659. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se ••t	pošilja	upravništvu.	:s
:::	Telefon številka 118.	:::
V Ljubljani, četrtek dne 23. oktobra 1913.
Le*-o II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	ut
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* » pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ul
u:	Telefon	številka 118.	ts
Enuor
Štajersko.
Lumparije ljubljanskih klerikalcev.
Kdor je v zadnjih dnevih bral »Tagespost«, »Schuftenblatt« in »Qr. Volksblatt«, v teh treh pa tudi Poročila o lOOletnici zmage pri Lip-sem< ki se je vršila i v Ljubljani, je v vseh treh listih moral takoj videti, da tiči v omenjenih poročilih en in ,s‘i sIog. Isto se nam je vrinilo, ko smo brali poročilo v »N. FrJPr.« in )e Primerjali z poročili v graških dnevnikih. Stvar je jasna: original 'e bil sestavljen od ene in iste osebe, °zir. istih oseb, potem kopiran in ko-. Pije poslane »express« omenjenim listom. ali pa. so se bili oddali po e,nem in istem originalu na te štiri liste hkratu brzojavi. Vprašanje nastane le. kdo je bila ona oseba, ki je tako hitro in očividno potvorjeno, Poročala. Znano je pa, da od leta I908. sem. graški listi postopajo s takimi brzojavi zelo previdno. Šola bili so parkrat skrajno potegnjeni iih je izmodrila. Vemo, da v takem slučaju sprejemajo poročila le ?d svojih poverjenih zaupnikov, izjemoma pa tudi od drugih, v LJub-"ani bivajočih žurnalistov. Sedaj pa Vzemi kdo v roke »Tagespost« in ^Schuftenblatt« ter primerjaj poroda v teh dveh z onim v »Gr. Volks-Plattu«. Kdor samo to stori bo spo-?nal kar na prvi mah. da je rojstni krai isti. Kdor pa gre samo malo bo opazil še sledeče: svobodomiselna graška dnevnika prinašata t0 kot nujna poročila, brez označbe vira? Še celo običajne končnice poročevalcev manjkajo. Kdor pa čita *G. V.« pa vidi kat. za krajevno označbo, — »Laibach« — med brzojavi. Se v oklepaju, opazko »priv. .eu = (Priv. Tel.), to se pravi po aomače:	ljubljanski zaupnik tega
lu.Ki»e Poslal brzojavno poročilo. MubljanSki zaupn sQr Volksblatt a« Ea ^edl v redakciji — »Slovenca«.
O vemo pozitivno. Ker pa vemo, odkod je dobil »Gr. Volksblatt« svoj brzojav in. ker le popolnoma podoben brzojavom v ostalih listih, vemo tudi, da so le klerikalci, ljubljanski. krog redakcije »Slovenca« povzročili falotsko nesramne brzo-jave v »N. Fr. Pr.. »Tagesp.«, »Schu* Itenblattu« in »Gr. Volksblattu«. Zakaj so to storili? Zgolj le. da se maščujejo nad celim narodom za klofute. ki so lih doživeli v teku tega leta, zlasti pa še po publikacij! dr. Krekovih pisem Theimerjevi. Redakcija »Slovenca« naj nam pove, če to ni res? Povemo pa gospodom, da bojno v danem slučaju morda še v po-*°žaju, navesti jim še kai druzega v Potrditev gorajšnje trditve. Eno pa tem gg. še v vednost: da nam je mi-Kuaj, ki nas je spravil na njihovo JjJod. došel iz Gradca... Gospoda! Ce ni res. dokažite nasprotno!!
Lažejo se* Kljub temu, da ve danes že vsakdo, da se slovenski klerikalni poslanci štajerski pri glasovanju za učiteljske doklade niiso morda vzdrževali glasovanja, marveč s socialnimi demokrati in nemškim centrom glasovali direktno proti učiteljskim draginjskim dokladam, so predrzni dovolj, lagati po svojih trobilih, da so glasovali za draginjsko doklado. V zadnji »Straži« najdejo dovoli poguma, javno trditi laž, ter slikajo same sebe kot največje prijatelje učiteljstva, naprednega zastopnika pa kot največjega nasprotnika. Ni nam na tem. da bi mi zagovarjali dr. Kukovčevo nenavzočnost, kajti vemo mi, kot vedo klerikalci, da tega ni storil brez zanj važnega razloga konstatirati pa moramo suho dejstvo — kot smo je že opetovano — da se klerikalci čisto prostaško lažejo, ko trde. da so glasovali za draginjsko doklado. Glasovali so le za zboljšanje udovam, a tudi to samo pogojno, t. pr. potem, ko se je dovolilo tudi večje remuneracije kaplanom učiteljem verouka. Čemu tako pisanje klerikalnih listov? Pač samo za to, ker hočejo preslepiti svojo javnost, klerikalne volilce. da bi jim ti ne prišli na njihvo direktno nesramnost. Slovenski klerikalci so pač ono noč, ko so proti draginjski dokladi obstruirali social, demokrati, presedeli v deželni zbornici in dr. Korošec si ie pač dovolil par medklicev, ki bi naj bili vzbudili mnenje, da bodo glasovali z večino, a ko je prišlo do glasovanja — so jo potegnili s social, demokrati in nemškim centrom — proti draginjski dokladi. Da, da: v laganju so ti gospodje črez svoje učitelje jezuiti, v vsem drugem pa, zlasti še v narodnem poštenju, pa so zelo majhni. Dolžnost naprednega učiteljstva je. da jim da za to primeren odgovor m dela z vsemi močmi proti njim...
Kot dve mački sta bila huda dne
20. t. m. državni in deželni poslanec ter župan Franc Pošek iz Slivnice pri Mariboru in njegov zastopnik dr. Leskovar, ko jiim je očital zagovornik Lobnikov, odvetnik dr. Kren. da je tako ravnanje, kot si ga je dovolil poslanec in župan Pošek, sramota za celo S. L. S. Oba gg. je na moč zbo-gla opomba, da so ravno slovenski klerikalni poslanci na moč podpirali resolucijo proti razkosanju posestev (Giitterschlachterei«), za kar pa se ravno poslanec Pošek prokleto malo zmeni. Oba sta planila proti omenjenemu zagovorniku in poslanec Ro-šek je celo v nemogli jezi grozil s sklenjenima pestema, češ: »Vam bomo že pokazali! Vi ne boste napadali naše stranke!« Seveda g. zagovornik ni ostal dolžan odgovora in zavrnil, da se ne botji ne poslanca Pošeka, ne njegovega zagovornika... Pa tudi v ostalem se je vedel g. poslanec zelo dostojno. Z »lažnjivci« i. dr. lepimi
priimki je metal okrog, kot bi ne imel opravka s svojimi občinskimi svetovalci, marveč s kakšnimi pastirji in hlapci. Kakor hitro mu je kdo kaj izpovedal, da mu mi bilo po volji, pa mu je zasolil: »Ti si lažnjivec.« Da, da, na take poslance ie S.L.S. ali kakor jo tudi še imenujejo: Slovenska kmečka zveza, lahko ponosna. Če ne drugi, taki možje, ki imenujejo svoje volilce lažnjivce, bodo fešili slovenske kmete in slovenski narod. Slivniški kmečki volilci sedaj vidijo, kakšni »prijatelji« so jim pobožni njihovi voditelji, ki »v imenu božjem« spravijo v žep vse, kar jim pride pod roke, vrhu tega pa še nazivajo svoje volilce z — lažnjivci. Pametni bodite kmetje volilci in ne dajte se slepiti od klerikalcev! Dokler ste bili napredni, vam živ vrag ni delal takih sitnosti]. Klerikalcem gre samo za njih žep, pa naj jim bo potem ime Peter ali Pavel! Pokažite jim hrbet!
Kot volilni manever sta skušala posl. Pišek in dr. Leskovar označiti Lobnikovo postopanje napram svaku posl. Pišeku. Pa se jim je ta nakana zelo slabo obnesla, kajti priče kmetje so enoglasno potrdili, da je Lobnik šele po občinskih volitvah začel nastopati proti poslancu Prše-ku. Kmetje, kolikor jih je naprednih, res niso bili zadovoljni z volitvami in vložili proti njim priziv. A Lobnik sam je šele takrat pokazal svojemu svaku zobe, ko mu je ta pričel delati na to. da zgubi gostilniško licenco. Le ker mu je začel nasprotovati povsod. v njegovo, Lobnikovo škodo, je posegel po obrambi. Da nurjč poslanec Pišek res hotel škodovati, je razvidno tudi iz izvajanj prič. ki so potrdile, da so imeli in imajo drugi krčmarji mnogokrat istotako odprto preko dovoljene ure, a jim župan in posl. Pišek dozdaj še ni delal nikakih preglavic in jih tudi, še dozdaj ni javil, kot bi to moral in kot ie to storil v slučaju svojega svaka Lobnika. Ja, ja: kdor ne parira in se zameri, tisti mora — občutiti! To je klerikalno načelo.
