevaio, da postane kmečka nadaljevalna šola obvezna. Ta nadaljevalna šola bi naj imela tri letnike z ozirom na stirost učencev (15—17 let). P-jdučevalo bi ae naj vsak tedea dvakrat po tri ure popoldne v zimakib meaecib to je od oktobra do marca. Ta podnk bi oskrbovali ljndako-šolBki nčitelji. — Na Saskem imajo take sole že 30 let. Kmetijski shod za alpske dežele se jevršil minoli mesec v Lincn. Razpravljalo se je poaebao o jamčeuju kmedke aervitatne pra^ice, o r»zbremenjeaju kmečkih posestev in o naknpovanju kmečkih poaeste^ za povečanje lova. Pr7a reaolacija zabteva, da se zabrani naknpovanje planin, ki ge porabijo za lov, druga aervitutno pravico, tretja zahteva od kmečkih poalancev, da se naj potegnjejo za ti d76 zabtevi, četrta pozi^a vlado, naj izda drngo postavo glede padedovanja srednih kmečkih posestev, peta o odpravljeDJu lovakega pridržka. Nemški kmet.je pridno zbomjejo, da tam sknpno zabtevajo g*voje pravice, zato je tudi za naše kmete ukrajai čat, da ae zdrnžijo. Ssmo na ta način, če bodo vsi slovenski kmetje gpodnjestajergki v enem taborn, bodo ee npoštevale aiih zabteve. Promet z živino iz Ogrske, Hrvaske in Avstrije. Za leto 1904 ae izkazuje sledeči izvoz ogrske živiae na Avgtrijsko: 378.924 govedi v vrednogti 136,716.122 E, torej 49.042 glav in 21 milijonov kron vrednoati več kakor leta 1903. 370.758 praaičev v \rednosti 53,152 910 E, torej 42.275 komadov in 7 milijonov kron vredaosti uanj kot leta 1903. — 147.966 ovac v vredaosti 3,046.032 E, torej 14.865 koaov ia 310.000 E manj kot leta 1903. Sreiega ia pripravljenega mesa se je vpeljalo 160.897 met. atotov, tedaj 7566 met. atotov ia 700 000 E vreduosti več kot leta 1903. Avstrija je pa izvozila na Ogrsko: 3420 govedi (manj 5854 glav in 1 milijoa kron vredaosti). 5827 prasičev (ve5 2300 glav in 150.000 kron Trednosti), 3259 ovac (manj 257 glav ia 18.000 E yredaoati) — Svežega in pripravljenega meaa se je izvczilo 24 291 met. Btotov v vrednoati 5 413545 E. — vknpna vrednost znasa 6 775.457 E. Avstrijski izvoz v Ognko ostal je torej leta 1903 in 1904 v sknpni vrednosti skoraj nespremeBJen. Razglas o razdelitvi državnih podpor za izboljsanje hlevov v 1. 1907. C. kr. kmetijsto mini8irgtTO je za 1. 1906 dovolilo dolodeao taoto kct državno podporo za primerna zboljšanja blevov. ki se bo pa zaradi priprav mogla izpiačati sele 1. 1907. Ta državna podpora ae za 1.1907 namerava zvisstt. Državna podpora za zboljšanje hlevov je namenjena takim kmetovalcem, ki nameravajo v zmigla tega razglasa hlev to z>mo ali gpomladi 1. 1907 tako zboljšati, da bo to zboljšaoje vredao nagrade. Za podporo lahko prosijo kmetovalci iz vaeh krajev naše dežele, vendar sb bo v prvi Trati oziralo na proailce iz takih krajer, koder govedoreja kmeto- valcn aajveč donaša ia kjer je za prospeb nalekar- gtva, za dobivanje brezbibiega mleka nnjno potrebno, da ae blevi zboljšajo, ki sedaj mkakor ne zadoačajo. Za podpore vredna 86 b)do smatrala le cni zbolj- sanja domačih (oe planinigkib) hlevov, če se blevi, kjer se napravlja gnoj, ki niso tlakani, niti aimajo odtokov, po zgledn drugih vzoraih hlevov, po dobrih načrtih ali po navodila strokovnjakov, pcsebno kme tijgkih potovaln h učiteljev in učiteljev aa kmetijskib iolah, izpremeniie v takane hleve z rednim izki- davanjem in ae gnojiače ter gnojiščna jama naredita