-----    29    -----
Kratkočasno berilo.
Iz   kmetov v  mesto.
(Slika iz življenja naših dni.)
L
»Napredek" je geslo naših dni; vse hoče, in misli, da mora hiteti s časom naprej. Kako žalostno pa se mnogokrat tako hnpene^je skonča, uči naj zlasti naš mladi ženski spol naslednja dogodba.
Jerica je bila hči ubožnih, pa poštenih kmetskih gostaških starišev, kateri niso zamudili, svoje hčerke po mogočnosti pošteno odrediti. Ko je odrastla šoli, dali so jo k dobrem kmetskim ljudem v službo. Privadila in naučila se je zgodaj vseh del, ki so potrebna za dekle v Kmetskej hiši, in služila si pošteno svoj kruh. Dobrih služb bi bila imela, kakor pravi pregovor, „deset na en prst." —
Več njenih mladinskih tovaršic šlo je bilo v mesto v službo. A kolika je bila razlika med njimi in Jerico, kadar so prihajale od časa do časa v „gostje" domu. Potaknile so se bile ene v službe pri gospodi, druge celo kot delavke v tovarne, in prihajale domu pravcate „frajlice.u Gosposka obleka je kar šumela na njih, pri tem, ko je bila Jerica, kakor so jo one dražile, še vedno lfkmetski štor." Tacih očitanj Jerica ni mogla prenašati. Tudi njo ie poslednjič zvabilo v mesto, vkljub silnemu odgovarjanji skrbnih starišev in tudi gospodinje, pri kateri je bila že dalj časa v službi, in katera jo je imela rada kakor domača hči. —
Jerica je prišla v mestu v službo k dobrim, bogo-ljubnim in zelo premožnim ljudem. Dolgo, — kakih par
let je šlo vse prav in pošteno; le eno napako je imela: svojih mladinskih, pa že vseh spridenih tovaršic se ni zamogla otresti. Preveč rada jih je posnemala v neči-merni obleki, o prostih urah zahajala, kolikor je bilo le moč, v njihovo družbo, in ker so imele, kakor pravimo že vsaka svojega fanta, mislila je revica, da tudi ona ne more in ne sme biti brez njega, tim bolj, ker so jo tovaršice vedno zarad tega zbadale ter pitale jo s psovko „trcjanka." A to je bil pričetek njene nesreče in pogube. Zagledala se je v mestnega rojaka, ki je bil po zunajnosti res" lepe postave, zal in brhes, po zno-tranjem pa izpriden skoz iz skoz, pravi izvržek človeštva vkljub prijetno donečega imena Cenček ali Cenko.
Neko nedeljo popoludne sprehajata se po prostranem drevoredu blizu mesta. V gnječi med sprehajalci blizu nju poskusil je bil neki dolgoprstnež zmakniti priletnemu gospodu žepno uro, a slabo se mu je bil sponesel nje -govi grabežoi posel. Blizu ondi na oprezi nahajajoči se redar prihitel ]e na klic napadenega sprehajalca, zgrabi lopova z krepkima rokama ter odvede v zapor. Cenček se spozabi in reče zaničljivo: „(xumpec! neokretni! — ta slabo ume svoj posel: jaz bi bil to bolje izpeljal.44 — „Kaj ? — Ti?" — zavpraša ga strmeče osupnjena Jerica. Cenko zarudi v lica, in skoraj da se raztogoti, ko mu deklica pazljivo gleda v obraz. Ea čas molče gresta dalje; a Jeričino notranje ni mirovalo. Vsedeta se na bližnjo klop. Tiščala in tiščala je deklica v njenega častilca tako dolgo, da si on vzame pogum, in videzno stavlja v to še nekak ponos, ko ji našteje celo vrsto z največjo predrznostjo zvršenih tatvin. Jerici strah] in groza zapreta besedo. Kot nema posluša Cenčekove zločine, poslednjič britko zajoče, šine kvišku, in pobegne tako naglih korakov, da je za njo leteči Cenko ni za-mogel dohiteti. —
II.