Celje. (Zborovanje.) 18. t. m. se je vršilo v »Nemški hiši« zborovanje državnih uradnikov in uslužbencev. Na dnevnem redu je bil protest proti zavlačevanju službene pragmatike. — Ravno tako zborovanje se ie vršilo v Gradcu, koder je bilo 1500 udeležencev.
Gornjigrad. (2eno je umoril.) Zakonska posestnika sta že dalje časa živela celo nesložno. Vedno sta se prepirala in pretepala. Zupan sam je imel še poleg svoje žtne Marije neko drugo ljubico, koji je obljubil, da jo bo poročil. Zjutraj, 17. t. m. so našli Marijo Zupan mrtvo v postelji. Ko so jo zdravniki preiskali, so dognali, da je bila — zadavljena. Zupana so takoj priieli in oddali sodišču, kjer je skraja vse tajil. Sele proti koncu zaslišanja, se je nenadoma zagovoril. Radi tega in ker se je izvedelo za že prej povedano, ga su-
LISTEK
Pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»... Da,« je povzel z ganjenim Ktesom, »da. pojdem se prepričat. rfvar ie vredna tega. zakaj ta go-zasluži zdaj strogega pouka. S te, da mu dam njegovo lekcijo, pa j- teto združiti tudi pojasnilo, zakaj ‘tebi. Hvala še enkrat, draga mo-• Kdaj dobim Bobeto doma?«
»Bolj gotovo dopoldne kakor ‘kJPoldne. Njeno življenje je tako ne-nakomerno.«
»Odpravim se jutri zjutraj... ^kaj nocoj imam posla po mestu in tej gotovo ne bo mogoče. Z Bogom, Vjjberta, z Bogom, dete moje; vrlo [tekle ste... Dajte mi še enkrat roko!«
.^»Ali se potegnete zame, da mi •tespa markiza odpusti Bobeto? ...«
. »Bobeto! Saj je otela ravno njo jteJ.težje krivde. Markiza je bila tista, i ie zagovarjala to možitev. Ah, kafri0 ,. blagoslavljala previdnost bojo, ki vas je seznaniila z Bobeto!.. « Se enkrat ji je stisnil roko: ‘Razume se, da vam ni potreba, ovoniti ji o tej reči. Vse potrebno ji W)vem jaz, mnogo bolje in — kar je
SLVn v ~ mnogo bolj v vašo hvalo. uego bi mogli storiti sami«
»Hvala vam, gospod grof.«
Odšel je, dočirn se je napotila Gilberta v zgornje nadstropje, k markizi Rošegijski.
Vdova je bila sama.
»Ah. evo vas, dete moje... Ivo-na in njena mati sta šli pravkar dol. Toda če hočete, da pošljem po vašo učenko...«
»Z Ivono zdaj nimam posla, gospa markiza,« je odgovorila Gilberta smehljaje. »2e zjutraj sva opravili klavirske vaje. in zdi se mi. da je namenjena ravno zdaj k svoja šivilji.«
»Res je. Bogme, spomin mi začenja pešati. Ker pa ste ravno tu in sva sami med seboj, vas poprosim na majhno delo, ki naj osveži moj
stari spomin  Tukaj,« je dejala,
kažoč ji prostorni predal svoje pisalne mize. »imam na stotine pisem, izmed katerih ie najnovejše staro že svojih petindvajset let. Treba bo zrediti vse to in zvezati skupaj vse. kar nosi isti podpis .. «
»In vsak zavoj naj bo urejen po abecedi kaj ne da? To bo lahko dek). Razložiti hoče vse to po pisalni mizi. po stolih, po zofi, in če bo treba, tudi po preprogah ... Toda za začetek bo najboljše, ako vas preženem od tod, gospa markiza..', kajti' čez par minut bo vse v neredu ...«
»In jaz sem talko sebična, da se pustim izgnati; v svojo sobo pojdem in sedem s pletenjem h kaminu, dokler ne boste vi gotovi. Eh, dolgo bo traiialo, uboga Gilberta...«
»Ako ne opravim nocoj, zakleneva vrata malega salona — pa dovršim delo jutri.«
»Tako je. Ali lahko pride kdo DOgledat k vam?«
»Lahko, da, gospa markiza.«
In Gilberta je ostala sama pred veliko, odprto miznico... pred tem pokopališčem mrtvih spominov „ . prijateljev in prijateljic, ki jih že zdavnaj ni bilo več na svetu ...
Eh, trebalo je samo začeti; in že se je spravljala na delo. ko je opazila, da Ji pojde od rok mnogo hitreje, ako izprazni miznico popolnoma. da izloči najprej kup papirjev, ki niso spadali med pisma.
Tako je dospela do dna mizni-ce; tam pa zagleda mahoma tri prastare fotografije na srebru, kakršne so delali pred davnimi, davnimi leti. Gotovo so spale v tem svojem grobu žc dolgo, morda dalje od teh zarumenelih, zaprašenih pisem...
Lahko si mislimo, da je pogledala radovedno, kaj predstavljajo. Prva ie kazala mlado ženo v krinolini, s staroverskimi, debelimi kitami; kratko motrenje njenih visokomernih potez ji je povedalo, da gleda sliko markize Rošegijiske, kakršna je bila v svoji mladosti.
Dolga doba štirideset let, ki je bila pretekla od onega časa, ni bila izpremenila zapovedujočega izraza teh oči, ki ga je poznala Gilberta tako dobro. In ko je primerjalo dekle ta mladostni, zelo lepi obraz z nagubanim obličjem stare žene. ki ie
Vodiški čudeži.
Poslušajte eno zgodbo, ki jo tukaj vam povem — potlej izrecite sodbo, kot poštenim gre ljudem.
Zgodba ta ie vsa resnična, saj jo dobro vsak pozna je prav lepa in prav mična, mnogo lepih naukov ima.
*
Slavna Kranjska je dežela, daleč krog po svet’ slovi, vendar ni doslej imela, česar si najbolj želi:
V vseh deželah naokoli najde se kje kak svetnik, Kranjec pa naj dela, moli — on ostane mučenik.
Sred nebeškega ie dvora za svetnike mest dovolj, — če za druge je prostora, bo za Kranjca ga še bolj.
Vendar Kranjec vse prenaša, ker je vajen na peklo — a pobožno ženstvo naše vedno si želi nebo.
Ker so pridne in pobožne, so si zmislile tako: če smo druge vse ubožne, ena naj svetnica bo!
Ker v nebesih še premalo ie svetnikov in svetnic, naj bi k drugim se pridjalo še Johanco iz Vodic.
*
Zdaj zanima vsac’ga Kranjca; kaj z Johanco bilo je, kdo da bila je Johanca,
Kaj se z njo godilo je.
Ko je še prav majhna bila, ona pasla je ovce, vedno rada ie molila, če so vidTi jo ljudje.
Ko tako je ovce pasla, vi d’la razne je stvari, ker med tem je tudi rastla — so odprle se oči...
Videla je tud’ koštrune, ki se z ovcami pode, oven rad z rožičkom sune, ovce prav’jo: me-ke-ke.
Tak je videla Johanca, kak se ptice kljunčkajo, a na paši blizu klanca ovce se koštrunčkajo.
Tam na griču pa je stala ena cerkvica lepo: in Johanca je dejala m si mislila tako:
Ce bi jaz svetnica bila, tam imela bi svoj tron, vsa bi fara me molila vsem bi dala vse zastonj.
Enkrat pa prišel na pašo je sam župnik na sprehod, videl je Johanco našo — in ustavil svojo pot.
In tako jii je govoril:
»Vidiš, moja ljuba hči,
Bog je vse prav modro storil m za vse ljudi skrbi.
Ce pobožno boš molila in zaupala v Boga, božjo milost boš dobila in v nebesa boš prišla.
Če boš pridna kot ovčica, vsakdo rad te bo imel,
lahko, da boš še svetnica...« — To je rekel in je šel.
si
v V
-W
Johanca na paši.
Videla je drobne ptice, kako skupaj letajo, kako stikajo glavice in si gnezda spletajo.
V zraku letali komarji so visoko do neba — in različni drugi pari bili so — po dva in dva.
Johančine sanje.
Ko Johanca sama bila je sred pašnikov in polj, v sebi je tako sklenila, da pobožna bo še bolj.
Ko je v postelji ležala, in molila je lepo, lepe sanje je sanjala, ki jih vid’lo ni oko.
V sanjah se ji je zazdelo, da odprto je nebo
in iz njega prav veselo sveti angelci gredo. .
V sredi njih pa gre svetnica vsa obdana na okol.
a pred njo stoji telica, kot svetništva živ simbol.
Razsvetli v nebeški zarjfi zdaj svetnici se obraz — kaj Johanca zre v altarji?
»Ta svetnica — to sem jaz...« (Dalje.)
sedela v sosednji sobi in pletla ob kaminu, je zamrmralo nehote:
»Tako se izpremenii človek na stara leta...«
Segla je v miznico in vzela drugo sliko...