posebej, zunaj hleva. Pri izbolišanju hleva je vae- kako spolmti te pogoje: 1. Skrbeti je, da ima hlev doati Bvetlcbe in čist «rak, ki se doaeže b primer- nimi prevetrovaloimi naprarami, da imajo živali ngodao toplino, da je zadosti proatorea ia vedno popolnoma anažen. Žvalsko stojišče je tako nrediti, da se živali izpus*ajo na aapajal sče in da ob času požara pridejo aa prost). Pri ureditvi je trebi skr- betl za telečje k"če (tekalisča) in za to, da se Uhko donaša brma in gtelja, gnoj pa lahko in hitro iz hleva spravlja. 2. Tlak je narediti, kakor dopnsčajo razmere, iz batoaa, kamenja, opeke ah iz leaa. Ear se lesa za hleve rabi, ga je treba poaekati pravo- čaaao po zinai, da je trpežnejai, in če je mrg)če, naj se namaže a kakim varovalnim aredstvom. 3 Sto- jisča morajo biti nepredorna, morajo toliko. viseti, da gnojnica odteka, in v blevu niora biti jarek za gnojnico, da se neovirano odteka v gnojničuo jamo znaaj bleva. 4. Gnojišče, ki mora vsekako biti zuaaj bleva, je labko pokrito ali proato. Za gnojaične jame ae želi, da so nepredorne ia imajo take pri- prave, da se gnojnica iz njib jemlje lahko ia brez trnda; vendar go pa tcdi drngače aarejene goojaičae jame doptutae, ki 80 le v deželi n&vadne, da so le dobro narejene in nepredorae. Proanje onib prcsilcev, ki si prigkrbe gnojnične Besalke ali drnge primerae priprave za izprazDJeaje gnojničnib jana, potem gnoj- nične scde in razprševalnike, bodo imele prednoat. Nckolekovane proaaje za podpore, kjer je poyedati, koliko glav živiae proailec navadno redi črez zimo, je najkaaaeje do 1. decembra 1.1. vpoalati. Trgovski promet s klavno živino in mesom y prvi polovici \. }$06 v avstrijskoogrski državi. Od meseca jaEuarja do koaca jnDija 1.1. padal je trgovBki promet 8 klavao živino tako glede izvoza, kakor tadi nvoza, kar je posebno značilno z ozirom na novosklenjene trgovin*ke pogcdbe s tnjimi državami. V aavedeai dobi ae je izvozilo iz naše monarhije 80 615 koBov klavae živine v vredaoati 29,318.725 E, aaaprotao pa se je v letn 1905 v istem daan izvozilo 136.444 koaov iivine v vredncsti 43,594.654 E. Izvoz je torej padel za 55.829 koBov živiae 7 vrednoati 14,275.929 E. — Tadi utoz klavne živiae 7 avstro-ogrsko moaaihijo kaže 7 gori označeai dobi t. 1. nazadovanje ia sicer v skupai vrednosti 700.000 kron; poaebno je padel uvoz govejo živine za zakol, ker ae je letoinje poletje nvozilo 7000 glav maaj kakor iatodobao lanskega leta. — Zanimivo je nazadovanje izvoza od a?a novih trgoviusdh nagodb dalje, torej od marca me8eca t. 1.; popolnoma ponebal je izvoz pragičev, izvoz ovac je z&atao padel, na Fraucosko ctlo pop ilnoma ponebal, pa tndi izvoz drngib živalij je padel in »icer najbolj ˇ Nemčijo, potem v Svico in Italijo. V Belgijo ia Ramnijo izvažalo se je nekaj ovac in ovnov. — Promet z mesom je pa tako glede izvoza, kakor tudi glede uvcza napredoval in sicer glede prvega za kakih 2000 meterakib stotov 7 večji vrednosti 500.000 kron, glede drugega (t. j. U7oza) pa za 2000 meterskib 8toto7 7 večji vredno8ti 350 tisoc krua napram enaki dobi preteklega leta. Književnost. Zbornik civilnopravdnih zakonov za de- žele, zastnpane v državnem zborn. — Ta zbornik, ki ga je nredil 8 pomočjo n«katerib tovarišev c. kr. dež. aod. aoveln k dr. Edvard Volfič, obsega, poleg sodn. pravilnika ia civ. pravdoega red» z nvodnima