Januš Golec: Rokoborec. Največja zabava kmečkih fantov na paši je bila in bo metanje. Kdor zna spretnost metanja, je čislan junak. Podstavljanje noge in razne druge nedovoljene zahrbtnosti so bile in so še najbrž danes po od pradedov podedovanih zakonih zabranjene. Bolj izurjeno in še bolj v krog pravil pcrtisnjeno metanje imenujejo mestjani in danes takozvani športniki — rokoborbo. Rokoborba je stopila po vseh mednarodno vcljavnih pravilih na Spod. Štajerskem na pozorišče pred dobrimi 30 leti. Takrat so se pojavili po naših mestih in sploh večjih krajih cirkusi, ki so imeli na programu tudi rokoborbe. Med ikomedijante so bili uvrščeni ali metali sami med seboj, pozivali tudi močnejše smrtnike, naj jih skušajo spraviti do padca proti v tisoče segajoči nagradi. Dobro mi je še danes v spominu izza dijaških let, da je priromal v Celje na glazijo cirkus »Weitzmann«. Bil je to res cirikus pod pokritim šotorom, kjer so nastopali razni umetniki, konji in divje zveri. Poleg cirkuškega pokritega igrišča je bil zgrajen na prostem čista odprt, prostoren oder, na katerem so se posikušali rokoborci, spretni vozači na kolesih, plezalci po vrveh itd. Med rokoborci je bil debelušast Nemec z imenom g. Majer. 0 njem je šel glas in se je tudi sam javno bahal z odra, da ga še ni doslej premagal nikdo na celem svetu. Goljat je bil videti vkljub debelosti izredno močan, saj o nenavadni telesni sili so vpile v javnost njegove silovito razvite mišice po celem telesu. G. Majer se je metal vsak večer krajše ali dalje časa s poklicnimi rokoborci iz cirkusa. Vsikdar je bil on zmagovalec. Ko je dokazal, kaj da premore z močjo nad sotovariši, je začel vpiti z odra v občinstvo kakor kak zoboder, naj stopi ikateri na plan in se poskusi z njim. Ako bode podlegel on Majer, bo izplačalo ravnateljstvo cirkusa »Weitzmann« zmagovalcu za taiste čase veliko svoto 5000 kron. Nad velikana in orjaka so se upali po največ mesarji, ki so vsaj po zunanjosti še najbolj za to igro. G. Majer jih je polagal na lla liki snopje, se norčeval iz premagancev in dražil mnogoštevilne gledalce, da so jih javno zasmehovali in ploskali surovemu goljatu. Mnogo manj opravka nego z mesarji je imel Majer s kleparji, čevljarji in drugimi, ki so čutili v sebi moč in jila. je vabila ter mikala visoka nagrada. Celjani meščani in okoličani so se s časom taiko navadili na vsakovečerne rokoborbe, da so bile te vsaj od moških mnogo boljše obiskane nego predstave v pokritem cirkusu. Lepega poletnega večera je bil med mesarji gledalci tudi Pivlakovičev Jura, doma iz nekega zagorskega selaonstran Sotle, ki je preskrboval celjske mesarje s teleti in drugo bolj cenejšo govedo. Jura je bil lepo zraščen Zagorec, star kakih 25 let, precej visok ter močan, da mu med vsem zbranim občinstvom ni bilo zlepa para. Tudi on je poslušal širokoustnega g. Majerja, kako je pozival na boj, se bahal z nepremagljivostjo in zasmehoval že tolikokrat premagani mesarski Izrael. Zagorec ni prav razumel, kaj da boče kričavi Nemec in je prosil pojasnila pri tovariših. Komaj se je oglasil Jura, že so postali nanj pozorni vsi mesarji. Vse je prešinil enoglasni sklep: Juraj Pivlakovič ali pa sploh nobeden več! Raztolmačili so Hrvatu, kaj da je nemški bahač, kaj da hoče in koliko prejme oni, ki bi ga enkrat pošteno prekotalil po odru. Jura je kimal zadovoljno, napravil z rokama prostor ikrog sebe, sc udaril po prsih in menil na glas, da uprav goljatski orjafci, ki so se borilimu ni kos y metanju nobeden Zagorec od Sv. Kate do Zagreba. Močan je tako, da obdrži z rokami razjarjenega vola, pa bi ne vrgel vampastega Nemca! Oči vseh so bile uprte na mah