Ta je predstavljala mladega moža v starosti največ dvajsetih let Zdel se je eleganten m starikav hkrati, in dasi je bil videti plavolas — smehljal se je z usmevom, ki ga je opazila mnogokrat na Žakovih ustnicah. Moral je biti njegov oče.., marki de Rošegi... ki se je ponesrečil na lovu še v 2akovi zgodnji mladosti.
In tam... čisto zadaj, globoko v miznici... je ležala tretja slika.
Predstavljala je otroka... desetletnega, kvečjemu dvanajstletnega otroka, z nakodranimi, dolgimi lasmi, ki so obdajali lepi obrazek kakor z rahlo avreolo.
Kakor hitro je prijela Gilberta to sliko v roko in uprla nanjo svoj pogled, se ji Je izvil pridušen vzdih • • Ah, ta slika! Strašno... od poteze do poteze... do pičice Je bila podobna fotografiji, ki jo Je bil dal napraviti Florestan, ko je bilo Giil-berti dvanajst let!... Fotografiji, katere se Je spominjala do najmanjše podrobnosti... ter Jo imela pred očmi vsak dan ... saj Je stala na najvidnejšem mestu, na kaminu, tik pod zrcalom v sobi z lovor Je vimi venci!
In dočim je drhtela v njeni roki ta otroška slika, se Je spomnila tudi
besed, ki jih je izpregovorMa markiza na dan njiju prvega srečanja:
»Tako čudno ste podobni nekomu... ki je mrtev...«
In takoj... v neizrekljivi razburjenosti vseh njenih duševnih sposobnosti. med viharno zmedo vseh nagonov... je začela vstajati preteklost — davni dogodki so se porajal pred njo s svežo, novo silo...
Njeno rojstvo v kolibi na dnu Bisjerskega gozda... tik poleg Ro-šegijskega gradu... Njen oče, ki nf mogel poročiti njene matere ker so ga ubili pri Rejšofenu... Njen oče, o katerem je trdil Florestan — o kakšna laž! — da ne ve njegovega imena... in ki ji ie zapustil kot edino dedščino krstno ime: Gilberta...
In še vedno Je trepetala v njeni roki slika, ko je odprla stara markiza vrata in stopila v salon:
»No, kako ie. Gilberta, ali vam gre delo od rok?«
Zagledala je slike:
»Ah. tu notri so bile! Mol Bog, kako sem jih iskala! To je moj starejši sin,« je dejala, kažoča na sliko dvajsetletnega moža. »In to ie mo| ubogi Gilbert,« je dodala z vzdihlje-Jem ter vzela drugo sliko iz dekličinih rok...	____
Šele zdaj je zapazila, rda GHber-ti ni daleč do omedlevice:
»Ampak ... vam ni dobro, dere
moje!«
»Slabo mi prihaja, gospa markiza .. Dovolite mi. da ne počakam večerje... Raiša bi šk domov.,,*
urijo, da je usmrtil ženo zato. da bi poročil svojo ljubico. Odpeljali so ga v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Goriško.
Imenovanje, Barona Locatellija.
elana gosposke zbornice in dež. poslanca ie imenoval cesar za efektivnega tajnega svetnika.
Petelinje hlače in goriškj velmožje. Dva imamo, ki sta si po svojih značajih vsaj podobna, če že ne enaka. Prvi s dokolenskimi hlačami tirolske noše in zelenim klobukom, drugi z zlatim ovratnikom in svetlimi škornji — Wieser in Casapiccola. Nihče njiju ne zna slovenščine, svojo trdo tirolščino pa zavijata oba v svilnat državni papir. Oba paradirata s tem, da bruhata kulturne izrastke svojih ožjih rojakov med naše ljudi. Prvi je že pripravljen na odhod. in mu bomo v kratkem založili punkelj na ramena, da se odpelje v renske pokrajine, druzega bo pa treba eksportirati v Hoferjevo domovino. Čas je itak. da se iznebimo obeh, in poskrbimo, da se bosta zabavala letošnjo zimo vsak v svojem jazbečevem brlogu — masti mislimo, da je že dovolj.
Deželni zbor. Zasedanje je to-raj odgode.no, in prenešeno na december. Do tistega časa se splošno upa. da se bo mogel doseči med strankami sporazum. Dobro. Radovedni pa smo. in z nami tudi vsa slovenska javnost, kakšni bodo ti kompromisi, kdo jih bo sklepal. Časa je dovoli, da se vsa stvar temeljito uredi in preudari, kaj nam bo v škodo, kal v korist. Razumljivo jc seveda, da bomo razvoj cele stvari zasledovali in pisali o tem. Ne v obsodbi; če bo potreba, bomo tudi sodili; tisti pa. ki*jim ni le do besed, temveč tudi do dela. ki bo prišlo prav celi deželi, naj pazijo, da ne zabredejo, sicer bo ljudi minilo zaupanje. Hočemo, da bo delazmožnost omogočena in popolna, ter da se bo vršilo vse le zaradi dobre stvari, ne pa specijeino glede koristi strank! To bodi povedano že sedaj, ker predlogov, ki se morajo rešiti, je cele kupe. mi pa nočemo, da bo rešitev zastajala.
AH bomo k temu molčali? Južna železnica je premestila mnogo slovenskih uradnikov z njihovih prejšnjih mest v nemške in ponemčene kraje. Nanovo pa ie sprejela v službo 10 nemških prosilcev. — Vprašamo, koliko časa bomo še trpeli, da se bo zapostavljalo naše ljudi. Radovedni smo sedaj, kam bo namestila uprava juž. žel. te nove prosilce. Opozarjamo pa. da jih nikar ne nastavlja po naših krajih, posebno pa ne po tistih, kjer je odjedla kruh domačinom in jih poslala v razne kraje, kjer se bo moral marsikdo iz eksistenčnih ozirov ukloniti kolovodjem nemške propagande. Nam je vseh teh zapostavljanj dovolj, in če ie prav juž. žel., da Izpregovorl da-nes ali jutri ljudstvo svojo besedo, ki bo na škodo le prometu samemu, naj pripišejo faktorji, ki povzročajo tako neumestna imenovanja, posledice tega le sebi. Naše ljudi opozarjamo, nai zahtevajo vozne listke povsod v slovenskem jeziku; kdor izmed uslužbencev ga ni zmožen, pa naj gre čez mejo v svojo sveto domovino komedijanta Viljema.
Prvo predavanje gorišk e »Narodne Prosvete« se vrši v soboto, '25. t. m. Predava prof. Ilešič iz Ljubljane o temi: O zgodovinskem pomenu balkanskih vojn. Prijateljem izobrazbe predavanje priporočamo. Začetek točno ob 8. zvečer.
Vstopnice za vsa predavanja »N. P.« razprodaja knjigarna Gabršček.
MILAN SKRBINŠEK:
Slov. dr„.,iaf(čt>a šola.
»Dramatično društvo«, ki je leto na leto skrbelo za to, da so se uprizarjale v deželnem gledališču predstave, se ie znašlo letos naenkrat pred takšnimi težkočami, da mu je bilo nemogoče uresničiti tudi sezono 1913/14. Nato se je zavzel za stvar občinski svet ljubljanski, a končno je moral tudi ta resignirati. Razmere so bile takšne, da je bilo očividno. da letos ne bo slovenskega gledališča, če se ne znajde razun »Dramatičnega društva« in občinskega sveta še kakšen faktor, ki bi bil voljan in poklican omogočiti v Ljubljani' gledališko sezono 1913/14.
Mi iigralci smo stali ob strani in čakali Upali smo in upali. Končno wbo prišli do žalostnega spoznanja, da bomo ostati brez dela In da bodo naše zmožnosti zarjavele, če se sami ne zberemo in se ne rešimo pred duševno lakoto, kl nam je grozila.
Da. sedaj smo bili poklicani mi. rešiti slovensko dramo, sedaj smo bili poklicani mi skrbeti za naraščaj slovenskega igralstva in sklenil sem zbrati slovenske igralce in igralke v klubu ter z njimi vprizarjati v deželnem gledališču dramske predstave in ustanoviti prvo slovensko dramatična šota.
Pismo Johance.
Neka ženska, ime na razpolago, se je obrnila menda na Johanco, da bi ji naznanila, kdaj bi jo bilo mogoče obiskati, da bi ji pokazala svoj perijodni čudež. Jo lian ca je odgovorila z naslednjim pismom, ki je v naši redakciji:
H. J. M. 16. IV. 1913. Vodice.
Predraga v Jezusu! Pridite v petek, najbolje u poldan, ker dobro jest ne vem kedaj mi pride ali največkrat okoli 2. popoldan. Gosp. Župnik bodo tudi dovolili, se priporočam v svete molitve. Srčni pozdrav v presvetem srcu Jezusovem.
Ivanka J.
Iz tega pisma, čigar original imamo v roki, je jasno razvidno, da je Johanca uganjala svoj čudež telečje krvi z dovoljenjem gospoda župnika. Kadar so gospod župnik dovolili. takrat i] je prišlo. Zato ima Jo-hančino goljufijo in sramotenje Kristusovih ran na vesti duhovščina, ki ie pustila in dovolila, da je Johanca krvavela.
