Člfate&fem v pouk ln zabavo, SfevllKe g@v@riio. T)elo enega moškega en dan zamore tmdomestiti peščica premoga, to je 350 gramov. Vodopad, 1ki požene v 1 sekundi 4 kubične metre vode 100 m globoko, opravi is-to delo, ikakor bi ga zmoglo 103.000 delovnih moči. V Švici je bila leta 1924 izrabljena le 1 š-ostinka tamošnje vodne sile, kar znači 650.000 kilowatov. Ta sila je gnala železnice na deželi ter cestne po mestih, stroje po to1/arnah, poljedelske iStroje, oskrbovala je razsvetljavo in pomagala pri raznih opravilih v gospo"dinjstvu. Če bi hoteli isto delo opraviti Švicarji s pomočjo človeških rok, bi moral imeti vsak 17 sužnjev, ki bi morali neprestano garati v treh »šihtih«. Ce bi se zbrali vsi Švicarji in bi gonili skupno en stroj za proizvajanje električne sile, bi vrgel ta trud 25.000 KVV, torej znatno manj, nego zmore vodna sila. •Znamenito staroegipčansko Keopsoivo piramido je gradilo skozi 20 let 100 Jiisoč sužnjev. 500 delavcev, 12 dvigalnih naprav in 40 KW bi jo danes pofctavilo v 9 mesecih. V Združenih ameriških državah so eračunali, ako bi se bili posluževali za žetev 1928—29 pri obdelovanju zemlje lopat, bi bik> potrebno 6 milijonov delavcev, če bi raibili pluge: 1 milijon plugov, katere bi vlekli voli in 500.000 delavnih moči za uravnavo plugov. Isto delo je bilo opravljeno leta 1929 s pomočj'0 modernih traktorjev v 120dnevnem delovnem času od 4000 delavcev. Za delo, za kojega opravek je bilo po- trebmti leta 1840 v poljedelstvu 3000 ur, ga opravijo danes s pomočjo strojev v luri. Tako izpodriva stroj človeško in živalsko pomoč iz poljedelstva. Stroj za izdelovanje električnih žarnic izdela v eni uri toliko, fcakor poprej 550 delavcev v istem času. V razdobju 1910 do 1929 je napredoyala človeška delovna moč za 23%, i:poraLa vodne sile za 91% in olja za 350?» y proizvodnji. ' V razdobju 1899 do 1929 je porasla Inštalirana sila za 327.5%, število delavstva pa samo za 87%. Iz teh številk je razvidno, kako bitro izpodrivajo člotVeško moč naravne sile. Čim več se danes proizvaja, tem bolj pada število delavstva. V Ameriki &o pridelali sirovega železa leta 1879 3,070.875 ton in &o rabili za to delo 41.695 delavcev. Leta 1929, ko so pomagali pri istem opravku najbolj moderni stroji, 42,613.983 ton. Ena najmlajših industrij je avto-inclustrija, ki je takorekoč požirala brezposelne iz drugih industrij, je dosegla ,v razdobju 1925—26 v Združenih ameriških državah največ 8 milijonov avtomobilov na leto. Število delav&tva pa se je zmanjšalo leta 1925 napram letu 1924 za 70.000, leta 1926 napram 1. 1925 za 69.000. In zakaj? Za proizvodnjo 1 avtomobila so rabili leta 1904 1291 ur ea moške roke. Radi uvedbe strojev v avto-industriji je padla zgorajna številka v letu 1919 na 303, leta 1929 na 92 ur za moške roke. Od leta 1929 do danes pa za mnogo več* Delo človeške roke se izpodriva z neverjetno naglico iz industrijskih podjetij in ni nobenega upanja, da bi dobilo zaposlitev kod dfugod. V ameriškem mestu Milwaukee je tvornica A. V. Smith-Gorporation za >zdelovanje avtomobilskih okvirjev. Ta tvornica izdela dnevno 10.000 avto-okvirjev in 75 km cevi pod nadzorstvom samo enega