v krepkega Hrvata in že ga je izsledil tudi g. Majer in mu celo požvižgal na obračun prcd občinstvom. Juraj Pivlakovič je slekel suknjo, jo Izročil s klobukom vred tovarišem in kakor ris se je pognal na oder pred rokoborca. G. Majer je le nekoliko osupnil pri pogledu na silovitega mladega človeka, a kaj je telesna jakost napram tolikoletni izurjenosti in tolikim zmagam nad šolanimi borci. Hrvat se je ogledal po odru, hušnil v kot, da je imel zavarovan hrbet in čakal na nasprotnika. G. Majer se je krohotal temu početju, se mu približal in mu podal, kakor je to običaj, roko, da se ne bo srdil nanj, ko bo padel kakor je dolg in širok. Po ikončani podaji rak je utihnilo vse po razsežni glaziji. Doslej še niso imeli prilike radovedneži, da bi se bil poskusil z Nemcem tako mišičast drznež, kakor je bil nocojšnji. Zagorec se je tiščal v kot, Majer ga je dražil, vabil in hotel s cukanjem izdražiti iz varnega kritja. To le dolgoJraino drezanje na spoprijem je postalo sčašcm dj/lggčaano za nestrpne gledalce in za mojstra V rakofcorbi g. Majerja. Z vso silo je zagrabil naspfotDJka za roko, da bi ga prisilil na odprti oder, ko se je doigralo trenutno nekaj, Cesar ni nikdo pričakoval, najmanj pa j. Majer sam. Z bliskavico se je otresel Hrvat Majerjeve roke, ga nasikočil z rokami preko prs, dvignil visoko v trak in vrgel daleč proč od sebe, da bi ise bil oder skoraj podrl! Predno se je tako sramotno — a seve nestrokovnjaško in ne po predpisih prekobaljeni debeluh pobral in si opomogel od presenečenja, je plo&kala večina Hrvatu; manjšina je žvižgala ter vpila, da je zmagovalec nešolan divjak, ki spada na pašnik, ne pa na javni oder. Najbolj je seve rohnel g. Majer, krilil z rofcami in vpil, da z ameriškimi bizoni še doslej ni imel posla in taka borba je za hlev in prerijo, ne i& mesto! Pivlakovičeva zmaga je bila prevpita kot neveljavna; Majer je bil pripravIjen za nadaljni spoprijem, aiko ga položi nasprotnik tako na tla, da se bo dotaknil z obema plečama deske na odru. Nemščine zinožen mesar je stopil na oder in pojasnil Juraju, kaj da še hoče od. njega vampež širokoustni. Naj le sprejme še ta pogoj, da bo zmaga priznana in za Nemca tem bolj porazna ter sramotna. PivlakoviC je bil takoj pripravljen na ponovno borbo in tudi g. Majer se ni- kakor ni smel osmešiti z umikom. Ker Jura kot nerokojorec ni poznal vseh umikov, prijemov, pritiskov itd., je bilo vpričo vsega občinstva sklenjeno z udarom v roko, da je zmagovalec taisti, ki kahorkoli položi nasprotnika tako na tla po dolgena, da bosta obe pleči poljubili deske. Pa sta se sprijela oba junaka kakor dva pastirja na paši. Tokrat je prišla do veljave moč in ne fcako spretno izbegavanje in naskakovanje od strani. Mišice obeh borcev so nabrekle do razpoka. Majerju so kmalu izstopile oči vsled napora, ker se Hrvat le ni pustil ušibiti kakor kak fižolov kol. Majer je pritiskal z obema rokama, sopel liki kovaški meh, ni pa mogel priviti na-se žrtve niti za centimeter. Še en pritisk z vso silo, Nemec je postal plav v obraz, popustil v pritisku vsled nedostatka sape za sekundo in že je bil zopet visoko v zraku, pa že tudi na tleh in tako kakor je sam predpisal, le predvidel ni posledic. Priletel je z vso silo ter težo po deskah, da je bobnilo kakor grom, in je tudi obležal na celem hrbtu z obema plečama vred s polomljenimi rebri in na prsih mu je klečal zmagovalec — Juraj Pivlakovič nekod iz Zagorja, ki se je po&kušal prvič v rokoborbi s svetovnim mojstrom. Kri je privrela premagancu iz ust, začelo mu je grerati po grlu in občinstva se je oprijel strah. Vsi krepkejši so bili za Hrvata- in njegovo zmago; mlajši svet je