Ostala pisma, ki so nam na razpolago bodo odkrila še vse drugačne stvari. Iz njih je natančno razvidno, za kakšne namene je Johanca vlekla, od ljudi denar. V nekem pismu se tudi bere, koliko procentov je šlo za klerikalne namene, za katoliški shod Cuke. Marijine device itd. Kakšna kronica je odpadla seveda tudi na »Slovenca« in »Bogoljuba«.
Dnevni pregled.
Koliko so Nemci sodelovali pri
»osvobojevalnlh« vojskah? Čisto po Viljemovo se sedaj Nemci ustijo, da so rešili Evropo pred Napoleonovim gospodstvom in jo izvlekli izpod jarma »francoskega suženjstva«. V koliko so pripomogli Nemci v teh vojskah se razvidi iz nastopnih številk. V bitki pri Lipskem je bik) udeleženih na strani zaveznikov 191 ruskih, 109 avstrijskih, 96 pruskih in 41 švedskih bataljonov; dalje med konjenico 246 ruskih. 104 avstrijskih, 104 pruskih in 32 švedskih eskadronov. Ker je bilo med avstrijsko armado 60—70% Slovanov vidimo, da se je bitke udeležilo med’ 437 bataljoni 276 bataljonov Slovanov m med 486 eskadroni 316 eskadronov Slovanov. Sedaj si lahko vsak naredi sodbo, koliko so vredni nemški slavospevi. Ako bi Nemci sami opravljali »osvobojevalno« delo, gotovo ne bi dosegH tega, kar so dosegli — samo s pomočjo Slovanov! Kakšne vrednosti Je Pa »svoboda«, za ktero smo se Slovani biti pred 100 teti čutimo danes!
Pri nas hi drugod. V Kkvster-neuburgu je pri seii občinskega sveta prišel na razgovor tudi znan zakon »Lex Kolisko«. Med debato se je oglasil tudi mestni župnik Scholz, ki je povedal, da bo nabiral med svojimi verniki podpise za uveljavo imenovanega zakona. Kje pa pri nas delajo duhovni za prospeh slovenskega naroda? Ne samo. da ovirajo delo naših obrambnih društev, ampak pri vsaki priliki za par grošev in puhlih vladnih obljub prodajo slovenski narod,
Našim klerikalcem v zgled. Pretežna večina občinskih zastopov na
Spoan. in Zgor. Avstrijskem ie v rokah krščanskih socijaicev. Na vse kriplje delujejo sedaj na to. da se v obeh kronovinah uvede, kot edino dovoljeni, nemški učni jezik. Pokažite se klerikalci, ker imate moč v rokah na delo. ne pa še edino potrebno slovensko šolo v Kočevju zavlačevati na ljubo nekaterim nemškim kapitalistom!
»Slovenec«, ki sicer v vsako reč vtakne svoi dolgi jezik, še ni pojasnil. kakšno je bilo razmerje Vodiškega župnišča napram Johanci in njenemu krvavljenju. »Slovenec« bi seveda rad celo zadevo spravil z dnevnega reda, ker mu ni ljubo, da je ljubljenka kranjske duhovščine razkrinkana kot nesramna goljufica.
Zastave Marijinih družb In Čukov. Poroča se nam. da se je pri Johančinih predstavah nabran denar deloma porabil zanabavo zastav ne-kterih Marijinih družb in Čukov. Ta je pa res lepa: Pod zastavami nabavljenimi z denarjem od predstav telečje krvi zbrane »Marijine hčerke« častijo Brzmadežno.
Slišati smo, da ie izšla zopet »Napred. Misel«. Bdi smo prav malo radovedni, kaj piše to napredno albansko glasilo. Ker pa smo slišati, da se v »Napredhi Misli« piše tudii o »Dnevu«, smo hoteli to čitati. Dolgo smo jo iskali, predno smo Jo našli. Tam piše neki »napredni učitelj« o »Dnevu«. Ni dvoma, da1 le ta »napredni« učitelj v Pragi in da sedi v redakciji »Napredne Misli«. Pisanje tega »naprednega učitelja« je po mnenju drugih Uudtj popolnoma enako »Slovenčevemu«. S tem je Napredna Misel povedala, da hoče biti enaka »Slovencu«. Ker Pa Je »Slovenec« zavzel vse polje demmcijant-stva itd., ie »Napredna Misel« nepotrebna. še boli žalostno pa je. če hoče v tem s »Slovencem« konkurirati. »Napredni učitelj« torej lahko ohrani svojo napredno kulturo v Pragi — za svoj list pa bomo že sami poskrbeli in pa naši čitatelji.
Imenovanja in odlikovanja. »Wiener Zeitung« objavlja imenovanja in povišanja povodom »konca sezone«. O Kaniji smo že takdlnta-ko poročali. Odlikovan pa le tudi avstro-ogrski poslanik na Cetinju, baron Giesel in poslanik v Sofiji, grof Tarnowsky. (Radi doseženih uspehov, kaj pa.)
Povsod informacije. Zdaj se strašno žene in trudi, da se pride na čisto glede škandalov »Canadian Pacific«. Policaji, detektivi are tiralo ljudi. Jih gonijo iz agentur na policijske urade, od zasliševanj v kaj-he. Pri tem pa pozabljajo na svojo malomarnost in brezbrižnost v prejšnjem času. No. pri nas Je že tako, da se državni organi ne zavedajo svojih dolžnosti, dokler Jim’ kdo ne sesadi glave!
Unikum. (Pa ne senzacijonelni film.) Vlada je dovolila, da odprejo v Rumi (na Hrvatskem) madžarsko šolo s pravico javnosti. Toraj ni zadosti, da nam požre pri nas »Lega nazionale« in »Schulvereim« toliko naraščaja; monarhistična vlada po maga pri izvrševanju rabeljskega posla pohlepnim tujerodcem. Seveda. mi gledamo to z mirnimi očmi In hvalimo na vse pretege hlapčevstvo ubogega Lazarja, ki bo prišel zaradi svoje potrpežljivosti »v nebesa«.
2lvlnsk| ht letni semenj v Zagorju ob Savi bode dne 3. novembra kakor druga leta.
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi priredi v četrtek dne 24. oktobra ob 8. uri svečer vsprejemni večer prvoletnikom; v soboto dne 26. oktobra ob 8. uri zvečer v re-
Pravim prvo slovensko dramatično šalo, ker je dosedaj sploh nikoli nikjer ni bilo. To, kar se je imenovalo dosedai pri nas dramatična šola, mi bilo nič drugega, kakor slaba skrb za vzgojo štatisterije. Tu pa tam se ie našel seveda kakšen več ali manj nadarjen »učenec«, ki Je začel dobivati manjše vloge, in je postal tako počasi precej rutiniran diletant, ki je bil za izpolnitev kakšne manjše vrzeli v slovenskem dramskem ansamblu čisto dobrodošel.
A kje so oni igralci, kje so igralke. ki bi si jih bik) morak) slovensko gledališče tekom tega lepega števila let vzgojiti? Ni jih!
In zakaj jih ni? Ali prejšnja vodstva slovenskega gledališča niso čutila krvave potrebe po res dobrem naraščaju? Ali pa mogoče niso vedela. da ie bilo to, kar se je za njih časa imenovalo pri slovenskem' gledališču »dramatična šola« le žalostna karikatura takšne šole? Ali ni bilo po odhodu Ignacija Borštnika igralca, ki bi bil zmožen voditi takšno dramatično šolo v pravem pomenu besede?
Seveda, za učitelja dramatične šole ne zadošča, da ie rutiniran, temperamenten igralec, treba mu je tudi zadostne naobrazbe in treba Je nadalje. da Je srkal ob začetku svoje igralske poti tudi sam ob viru oder-
umetnosti,
Prepričani, da si bomo mogli ustanoviti dramatično šolo, ki bi zaslužila to ime, smo sklenili v okrilju »kluba slovenskih igralcev in igralk« ustvariti takšno šolo in služiti tako slovenski umetnosti tudi s tem, da Ji vzgojimo novih mladih moči.
A prišlo je drugače, upamo da bolje. — Ljubljanski občinski svet je sprejel ponudbo zagrebškega gledališča. ki bo prihajalo s svojo opero in opereto k nam in nudilo tako ljubljanskemu občinstvu precej muzikalnega užitka in one prijetne, lahke zabave operetnih večerov.
A kaj to! Za slovensko gledališče le večje važnosti, da pride v Ljubljano Ignaci) Borštnik kot artistični vodja. To ie pridobitev, ki jo mora z veseljem pozdraviti vsak pri-jateli slovenske drame. Ne le to, da bomo imeli vzorno naštudirane dramske predstave, ki jSh bode preveval dih Borštnikove umetniške osebnosti, nadjamo se tudi, da nam ustvari vsaj on — prvo slovensko dramatično šolo.