Strahovita je bila za Jerico naslednja noč. Na milijone sklepov storila je, nikdar več ne spregovoriti besede s takim   zločincom.   Pa,   kaj?   dekliški   obet' malo verjet'
Cenček je delal pri zidarjih blizu ondi, kamor je hodila Jerica na vodnjak po vodo. Ondi sta se mnogokrat že snidila, kakor po naklučji, da sta si šepnila v naglici kako besedo ali nasprotno vabilo in naročilo za kaki skrivni shod. Tudi ta dan jo zviti Cenko ondi pričaka, satansko dobrikaje in prilizovaje se ji. Ko ga vgleda in hlinjenje začuje, so bili zdajci tudi pozabljeni milijoni trdnih sklepov pretekle noči. Smvaj mu zašepeta : „Ves hudoben si; pa, — preveč te imam rada. Odpuščeno naj ti bo! —                                         (Dalje prih.)
36
Kratkočasno berilo.
Iz   kmetov v mesto.
(Slika iz življenja naših dni.) (Dalje.)
III.
Od tistega dne se je   Cenček ve8 predrugačil. Misliti vsaj bi bilo, da   ga bo slepa  oaklonjenost in odpu-š^aoje Jeričioo poboljšalo.   PaJ — ravao oasprotao  bilo je. Odkar je vedel, da ona njegovo preteklost   pozna, pa ga vendar le ljubi,   zdel   sa   celo sina    sebi ni več tako hudoben, kakor je v resnici bil. Svojih zločinov se tudi nikdar ni kesal. Vedel je sicer, da mnogi premožni ljudje tatove črtijo kot gada; — da   je  gospoda, pri kateri je Jerica služila,  ravno   tacega tmaenja ;   znano   pa mu je bilo tudi, kaKO imov ita daje, in da je oudi bogastva in premoženja v obilici   in   kar   na kupe.  Zraven je imela tudi Jerica sama že nekaj   prihraojega,  he! he! kaj je maral! Kradel res ni ve^, a to ne toliko zarad tega, da bi ljubice ne žalil,   marveč iz uzroka,   ker je vedel, da ga policija dobro pozna, ter zasleduje pri vsem njegovem početji.   Namesto tatvine pa je stopila pri njemu druga strast zopet   na  površje.   Nekdaj  je  bil  namreč močno vdan pijanosti, en čas je bil to nekoliko opustil, a zdaj vdal se je zopet  pijači.   Z tem   postalo   mu  je pa tudi delo zoperno. Silil seje sicer še vedno v to, a le toliko, da bi z tem   slepil   policijo.   Ker   pa   za   lenuhe nikjer ne marajo;   ker   mu  je  šlo   delo  tudi vedno slabeje izpod rok, večkrat je celo izostal,   toraj   je bil   posledujič poslovilen,   ali   bolje:   zapoden.   Zdaj   je prišel   popolnoma ubogi Jerici na glavo    Polagoma   ji   je   izpulil ves prihranjeni denar. Da bi ga   odvračala vsaj   od tatvine, si je pritrgovala oa lastnih ust   celo potrebni živež, da bi ga podpirala. A kaj je bilo vse to za tako brezvestnega
neteka! —
IV.
Nečega dne je zahteval Cenko od Jerice zopet denarja. „Za Božji sveti čas! kje ga bom", mu odvrne; „vge, kar sem imela, sem ti vže izdajala ; zdaj celo stradam za te ! „Ako denarja nimaš," odvrne ji uičvrednež, pa si ga  vzemi, saj ga imate dovolj v hiši."
,,Cenko!*' zavpije revica in se straha zgrudi, bleda kot prazna ruta, na tla. „Miruj", reče ji hladno-krvno; ,,jaz ne morem krasti, ker mi policija preveč gleda na prste; imeti pa den^r moram. Kradi ti za me, če ne, — nikdar več me ne vidiš'*.