tulil na marš in v luknjo s surovino, ki je ubila v metežu nasprotnika! Juraj Pivlakovič je gledal z odra kakor nekdo nova vrata in res ni znal, pri čem da je sedaj v drugič. Doma na selu in na gmajni je že polomil pri metanju marsikateremu poštenemu fantu rebra ali kak ud, a se ni nikdo razburjal radi tega. Nemec je izkupil, kar je sam zahteval in sedaj bi naj bil on ubijalec? Ravnatelj cirkusa je priskočil na pomoč z osobjem nezavestnemu g. Majerju, iki se je kmalu zavedel, izpljuval kri, le hoditi ni mogel radi par zrahljanih reber. Sedaj pač sedaj, debeluh se bo kmalu izlizal, naprej izzival in se širokoustil, jc zaploskalo občinstvo Hrvatu, ki je tirjal obljubljeno nagrado 5000 kron od ravnatelja. Polizani dedec v fraku je pomolel Juraju mesto denarja figo pod nos! Ni še skril roke v žepu, že je doMl tako okoli ušes, da je poljubil oder in se drl na pomoč, kakor bi ga deval živega iz kože. CirkuSki ljudje so se zaikadili od vseh strani v Hrvata, ki je zagrabil prvega za vrat ter noge in otepel z njim vsakega, ki se mu je drznil približati. Naenkrat je bil pretep v polnem razmahu na odru in med občinstvom. Mesarji so lopali po vseh, ki so nasto- pali s klici proti tovarišu zmagovalctf« Par policajev se je približalo Hrva>( tu, ki je že bil toliko razljuten, dai ni poznal več redarja od sovražnika* Stražniki so sfrčali z odra, kakor bi razpihal perje, a že so bili tu v Indi-i jance preoblečeni Čehi iz cirkusa, ki so se lotili podivjanega z ameriškim la« som. Edino z lasom (zanjko) so mu pri« šli do živega, da so mu spodnesli z združenimi močmi noge, ga zvezali in predali straži, ki je terjala samo krivca Hrvata, za vse drugo jej ni bilo mai% Ukrotitev Pivlakoviča z lasom in od-* stranitev z odra sta se odigrali s pomočjo deseterih in deseterib rok s ta-< ko naglico, da je s posamezniki obračunajoči mesarji niti prav opazili niso. Zagorca so odnesli in odvlekli v zapor; na glaziji je bil tepen ali je moral pobegniti vsakdo, ki ni bil za zmagovalca in proti mesarjem. Pretep in pobeg sta postala splošna. Še le tuljenje divjih zveri je iztreznilo pretepače, da so ostavili eden za drugim bojišče, saj na zadnje ne nosi rad odgovornosti pred oblastjo še tako neustrašen junak. Drugi dan za to rabuko je moral cirkus "VVeitzmann pobrati šila in kopita ter odpotovati, sicer bi bil doživel še kaj hujšega nego so bila polomljena rebra svetovnega mojstra v rokoborbi. Od Majerja obljubljene nagrade ravnatelj ni izplačal z izgovorom na pohabljenega rokoborca, ki se je udal pogojem, ki nikakor niso odgovarjali rokoborbnim mednarodnim predpisom« Bodi še omenjeno, da Juraju Pivlakoviču niso odrekli samo nagrade za zmago, še dva meseca je presedel v zaporu, ker je osuval policaje, ki so ga pozvali k miru in redu. Hrvat se je med štirimi stenami umiril, postal krotek in je vdano odsedel, kar so mu bili prisodili po njegovem skromnem prepričanju povsempo krivici. Ko je prestopil prag okrožnega sodišča v Celju kot zopet svoboden sin majke ^lrvatske, ga, je sprejela na ulici godba na pleh, cel špalir mesarjev in množice drugega občinstva. Banda je udarila v marš, zmagovalec nad širo koustnim Nemcem je moral na sredino špalirja in tako je šlo med živijo in slava klici po vseh glavnih ulicah tedaj zagrizeno nemškutarskega Celja. Niti eden stražnik se ni obregnil ob obhod, ki je kon?al v oštariji z veliko veselico, na kateri je podarila celjska mesprska zadruga Juraju Pivlakoviču diplomo častnega članstva in 500 kron nagrade in odškodnine za zapor, katerega je prebil kot mučenik za očiščenje in dvig od svetivnega mojstra Majerja v prah teptane — mesarske moči in časti!