Saj za uresničenje te ideje ni potreba nič drugega, kakor zmožnosti, volje in veselja do dela. Tu ni treba niikakšnega velikega aparata in nikakega kapitala, kajti slovenska dramatična šola se ne more in ne sme smatraiti kot vir postranskih dohodkov onih igralcev, ki na njej podučjuieio. 3L uaših razmerah ie treh
stavraciji »u divala« svoj prvi redni občni zbor, kojega vspored je sledeči: 1. poročilo odbora; 2. poročilo preglednikov; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti.
»Akademično društvo sloven. tehnikov na Dunaju«. I. redni občni zbor se vrši v soboto 25. vinotoka 1913. ob 8. uri zvečer v restavraciji: IV. okraj. Schleifrniihlgasse 6. Gostje dobrodošli!
»Gledališko društvo« na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi veliko detektivsko burko »Olimpijske igre«. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, ta naj ne zamudi te velike burke, ki se je igrala že na vseh večjih odrih z velikim uspehom.
Nesreča pri streljanju iz topiča. Dne 12. t. m. je bilo pri Št. Joštu žegnanie. Pri tem slavju se je tudi streljalo. Ko je sprožil pri cerkvi posestnikov sin Anton Tominc tretji strel iz topiča, mu je ves naboj zletel v obraz in ga težko poškodoval. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici v Ljubljani.
Kolo mu je zgorelo. Pred kratkim je prišel neki trgovec iz Ljubljane na motorju v Št. Peter na Krasu in je pustil kolo pred neko tamo-šnjo gostilno. Kmalu pa se Je zbralo okrog kolesa veliko število domačih fantov, ki so se hoteli peljati na motorju. Pri tem se je razlil bencin na kolesu. Neki 191etni fant je zažgal ta bencin. V hipu je bilo celo kolo v ognju. Lastnik kolesa, ki je bilo popolnoma uničeno, trpi škodo 600 K.
Lovski plen. Pred nekaj dnevi so našli v gozdu pri Kozjaku še precej dobro ohranjeno kolo. Kolo Je bilo nalbrže ukradeno in se je izročilo orožništvu v Šmartnem.
Aretacija tatu. V noči na 11. t. m. je bila ukradena v mengiški pivovarni uslužbenemu natakarju Vaclavu Kavtskemu usnjata denarnica z 250 db 260 K. Orožništvu se je posrečilo prijeti tatu v osebi 191etnega Vaclava Havelke. ki je ushižben v mengiški pivovarni. Tat je ukradeni denar všil v klobuk, dočhn je bankovec za 100 K skril v dozo za ciga -garete. Tatinskega falota je orožni-štvo izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Aretacija. Predvčerajšnjim je bil aretiran v Olincah-Nova vas 30-letni. že večkrat predkaznovani delavec Wolgemut Mihael, ker je hudo na sumu, da Je dne 19. t. m. v Smledniku ukradel 45 kron. Okrajna sodnija bo imela z njim opravka.
Nadležen gost. Pretekli četrtek popohidne je prišel neki Robert Szabo iz Neu-Leopoldana v neko gostilno v Postojni, kjer Je bil grozno nadležen. Vsled te lepe njegove lastnosti se je kmalu znašel pod ka-pom. Ker se ie Szabo surovo in žaljivo obnašal napram orožniku, ga je ta kratkomalo aretiral m izroči) tamošnjemu okrajnemu sodišču.
Živa Je zgorela petletna Frančiška Novak, posestnikova hči v Podlipi, župnija Raka. Bila Je na njivi, kjer je njen oče Franc Novak oral. medtem se je pa neopažena odstranila in hitela k ognju, kjer je bil zakuril neki pastir. Komaj je bila deklica pri ognju, pa se ji Je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč In je skušal z golimi rokami po gasiti ogenj njene goreče obleke, a bilo je brez uspeha njegovo prizadevanje. Vsa obleka na njel je zgorela in nekoliko ur pozneje je dekletce za opeklinami umrlo. Tudi oče se Je med gašenjem hudo opekel na obeh rokah, za kar se zdaj zdravi v kan-dijski bolnišnici.
Žrtve strele. Na Trilju pri Sin]« ie udarila strela v hišo posestnik« Latinaca. V hiši je bilo pet oseb. Strela je ubila na mestu lSIetnega fanta in mlado gospodinjo, ki se 1« šele pred dvema mesecema poročila. Ostali trije so zelo poškodovani.
Nesreča na inorju. Parni čoln parnika »Tula«, ki je vlekel tri barke z ljudmi, ie nasedel na pesek. Va-lovje ga je vrglo ob obrežje. Prva barka se ie z enajstimi možmi in « vsem tovorom potopila, tri ljudi s« rešili. Drugi čoln se ie rešil.
Rodbinska drama. V občini Fe!-so Mi;koly na Ogrskem se je delavec 1 eofil Dud sprl s svojo družino kateri je prišel 601etni tast Abrahai« Dud na pomoč. Teofil ie napad« starca z nožem; ta je pograbi! sekir« in ubil zeta in njegovega brata MiW ki je hotel Feofilu pomagati z no žem zoper Abrahama.
Ljutofiaria,
— Volilni shodu in agitacijska j* potovanja naših klerikalcev. Nedeljk na nedeljo prirejajo ljubljanski klerikalci po deželi volilne shode. Pa tudi med tednom. Tam mečejo Pe* sek v oči kmetu, naštevajo svoje del® in zasluge, ne povedo pa, da so t« stvari, ki koristijo večinoma več klerikalnim poslancem nego kmetu-yo lilcu in davkoplačevalcu. Naprave, kakor so: ceste, vodovodi, šole j11 farovži, to vse mora kmet plačati ia svojega žepa, in če se denar jen# iz deželne blagajne, so tu prizadeti vsi davkoplačevalci. Za kmečke vo-tilce storijo klerikalni poslanci zato kaj potrebnega, ker so za to delo sami mastno plačani in ker jim ie za mandate! Za politično gospodarstvo Jim je, pa vpijejo, da Jim je blagor kmeta pri srcu. Zakaj pa kmetu ne pojasnijo, koliko dolgov ima de; žela in koliko primanjkljaja zadnjo tri leta? Za posojila in obresti je treba denarja, da se vrnejo in poplačajo! Kranjska dežela je zadnja tri let« prišla v tako stisko, da sta iz strah«1 pred polomom zbežala iz dež. zbori bivši glavar pl. Šuklje in poslanec Mandelj. _— Da bo o novem letd treba deželne doklade zvišati za 5® odstotkov, tega pa klerikalni slepari’ kmetu ne povedo in d-a so v te# enega leta požrli odborniki in uradniki 50.000 K dež. denarja saflid na dijetah in vožnjah, dasi so se vozili z avtomobilom (največ po nepOt trebi seveda), — tega ti klerika# sleparji kmetu ne povedo! — Je P# že zadnji čas, da se napredni#? zganemo in odpremo Oči kmetu '3„ deželi. Kar je stari dežehrf zbor it> odbor popre! prihranil, je klerika# deželni odbor v petih letih zapravil* po vrhu pa napravil še — 10 milijonov dojga. Pa to je šele začetek!
-<^Skra|na predrznost nemška tarskeTnulartje. Pri petkovem »teatru« so dobrli ljubljanski nemškutarji veliko korajžo. Pogum jim je da* »vzorni nastop« ljubljanske drž. policije, mislijo si, da sedaj lahko delajo kar hočejo. Včeraj se ie netu-škutarska mularija demonstrativno zbrala pred »Narodnim domom« j11 krulila svoj tevtonski »heul«. Ker k policija posegla vmes, se vidi, da # biSo vse tako nedolžno; seveda arO-tacij vkljub temu ni bilo. Slovenci ^ Mil radi vzklika »Živio« kaznovan1 od 40 do 50 kron! Občinstvo opozaf Jamo, da ščiti slovensko lice naši prestolice. Slovenci smo »osvobojeni« zato se moramo sami braniti. Naj se vzbudi stari slovenski ponos, proiL s strahopetnostjo in petolizstvom! 7
— Na naslov kavarnarjev! čf štetokrat se je povedalo, da se #
ba delati iz idealnega navdušenja, iz ljubezni do svojega poklica in do slovenskega gledališča. Iz skrbi za njegov procvit.