moža. Stroji sami prirezujejo, upogibajo, stiskajo, zbijajo, lakirajo itd. povsem sapaostojno. V omenjeni tvornici je 208 delavcev, kateri so zaposleni le z zunanjimi opravili. Če bi se ne bila vrinila v načrt za tvoraico neka napaka, bi zadostovalo mesto 208 delavcev le 50. YBiii$Sia lcuiperalarii. Raziskovalci stratosfere ne zamudijo nobene priložnosti za raziskovanje svojega področja. Belgijski profesor Piccard jim je dal zagon, ki kar noče odnehati. Zadnje čase raziskujejo temperaturo v stratosferi s takozvanimi radljskimi sondami, to je balonskimi plašči z oddajnimi aparati. Pred kratkim so spustili takšno sondo v stratosfero. Naprava se je dvigala z brzino 260 m v sekundi in je dosegla višino 21.000 m, to je najvišjo dosedanjo višino, s kakršno se more ponašati takšna naprava. V najkrajšem času bodo spustili novo sondo v stratosfero z Nansenove zemlje. Raziskovalci jo bodo opremili s pripravarm, ki ji bodo omogočile dvig do 30 ali celo do 32 'km višine. Ce pojde sonda tako vi&dko, bo lahko sporočila potom oddajnega aparata, kakšen zrak je tam gori in iz kakšnih sestavin je atmosfera v tej višini. Po domnevah, ki jih imajo strokovnjaki na razpolago, se namreč da sfclepati, da vlada v vižini 30 do 32 km jako visoka temperatura. žen§ha hol iznaidilcli. Prvi ženski iznajditelj v starodavnih časih bi naj bila neka Semiramis, kateri pripisujejo iznajdbo stroja za žetev. Bil je to voz, opremljen s srpi. Nebesni obok bi naj bila prvič narisala roka neke Hypathias. Imenovana je tudi za mornarje iznašla napravo za merjenje višine nebesnih teles. Kristina Shavv iz Škotske je bila prva ženska, ki je znala na stroj presti lan. Bilo je to pred 200 leti. Ne povsem 100 let pozneje, lcta 1790, je iznašla žena generala Greena stroj za žetev bombaža. Iznajdba ji je vrgla le malo denarja in je morala tudi ta iznajditeljica okusiti bridko usodo skoro vseh izumiteljev. Soproga bristolsikega ladjcgraditclja je iznašla baikrcne žreblje, ki so posebno prikladni za zbijanje ladij. S to iznajdbo je pripomogla svojemu možu k znatnemu premoženju. Prvi amerikanski patent je bil pri-' znan leta 1809 gospej Mariji Kies za tkalni stol. Od leta 1790 do 1890 so našteli 3000 patentov, s katerimi so lahko ponaša ženski spol. Od leta 1884 do izbruha svetovne vojne je naraslo število ženskih patentov v Združenih ameriških državah na 8000. Lida Wilson, Anglcžinja, si je pustila patentirati turbino na plin in nekatere izboljšavc pri brezžičnem brzojavu. Roza Walton poseda pat&nt na zboljšanje gramofonskih plošč. Nadaljne najnovejšc ženske iznajdbe se nanašajo na kolesa lokomotiv, na ^iščenje kovinastih predmetov, na godala, električne naprave in na razne novosti v gospodinjstvu. Čudno je, ravno ženska je bila, ki je znašla privezo za moške mustače in je dosegla s to iznajdbo izreden uspeh in dobiček. Neki angleški časopis omenja, da je bilo leta 1914 prijavljcnih na angleškem patentnem uradu 50 ženskih patentov. Med temi iznajdbami so te-le posebno značilne: obrambna cbleka za letalce, prenosna ogrevalna naprava za bolniško postelj, razne obveze za ranjence in še več drugih med vojno uspešno preizkušenih novo&ti. Posebno