zakonoma, tndi vsa drnga veljajoča določila, ki ae gtikajo 8 to tvarino. — Na doti^nih mestih bo popolm odgovori ju:tčaega min:atrgtva, vsi kasn?jsi ukazi in razpiai ter premnoga raiiodila najv. sodišča. V zbornik so nvračeni tadi zakoai 0 državnem in upravnem godisčn ter pridejaaa no določila 0 konznlarnem stdstvu* pozvaae ao odločilae točke najaovejših zakonov: 0 aekn ia 0 dmžbah z oaejeao zavezo. Zbraai so prvič aeblni redi vsega slov. jnga to8traagke dižavne p)lovicc; miogo zakonov in ukazov je prevedenih prviž na alov«ngki jezik. Enjigi se doda obsirno stvarao kazalo, 7 katerega abecednem redn 80 i pravaiški izrazi hrvatskega nradacga preroda, 7 kolikor aa bistveno razliknjejo od sloveaakib; aeki zakoni, ki 86 tičejo zgolj Dalacije, uvrščeii so gamo 7 br^aškem besediln. 8 tem je kajiga rabneja i za Hrvat«. — Valed stvarnega kazala, navedbe nradaih obrazcav in kolkovniue ter splch 786 nredbe bode ta knjiga 7 koriat i potrebo ne gamo pravnikn, temveč vgakemn, ki iota posla a sodisči 7 civilnih pravdmh atvareh, poaebao pa občinskim in župnini nradom, denamim iavodoM, (hranilnicam ia posojilnicam), razoim ladrngam, trgovcem, obrtnikom itd. — Knjiga obaega nad 50 pol (do 900 gtrani) 7 navadai 8-ki, papir je aajfiaeji, tisek r^zločen. Knjigi bode tržns cena broairani 7 K; v platao vezani 8 K; predplafuiki jo dobe, z niže razvidnimi nveti, bros. za 5 E 50 via.; 7ezano za 6 E 50 7.; poštniaa 8,tane posebej 50 7in. Iati čaa izide z eDako obliko v poaehni knjiiiei: odvetaiška tarifa iq sodne prigtojbine ter veljajoče jezikovne naredbe za okroija nadaodišč: graikega, tržaškega i zadrakega. Knjigi obsegajoči do 100 atraai doda «e posebno atTarno kaialo. Ti knjigi bode tržna cena 1 E 80 7.; a postnino 2 E; predplačniška ceaa je 1 E 40 7.; 8 poitnino 1 K 60 7.; ako 8e predplača skapao z zborcikom, pa ni poeebae p stniae. Predplačniki d»j ozaačeae zaeske poiljejo tigkarni J. Bjaaaika oaaledaiki, Ljubljana. Setnjemo, da ai ob.8 kajigi naročite takoj, ker se tiakate le 7 malo ato odtiaib, ter bodete potem teiko dobiti v knjigotržaicah po agoraj navedeni eeai. Najnovejše noviee. V Admontn je nmrl nas rojak 6. g. 0. Maka P i 7 e c, rojen 7 Ribnici na Poborjn. R. i. p.! Iz državnega zbora. Eakor povzamemo iz listov, je govoril zadaji torek nas državni poalaaec dr. Eorošec med vgeobčiim zanimanjemaboraice 0 vprasanjn volilne reforme. Razprav\jal je o tem vprašanju a katoliškega, kiaečkega ia aarodaegt stališža. Proti koncn njfjgovega govora jo nastalo med DJim, vsenemakiaa Malikoa, Steioom ia Pommerjem razbatjea prapir, T katerem je dr. Eorošec apretno odbijal nemško aapade. Govor je naredil velik ntia in se je govorniku od vaeb, tdovanakih atrani čeBtitalo. Upamo, da dobimo stenograftčni aapisnik, po katerem bom.o lahio objavili govor v oeloti. Ceški kmečki poslanci so glasovali včeraj za a,ajno8t volilne preosnove. Njihov uačelnik Praiek je ntemeljeval to staliače. Splch ao bili vai kmečki zastopniki izmed vseh nsrjdov za nnjnoat. Društvena naznanila. lzobraževalno draStvo t Št. Janiu aa Drav. poljn prircdi dne 11. t. m. veselico (Martinov veSer). Začetek ob 5. uri pnpoludne. ^Ženska podružnioa sv. Ciribi in Metoda pri Sv. Jorija ob jni. iel." skazaje tistega dohodka od svoje nedeljske veselfce 160 K 86 v. Ta svota se je poslala glavni družbi v Ljubljano.