Imeli smo vsako leto takozvano »Dramatično šok)«. A delalo se je v njej jako malo, včasih celo nič. Samo ime je bilo tu, drugega1 nič. Edinti, ki se Je res zavzel za svoje učence, je bil menda Hinko Nučič, ki pa seveda tudi ni mogel skoraj ničesar doseči. — Predvsem Je smešno, če se misli da zadoščata za takšno šolo dva meseca, po preteku katerih uprizore učenci v gledališču kakšno veseloigro ali narodno igro s petjem. Potem pa sistem vzgoje! — Klasične so besede, ki Jih ie izrekla slovenska igralka začetkom lanske sezone, ko se je razvila v gledališki pisarni debata o dramatični šoli: »Vsak naj dobi svoje število učencev in koncem dramatične šole bomo potem že pokazali, kdo Jih Je boljše naučil!«
Naučil« Saj to Je ravno, ker mislite. da se je mogoče igranja naučiti. V tej zmoti tiči tudi nepravi sistem vzgoje. Učitell dramatične šole ne sme učencem igrati, in ti ga ne smejo posnemati* On ne sme stopiti sam na oder in pokazati čisto natančno učencem z uporabo organa, mimike m kretenj sam, kako naj izražajo različna čuvstva, ali karakterizirajo različne gaaMe, JUčeaec mora. do-
lska ti izraza za vse to sam v sebi in ga bo tudi našel, če ie kaj talen# v njem, in če ie učitelj poleg svoi® umetnosti toliko pedagoga in inteH-genta, da zna iz učenca izvabiti o# zmožnosti, ki jih ima. Vsaka umetnost ie v svojih zadnjih konsekvencah indivlduelna, tudi igralska. Za# lizraža eno in isto čuvstvo in k# rakterizira en in isti značaj talentirani učenec drugače, kakor njego^ učitelj. Dva različna igralca, ki sta res samonikla umetnika, igrata e# in isto vlogo različno, a sta la h# pri tem oba umetniško resnična.
A kai smo doživeli vedno Prt javnih produkcijah dosedanjih slo; venskih »dramatičnih šol«? Videl’ smo na odru ali same Nučiče, ali same Danile itd.
Ko je nameravalo lansko vodstvo slovenskega gledališča pre-ustrojiti ali prav za prav na no# ustanoviti dramatično šolo, so nekateri člani predlagali tudi, da bi se delo delilo in sicer na ta način, d*1 bi imela igralka ženske učence, igr8' lec pa moške.
To bi bilo prvič nepotrebn0' drugič pa nepravilno. Nepotrebn^ radi tega, ker naša dramatična šoj ne bi imela nikdar tistega štev" učencev, kakor jih imajo vetikome^ ne dramatične šole, ki imajo po do 80 učencev vsako leto. se tih sicer oglasi
srne voditi psov v kavarne in restavracije. a kakor je videti brez uspeha. Zadnje čase zgleda v kavarnali kot v nekaki prodajalni psov, tu leži eden pod mizo, tam eden skače po stol eh sem in tje, tretji leži na zofi itd Človek si ne upa niti v kavarno, ker se boji. da bi ga pasje bolhe ne požrle! — V interesu kavarnarjev je, da se zabrani voditi pse v javne lokale, kar je tudi policijsko prepovedano. Tu ni ozira ne proti civilistu in tudi ne proti oficirju. Mislimo, Ida zadostuje!
— Policaj Turner mora iz Ljubljane! Vsi ki so »občudovali« petkov nastop policaja Turnerja, so prepričani. da mora imenovana nesposobna oseba iz Ljubljane. Tudi mi bodemo delovali na to, da se izvrši ta zahte/a!
Avstrijada! Kakor čujemo, so bili vTetek, pri proslavi Lipskega, .aretirani Slovenci, kaznovani s pre-jcej občutnimi zapori, oziroma svota-,^4 mi. Pribiti moramo, da jih je bila večina popolnoma brez vzroka areti-ranih. med tem ko je nemškutarska mularija odšla brez kazni. — Res •epo je, biti »osvobojen«!*^
— »Nepriljubljenost« Francozov. Kalkor znano, se je na ljubljanskem gradu mala francoska posadka dolgo hrabro branila proti avstrijski premoči. S posadko je simpatiziralo jako veliko število Ljubljančanov, zato so hrabrim vojakom skrivaj nosili ponoči na grad hrano in druge potrebne reči. Prebivalci Ljubljane so takrat vedeli, kakšno svobodo so dobili od Francozov. Zato je precej
smešno, ako razni »zgodovinarji« trdijo, da so se Ljubljančani oddahnili. Veliko uglednih Slovencev je takrat šlo za Francozi, ker so vedeli, kaj jih čaka. ko se vrnejo Avstrijci! V spomin padlim Francozom so v soboto vsi Ljubljančani razobesili zastave.
— Sinoči smo imeli opero, danes io imamo zopet, a jutri, pojutrajšnjem ves ta teden? Ves poldrugi teden? Kaj se bo igralo? Ali se drama že Pripravlja? Je osobje že angažirano? Kakor čujemo — še ne. Zakaj se nič ne dela? Čujejo se različne stvari. Borštnik in Treščec se baje še nista zedinila. A sliši se tudi, da je Govekar Treščecev namestnik? Zakaj to-rej on nič ne dela? Sploh pa, na kak način je Govekar Treščecev namestnik? Kdo ga je imenoval? Kje je go.to objavljeno? Baje je zagrebli intendant po Govekarju brzojav-P10 ukazal slovenskim igralcem in Rralkam, da naštudirajo drami »Mli-«r in njegova hči« in »Tekmo«. Pri ®m .pa slovenski Igralci in Igralke
se niti angažirani niso. "Kot prvi po-KOj je stavljen v pogodbi občinskega sveta z zagrebško intendanco ta, »da angažira vs© igralce in igralke, ki so bili doslei angažirani pri slo-venskem gledališču v Ljubljani in so ostali brez angažma ter so še v Ljubljani, ter da Hm zagotovi gaže, kakršne so imeli v zadnji sezoni od 1. oktobra 1913«. Pol meseca oktobra ie že davno minilo, dne 16. t. m. bi bili morali dobiti člani že prve poline-sečne gaže — a so še danes brez denarja! — Kakor si tudi žele dela, je vendar jih treba prei angažirati, preden jim zapovedujejo.
— Beračenje. Doznali smo, da hodijo po Ljubljani nune in prosjačijo za klošterske ustanove. Prvič moralno take ljudi izgnati že zaradi tega, ker so nam kloštri pojedli že mnogo tega, česar so se ljudje osvobodili j*>Prej; tisti pa. ki so še ostali, pošiljajo — pomislite samo odkod!
Precejšnje število, 20 do'30, a pomi-shti je treba, da večina teh ne bi ®wela priti kot material dramatične ®°lo v poštev, kakor se je dogajalo to do sedaj. Treba bi bilo določiti gotov čas za preizkušnjo in presojo teh ljudi, ki so se priglasili. Po preteku tega časa naj bi se potem on», ki so očividno talentirani, zbrali in združili v posebni skupini — v dramatični šoli. Oni drugi pa, o katerih n' upati, da bi se mogli kedaj razviti ^dobre igralce, in oni, ki so sicer j^d^rjeni), a radi svoje vnanjosti ali .a radi kakšne napake v izgovarja ki je ni mogoče odpraviti, ne umrejo vstopiti v dramatično šolo, H Pa bi se naj združili zopet v svojo y7uPino In vzgojili za Statiste. Saj je statisterija pri gledališču jako važen raktor, in tudi zato bi se moralo skr-neti drugače, kakor do sedaj.
Toda o tem drugič več.
Ostalo bi torej malo število inteligentnih učencev, ki bi bili izbrani Pred vsem po svoji nadarjenosti, a Presojeni tudi po svoji vnanjosti in Prganu.
, Radi števila učencev torej ne bi ti ? treta poduka med več uči-Ki u«' ^p0* kar bi bilo dopustno.
bilo to, da se vzgoja štatisterije Poveri drugemu. A boljše je na vsak . cm, da ostane ves dramatični poit v em sami roki, kajti mnogokrat da bi ^ "»asu štatlste-go,a t*1 skupnih astopih, In takrat bi dve nasprotni metodi le otežkočlli delo,
— celo iz Trsta svoje maškare z malho v Ljubljano, da naberejo kaj za stradajoče »služabnike božje«. Vrhu vsega ne znajo te beračice besedice slovenščine in vprašujejo »ni-ente italienisch?« Da se taki ljudje sploh upajo pred vrata poštenega Slovenca, ki jih .v najmimejšem slučaju kratko odslovi. Nenasitno pros-jaštvo naj si najame kako novo Jo-hanco, take predrznosti pa naj se prihodnjič opusti, če noče sflofutati z vso torbo iz hiše — pa niti ne skozi vrata! Zaenkrat nam je doyolj potrpežljivosti, beračije pa čez mero!
— »Sokol Vič« vabi prijateljice in prijatelje plesa k plesnim vajam, ki se bodo vršile od 26. oktobra naprej vsako nedeljo v salonu gostilne pri Travnu na Glincah. Na zdar!
— Pozor, pevska društva! V založbi »Učiteljske tiskarne« bosta iz-išli že tekom tega tedna narodni pesmici (partituri) »Gozdič je že zelen« in »Vigred se povrne«. Krasno ju je harmonizoval za štiriglasni moški zbor g. Oskar Dev. Njih besedilo je pomembno, tako, da sta kalkor glede na harmonizacijo tako na tekst jako primerni za nagrobnice. Saj razven pesmic »Blagor mu« in »Nad zvezdami, ki sta že itak izpeti, nimamo drugih in vse hvale je vredna misel g. O. Deva. da nam je dal s svojimi skladbami dve krasni, novi nagrob-nicl. Pesmici bosta obe natisnjeni na poli papirja in sicer tako, da bo prva pesmica na drugi strani papirja in druga na tretji. Prodajajo se v najmanj 20 izvodih za K6.—. Pevska društva, segajte po njih!