pozornost je vz.bujala ženska iznajdba, katera je bila objavljena v Ameriki in se nanaša na izredno naglo potapljanjc podmornic. V novejšem času prihajajo iz Amerike poročila, da se peča tamošnji ženski svet z iznajdbami, ki se nanašajo na sirovinc. Moskovska »Izvestja« pišejo: Pred 14 leti, to je leta 1920, je povila soproga V. Timošenka, delovodje čistilnice sladkorja v Čerkasih, sina. Mati je bolehala in oče je moral poiskati dojiljo, neko Spirjagino. Sklenil je z njo pogodbo za 10 mesecev. A dojilja je po 6 mesecih zapustila službo in se omožila. Timošenko ni vedel, kam z dojenčkom, in je tožil dojiljo pri okrajnem sodišču. Sodnik je zavrnil tožbo. Timošenko se je obrnil na vzklicno sodišče v Voronežu in dokazoval, da mora dojilja spoštovati sklenjeno pogodbo. Več mesccev je zaman čakal na odgovor in naposled vzel drugo dojiljo. Leta so tekla. Timošenko-oče je pozabil na pravdo. Timošenko-sin je shodil, bil žogo z drugimi dečki, spretno kradel poleti lubenice sosedom, napravil maturo, sklenil, da bo postal letalec in zdaj sam dokaj spretno gradi brezmotornc enokrovnike. Minilo je 14 let in pismonoša jo ncnadoma prinesel državljanu odlotk oblastnega sodišča v Voronežu. SodiSče je priznalo na temelju predložene službene pogodbe, da mora državljanka Spirjegina dojiti Timošenka^sina še širi mesece pod pretnjo globe v korist' delovne borze. Retifti slroSfovnlahf. V Njujorku se je vršil pred kratkim kongres najbolj finih nosov in jezikov v novem svetu. V ikongresnem hotelu so se zbrali zastopniiki najprijetnejših poklicev: poskuševalci čaja. fcave, vin, preiskuševalci tobaka in parfumov. Kavo predvsem vohajo. Strokovnjaki. ki posedajo najbolj fini voh za fcavo, niso Evropejci ali Turčini, ampak ljudje iz Brazilije in Guatemal«. Največj« ameriške tvrdke imajo svoje posebne poskuševalce za čaj. Služba teh strokovnjakov je, da eno s.kodelico čaja za drugo povohajo, poskusijo in jo ocenijo tudi po barvi. Takale preizkušnje so odgovornosti poln poklic, ker ti možje so obenem določevalci cen in gre za milijonsike svote. Najtežjo službo vrši preizkuševalec raznih čajnih vrst na njujorški carinarnici, ker mora doiočiti za vsaiko vrsto posebno carinsko tarifo. Še danes je razširjeno mnenj.," ua migljajo stalnice, premičnice pa ne. To je naziranje, ki so ga opazovanja že davno zavrgla. Kadar stalnice mocao migljajo, migljajo gotovo tudi planeti, samo da je njih migljanje dosti mii1nejše in ga prosto oko vselej ne opazi. Včasi zvezde ob obzorju naravnost postkakujejo, migljanje planetov pa se kaže samo v spremembah svetlobne noči. Od fcod ta pojav? V bistvu je soroden nemiru solnčnih žankov, ki se odbijajo z razgibane vode na strop ali steno. Giibanje zračnih plasti, njih med sebojno mešanje in pri tem nastajajoče različne lomne prilike s-o vzrok zvezdnega migljanja, ki se kaže v drhtečib gibih, v sprernembah barve. Ta pojav ni brez pomena za naše življenje. Kadar zvezde močno migljajo, je to znJk, da so višje zra^ne plastl zelo nemirnc, temu ncmiru pa sledijo vremenski prcobrati. Natančno opazovanje zvezdnega migljanja bi nam v tem pogledn torej lahko ikoristilo za napovedovanjc; vremena.