In — zaslepljena Jerica vdala se je tatvini v domači hiši. Se ve: pri velikih zalogah se to precej dolgo ni opazilo, poslednjič je pa vendar gospa pogrešila zdaj to, zdaj uno reč. Naznanila je to policiji.   Na Jerico ni
letel nikaki sum ;   nekaj   zato  ne, ker so imele mnogokrat tudi druge ženske delo in opravila v hiši, nekaj pa tudi za to, ker ona ni dozdaj nikdar preložila v hiši najmanjše reči, in jo je   imela gospa za pošteno, natančno in pravično kot zlato tehtnico. —
Neki tajni redar, ki se je posebno brigal za vsa ravno omenjene tatvine, zavohal je bil srčno zvezo med Jerico in Cenčkom. Poslednji je zadnji čas veliko popival po krčmah, zlasti pa po „šnopsarijah." Da on sam ne krade, znano je bilo policiji, ker ga je videla za kaki dan delati zdaj tu, zdaj tam. Od kod pa dobiva nenavadno vehko denarja, se je tudi tako rekoč z gotovostjo zamoglo sumiti. A zvit je bil Cenko kot ovnov rog, in skrivati sta znala Jerica in njeni „srček'' zločine, ka&or kača noge. Ze omenjeni tajni redar zasledoval je Cenčeka večkrat po raznih krčmah, dobrikal se mu in na vse načine kazal se mu prijaznega. Vedel je namreč, da tu bi pomagala le prekanjenost in zvijača. Večkrat bi bil celo rad on kaj plačal za Cenkota, a ta kazal se je z tem celo razžaljenega. Dozdevalo se mu je, z čim ima posel, in kot prekanjeni zločinec vedel je na vsako zvito vprašanje tuli dati zviti  odgovor. —
V.
Nekega   mrzlega   zimskega večera   stal  je   Cenko pred  znano   ,,šnopsarijo.*'   V izložbi   stale   so   na ogled steklenice z raznobarvnimi najfinejšimi žganimi pijačami. Cenček je ogledoval z neizrečeno   slastjo   na vabo   razpostavljene žlahtne kapljice.   Bil  je danes  lačen, da bi se bilo kmalo vidilo v vaojga, žejen, kakor goba, zraven pa popolnoma   brez   cvenka,   ali   kakor   pravimo:   suh kakor poper.  Jerica mu   namreč   za ta  dan ni zamogla preskrbeti nič denarja. Znano pa je, da tak položaj naredi ljudi CeoKove   baze   čmerne,   togotne, — za   vsaki zločin sposobne. V tem trenutku vgleda stati poleg sebe nam znanega tajnega   redarja,   ki je bil namenjen vstopiti v ,,šnop8arijo". ,,No, Cenko ! po pasje je nocoj mraz; ali ga  spijeva   par   kozarčkov?"   reče   mu. Cenček   za-ničljivo plune v stran,   in   dela   se,   kakor   bi   hotel iti naprej. ,.E! ~ nič   ne   de*',   reče   mu ta   hladnokrvno; „ako mi nečeš  delati   tovaršije, pil  gi bjin sioi", in z tem vstopi v toplo ,,botiko''. —
-----    45    —
Kratkočasilo berilo.
Iz   kmetov v  mesto.
(Slika iz življenja naših dni.) (Konec.)