— O »Sveti« Johanci iz Vodic priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik« ta teden 2 sliki; Johanca in vodiška farovška kuharica roko v roki in druga slika, kako Johanca zamaknjena kleče moli. Sliki sta obe posneti po posebnih fotografijah, k| se jih je posrečilo dobiti. »Slovenski Ilustrovani Tednik« priobči tudi sliko izvoščeka Ažmana, katerega je Johanca najela, da jo je peljal v ljubljansko klavnico po — telečjo kri
— in kateri je potem razkril njene sleparije. »Slovenski Ilustrovani Tednik« se dobi v vseh tobakarnah in knjigarnah.
— Gostovanje hrv. opere. Sinoči smo prvič slišali hrv. goste na našem odru. Gledališče je bilo razprodano in nabito polno. Tako polne hiše že dolgo nismo videli. — Hrv. opera se je predstavila s svojimi najboljšimi silami. Odveč bi bilo peti hvalo Vuškoviču ‘ Jastrzebske-mu. Sughovi. Hrvatovi itd. Vsi so žeti obilo aplavza. Z radostjo smo pozdravili tudi našega Križaja. Dirigent je bil g. S. Albini. Orkester, zbor in solisti — vse je bilo v najlepši harmoniji. »Trubadurja« stno že slišali — bil je seveda skromnejši — no, bil je naš. Prvo gostovanje nam daje upanje, da bo dala hrvat. opera nam dovršene predstave. Občinstvo se je navžilo in naploskalo. Pri predstavi je bil tudi uničevalec slov. gledališča moralist dr. Šušteršič. Pa se ie nekam skrival. Menda je že vedel zakaj. — Hrv. goste so pop. sprejleli na kolodvoru zastopniki mesta in »Dram. društva«. Danes se »Trovator« ponovi.
— Zaletel se ie majhen psiček, rujave barve, sliši na ime »buci«. Kdor ga najde, naj ga odda v trgovini Stari trg št. 5. proti nagradi
— Potomec egipčanskih kraljev, stavitelj piramid, veliki duhovnik boginje Isis, Abaces, je vodilni zli duh cele tragedije, ki se v »Poslednjih dnevih Pompejev« odigrava pred našimi očmi. Gledalec dobi jasno sliko o popačenosti poganskih duhovnikov, ki jim je naslada vse, in ki se ne straše niti najhujšega zlo-čina — umora — samo, da nasitijo svoje strasti. Uporubijali so, danes še nerazumljive čarovnije, da so varali in pridobivali na svojo stran Hudi, ki so jih potem izsesavali Božanstva so jim plašč, za katerim prikrivajo svoje osebne podle namene. Ker tolikokrat slišimo o egipčanskih duhovnikih, to nam predstavlja tudi tragedija Pompejev v kinematografu »Ideal«, kjer se igra danes poslednjič in zato nihče ne bo zamudil lepe prilike spoznati se z življenjem starega sveta.
— »Hurra nastanitev« je najsijajnejša veseloigra, kar se jih je do sedaj predstavljalo, ter se bode predvajala v. soboto v kino »Idealu«. Vsaka posamezna scena vzbuja nepopisen smeh. Danes zadnjikrat »Poslednji dnevi Pompejev«. V torek »Germinal«, silovito delo Emile Zola samo zvečer od 7—9 in 9—12. Jutri specijalni večer.
sti vodijo lovsko vodstvo s tem za nos, da se ponujajo kot izurjeni lovci, a se na to došlim, uljudnim vabilom ne odzovejo, marveč pošiljajo lovskemu vodstvu v Voitsberg in Admontu neslane opazke in spise...
Trst.
Zapostavljanje slovenske narodnosti na tržaškem železniškem ravnateljstvu. Kako je slovensko urad-ništvo zapostavljeno na c. kr. železniškem ravnateljstvu v Trstu, o tem prinaša »časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« natančno Statistiko. Tržaško ravnateljstvo šteje glasom statistike od 31. decembra 1912: 458 uradnikov, uradniških aspirantov, volonterjev in honorarnih uradnikov. V sorazmer, ju prog. ki teko samo po slovenskih, hrvatskih in laških tleh. bi morali biti uslužbenci samo uradniki slovenske, hrvatske in laške narodnosti. Toda ozrimo se rajši na prebivalstvo, stanujoče v tem okrožju tržaškega ravnateljstva, da se nam ne bo predbacivalo kdaj od nemške strani nepravičnosti. — V dokaz razmerja uradništva. kakor bi moralo biti, naj nam služi sledeča razpredelnica:	Slovenci in Hrvatje
1,553.781, Italijani 374.892, Nemci 60.073. Torej bi moralo biti v sorazmerju s prebivalstvom pri tržaškem železniškem ravnateljstvu: 357 uradnikov slovenske in hrvaške 86 uradnikov laške in 15 uradnikov nemške narodnosti. Kako pa je v resnici. nai nam služijo sledeče številke: Slovani 145. Italijani 51, Nemci 262. Ponovno konštatiramo, da bi moralo biti v tržaškem železniškem ravnateljstvu 357 uradnikov slovenske in hrvaške narodnosti, v resnici jih te Pa samo 145. torej manj 212 uradnikov — laških uradnikov bi moralo biti 86, jih je pa 51, torej manj 35; nemških uradnikov je 262 po Statistiki prebivalstva bi jih moralo biti 15, torei Hh je 247 več. Pri sedanjem razmerju uradništva je skoraj polovica več uradnikov nemške narodnosti, kakor pa uradnikov slovenske in hrvaške narodnosti, —■ to se nam je zdelo znova pribiti, da znova pokažemo javnosti, kako zapostavljen ie jugoslovanski uradnik pri c. kr. državnih železnicah, pri državnem podjetju, ki nai služi v prvi vrsti ljudskim interesom In ne vsenemški propagandi do morja Adrijanskega, kakor so tržaški nemški železniški uradniki pred kratkim v svojem uradniškem glašilu jastno povedali pred vso javnostjo.
maši v Voitsberg. je zapazil, ko je stopil iz gozda na okrajno cesto, veliko
roparsko žival, ki se mu ie naglo bližala.
Zverjad je bila mačjega života in mačje hoje, a neprimerno večja od vsake mačke, pa bodisi, da je še tako ziastla. Ta zverjad se ie bližala iz nasprotne strani gozda naglo, deloma leže-plazeč, deloma v dolgih skokih, kmetu in njegovi ženi. Oba je postalo. umljivo, strah in pospešila sta na moč svoje korake, dasi je bil kmet pameten dovolj, da ni pričel kar naravnost bežati, kar bi bilo zverjad seveda le še bolj opogumilo. Ko sta bila oba še jedva kakšnih 10 minut od Voitsberga, se je kmetu posrečilo, najti v nekem razoru kraj ceste neko zarjavelo motiko. Pobral jo je za slučai, da bi potreboval orožje, pri tem pa vedno bolj hitel. Zverjad pa je morala biti očividno zelo glad-na. kajti tudi ona je na moč in vedno manj previdno, hitela proti bežečima.
Ko sta bila kmet in njegova žena že tik pred Voitsbergom, se jima je bila zverjad približala že na 30 korakov in kmet je že hotel počakati K>, da ga ne pograbi bežečega In nepripravljenega.
Med tem pa je bilo slišati glasove kakih 20 do 30 bližajočih se kmetov, žen in moških. Vrhutega se je približalo tudi iz one smeri gozda. odkoder se je bila priklatila zverjad. par moških. Le to vse, je zver v zadnjem trenotku premotilo, oziroma preplašilo, pustila je kmeta in njegovo ženo, ter v urnem begu zginila preko polj, njiv in pašnikov nazaj v gozd. Ko so kmetje — videli so zverino vsi — prišli v Voitsberg, so stvar tako javili orožnikom, in ti o odhiteli z lovci v gozd, lovit zver.
Tem lovcem se je pridružilo mnogo
drugih Voitsberžanov.
Zverjad se je skrila in ostala neopažena. Med tem pa je neki lovec, ki je stal in prežal že par ur na svojem stališču, šel nekoliko v stran, hoteč pregledati tudi svoj del vrste gonjačev. Ko se je vrnil na svoje staro, oziroma prejšnje stališče, pa vidi kakih 10 korakov pred seboj na onem mestu čepeti
zverjad.
Pograbil je puško, pomeril in vstrelil...
V tem pa se je že tudi zver spela pokonci in bliskoma skočila v kolovoz pod onim stališčem lovčevim.
