Transfer in kontratransfer, veliki odkritji Freudove psihoanalize, sta kot pojava definirana na osnovi klinične psihoanalize nevrotičnih pacientov in to v času, ko je teorija gonov bila pretežno še libido teorija. Po takratni definiciji je transfer prenos konfliktnih vsebin in emocij iz infantilnih razvojnih obdobij in iz odnosov s pomembnimi osebami tistega časa, v kasnejša obdobja in v odnose s kasnejšimi aktualnimi osebami. Kontratransfer naj bi bila v klinični situaciji terapevtova komplementarna infantilna reakcija na pacientovo transferno vsebino. Kasneje so oba pojma redefinirali. Transfer najbi zajemal celokupne značilnosti infantilnega objektnega odnosa pacienta v terapevtskem odnosu, kontratransfer pa podobno vsako infantilno akcijo ali reakcijo terapevta. Prispevek polemizira s takšnimi širitvami definicij pojmov transfer in kontratransfer.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BTURP7D3

COBISSID

10181474

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Praper, Peter (1999). Transfer in kontratransfer v razvojni analitični psihoterapiji. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 8, številka 1, str. 67-76. URN:NBN:SI:DOC-BTURP7D3 from http://www.dlib.si

MLA:

Praper, Peter. "Transfer in kontratransfer v razvojni analitični psihoterapiji." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 8. številka 1 (1999) str. 67-76.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTURP7D3>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)

številka

Psihološka obzorja
1999
(Celotna številka)