Cenko je res šel nekoliko korakov naprej; — v njegovem osrčji vrelo je; kot stopljena ruda v žarečem plavežu. Pa, — skušnjava je bila preveč velika. Se bom že na kaki način izvil iz kleš, saj je viditi dober človek, djal je sam pri sebi, vrne se nazaj, stopi v „šnopsarijo", in se hoče vsesti k stranski mizici. Tajni redar ga vabi naj sede k njemu. „Nisem nič kaj pri denarjih", odvrne plašno Cenček. Ali vohunasti in zviti redar mu priliznjeno odvrne: „E, kaj to! — danes je moj rojstni dan, nenavadno zidane volje sem, le brez skrbi ga pij; vse plačam jaz.u Cenček si ni dal veliko prigovarjati, kozarec za kozarcom prekucne, redar pa mu lukavo na-lija. Sicer mu je bilo s pričetka nekako tesno pri srcu, pa bolj ko je pil, bolj je zginjevala otožnost. „Vi ste pa vendar le blaga duša," pravi Cenko svojemu navideznemu prijatelju, „pa tudi zali človek, kakor jih ima mesto malo enacih." Redar se skrivaj tiho namuzne, potem pa lokavo  pravi:   „E, Cenko!   Kaj jaz; — no, pa če ti
prav pritrdim, kar praviš, smem pa zraven rečti, da tudi ti se smeš ponašati kot eden najlepših fantov na dalječ okrog. Mislim, da marsikateri deklici si Je ztlodil možgane, in da sploh moraš imeti pri ženskah ogromno srečo." — ,,Da!" odvrne Cenko ponosno, ,,res je tako! Marsikatero   sem   že  speljal na led!   V ogenj bi šle za
me; — vse storijo za me!------------"
In preden je pretekla ura, dosegel je tajni redar svoj namen. Cenko vjel se je, in svojo ljubico — izdal.
V.
Naslednje jutro pride redar z poklicom za Jerico, da mora nemudoma na policijo. Prestrašila se je in obledela, a kmalo se zopet osrčila in sledila redarju. Da je izdana, se ji še sanjalo ne bilo, ker jej je Cenko vedno zatrjeval, da zna molčati, kakor grob. Pa, — re-vica je preveč vrjela in svojemu zapeljivcu zaupala. Dana je bila v zapor in pričela se z njo stroga preiskava.
Opoldan je Cenček,' ki je bil prespal to, kar so prejšnji večer govorile njegove pijane usta, skrivaj pričakoval Jerice pri vodnjaku. Pa, — ni je bilo. Ko hoče togoten odhajati, češ: danes me pa bo zopet pustila stradati, stopi k njemu čvrsti redar, — zdajci se mu pridruži   še   drugi, in   odpeljeta  tudi njega v zapor. —
Preiskava je bila kmalo dokončana! —
VI.
„Juter bo glavna obravnava", reče necega večera jetničar CenKotu; ,,juter se bosta tedaj z ljubico zopet vidila iz lica v lice, in postavljena si eden druzemu nasprot." Cenko kakor od gada pičen šine kvišku, in zakriči. „No! — le umiri sel" reče hladnokrvno jetničar; — ,Jerica je bila dozdaj poštena, v preiskavi je tudi povedala vse po pravici in resnici; več ko dve leti ječe ji bo javaljne prisojeno. To pa je gotovo, da se juter z ljubico zopet vidita." — Strašansko razburjenega jetničar zapusti. Jetniki v sosednih zaporih slišali so ga celo noč divjati in besniti po njegovi ječi ; — prot jutru je vse vtihnilo. —
Ko ob določeni uri pride jetničar po Cenkota, da bi ga odvedel pred sodbo, najde ga — mrtvega; — na jermenu svojih hlač bil se je obesil. — So ga li gnale v žalostni samomor obupnost, huda vest ali pa strah? nasprot postavljen biti zapeljani deklici, katero je pahnil v toliko sramoto in ječo, kdo ve?
Ljudje pa, ki so Cenkota dobro poznali, djali in govorili so : „Sodnike je prehitil; — če bi bil še kaj časa živil, prišel bi bil tako kot tako gotovo na vislice za katere je bi že zdaj zrel, kakor mehka hruška. Bog bodi milostljiv njegovi grešni duši!" —                   L.