V istem trenotku je prišel po onem kolovozu nek drvar. Slučaj je hotel, da se je zver, ki ga prej najbržc ni videla, v skoku zaprašila vanj in ga podrla. Predno pa je mož, ki se je bliskoma pobral in za'
zverfo zalučal sekiro.
dodobra zavedel vsega dogodka. Je zver že zginila v grmovju in gostih mladih smrekah. Seveda tudi lovec ni bil len in še dvakrat nagloma, za drugim, vstrelil za zverjo. A tudi streli so bili brezuspešni in zveri naj-brže niti ranili niso.	*	GROF	BERCHTOLD	HOČE	NA
Vsi lovci in orožniki pa so še bil$s VSAK NAČIN VOJNO S SRBIJO, v gozdu na preži, ko pridirja ves ^ Kef je Srbl}a s Svoiim sklepom:
Voitsberska zverina.
Zver postaja, odkar je pritisnil mraz, vedno nevarnejša in vsied gladu tudi vedno drznejša. Minolo nedeljo se je opetovano zgodilo, da je prišla raznim prebivalcem Voitsberga in okolice na vidik. — Ko je šel to nedeljo neld kmet iz voitsberške okolice s svojo ženo zjutraj k rani
prepaden med! nje nek uslužbenec postaje Voitsberg. ter jim javi, da je pred dobre pol ure hotela
zveriad napasti nekega železniškega uradnika tik pri postali.
Na njegove klice so prihiteli uslužbenci in drugi, a zver jim je renčaje sicer pokazala zobe, vendar je bilo očividno, da se ji ni prav posebno mudilo, kajti v prvo se je stisnila k tlom, očividno hoteča se pripraviti na skok proti ljudem, a šele po več trenotkih obrnila hrbet m skokoma zginila v bližnji gozd. I tokrat so se obrniti lovci takoj v smer, v katero je zver zginila, a ves pogon ie ostal brezuspešen. Zver je i tokrat odnesla pete. Umevno pa je, da se je vsied tega polotila prebivalsva v Voitsbergu
pravcata panika.
Še istega dime. v nedeljo, proti večeru, pa se je zvečer v drugo pojavila pred — voitsberško postajo. Predrla je bila kordone lovcev in verigo gonjačev, ter prišla na svoje pred par urami zapuščeno mesto, od lovcev neopaženo, nazaj. Tokrat so se ji bližali uslužbenci in poklicani lovci, a v četrto je ušla. Ker si že niti odrasli ne upajo več sami niti, podnevi, kai še ponoči, hoditi po cestah in potih, je odredila oblast, da se imajo takoj
zapreti vse meščanske In ljudske šole v Voitsbergu in po okolici.
Tudi je dovoljena nošnja kakor-šnegakoli orožja. Sodba o pripadnosti živali, je zelo različna. Računajo pa tudi s tem, da je kak jaguar, kajti lovci trdijo, da se jim je zlasti v teh slučajih zamogla izogniti le s tem. da je ušla na — drevo.
KUub temu, da postaja stvar vedno opasnejša, pa se najdejo ljudje, žal tudi med
nami Slovenci, ki nočejo vsega tega razumeti in y svoji brezmejni zabito-
Najnovejša telefonska In brzojavna
ugoditi nasvetu Francije In Rusije ter odpoklicati svoje čete iz Albanije. preprečila avstro - ogrske namene In prekrižala račune vseh tistih, ki bi radi videli teči kri v potokih. »1 ie grof Berchtold zraislll nekati novega, s čemur misli Srbiio prisiliti do konflikta. jP
Pariz, 22. oktobJR. »Journal de Debats« poroča* iz Belgrada, da je grof Berchtold dal sporočiti, da bo poizvedoval o načinu, kako bodo srbske čete zapuščale zasedeno albansko ozemlje. List pravi, da s tem nastopajo nove nevarne težko-če v razmerju med obema državama. (Ta korak ženialnega Berchtol-da ie najboljša priča, kdo ie v zadnjem konfliktu imel vspeh in korist in koliko so vredne Javor ik e, ki jih na Berchtoldovo zmago sipajo nemški listi.)
ZAHTEVE, KI JIH STAVLJA SRBIJA AVSTRIJI.
Pariz, 22. oktobra. »Temps« poroča iz Belgrada: Srbska vlada namerava zahtevati od Avstro-Ogr-ske garancij, da se bodo v prihodnje preprečili vsi nadaljni albanski vpadi v srbsko ozemlie In stavi sledeči dve zahtevi:
1. Avstro - Ogrska se naproša, da sklene garancijsko pogodbo s Srbijo.
2. Stalni mednarodni vojaški kordon naj zasede vse pozicije ob srbsko - albanski meji. da se na ta način prepreči albansko ropanje.
IZJAVA VOJNEGA MINISTRA BOŽANOVIČA.
Belgrad, 22. oktobra. Srbski vojni minister Božanovič zatrjuje, da bo pomikanle srbskih čet z albanskega ozemlla vsied od slabega vremena razdrtih cest in prehodnih točk, trajalo 14 dni
Srbske čete bodo zasedle pozi-clie na srbskem ozemliu demobili-
zirane pa ne bodo, dokler ne bo v Albaniji miru 1n reda.
ULTIMATUM IN SKUPŠČINA.
Belgrad. 22. oktobra. Napred njak Stojan Novakovič bo v Skup ščini interpeliral ministrskega predsednika Pašiča glede ultimata.
ESAD PAŠA KOT VLADAR.
Petrograd, 22. oktobra. Ruske zunanie ministrstvo je dobilo od Esad paše prošnjo ,da naj bi Rusija priznala Esad pašovo vlado In jo podpirala. Esad paša obljublja, da bo njegova vlada skrbela za mir in red v Albaniji.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. oktobra. Po general, ni debati o davkih na avtomobile se ie priglasilo 20 rusinskih govornikov k stvarnim popravkom. Začeli so se obstriikcijsk] govori. Nato je bil pa sklenjen kompromis v ta smisel, da bo glasovanje jutri, nakar so se ostali govorniki dali izbrisati iz govorniške liste.
SRBSKE ČETE ZAPUŠČAJO ALBANIJO.
Belgrad. 22. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbske čete so že začele zapuščati strategične položaje, ki so jih zasedle na ozemlju avtonomne Albanije. Ker imajo s seboj večjo množino vojnega in drugega materijala. ki se mora najprej odpeljati, cest pa ni, se vrši to boli počasno in zato ni pričakovati, da bi se popolno evakul-ranie Albanije izvršilo do konca tega tedna.
ARNAUTl NE BODO NAPADALI VEČ.
Belgrad, 22. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)' Srbske čete se ustavijo na meH. kakor in ie določila poslaniška konferenca v Londonu, kjer se dobro utrdijo. da preprečijo eventualen nov arnautski napad. Sicer se Pa splošnt sodf. da ponovitev takega napada ni posebno veroietna. ker so Arnautl že pr| prvem napadu dobili tako lekcijo, da se jim ne bo več tako ktnalu zljubilo ponoviti napada, ki bi končal ravnotako kot prvi, ali pa še slabše, ker bo srbska vojna uprava v bodoče prevldnejša-in ostanejo mi albanski meji močne posadke tudi potem, ko se razmere v Albanif uredijo.
SRBSKI ARNAUTI SO MIRNI.
Belgrad. 22. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Arnautl. ki živijo na srbskem ozemlju, so najbolj zadovoljni, da so bili napadalci Iz Albanije tako hitro pregnani in tako temeljito poraženi. Srbski Arnauti so namreč največ trpeli radi vpada albanskih čet iz avtonomne Albanije. Vpadalci so jih silili, da bi se Hm pridružili in ker se ogromna večina srbskih Arnantov ni hotela odzvati temu pozivu, so vpadalci ravno po albanskih vaseh grozovito razsajali in pobili vse, ki se niso moglj rešiti pravočasno z begom.
Srbski Arnauti so šli srbskim četam v vsakem oziru in vedno na roko. mnogi so se pa tudi prostovoljno borili v srbskih vrstah, posebna v Prizrenu, kjer so arnautski prostovoljci močno ojačili v začetki maloštevilne srbske čete. Iz tega st vidi. kako smešna ie trditev dunajske diplomacije, češ, da so se uprli srbski Arnauti in da jim ie samo prihitelo na pomoč neznatno število Arnautov Iz avtonomne Albanije.
REKTIFIKACI.IA SRBSKO - ALBANSKE MEJE.
Belgrad. 22. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sile trojnega sporazuma (Rusija, Anglija in Francija) se vedno jasnejše izjavljajo za srbsko zahtevo po taki spremembi srbsko-albanske meje, kakor sl jo želi Srbija. Francosko časopisje, tudi ono, ki notorično stoji v zvezi s francoskim zunanjim uradom, vedno odločnejše zahteva, dal se mednarodna komisija, ki ima definitivno določiti srbsko - albansko mejo. ozfra na to upravičeno zahte-vo srbske vlade.
FRANCIJA ZA SRBIJO.
Belgrad. 22. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Z velikim zadoščenjem se v vseh tukajšnjih krogih konstatira. da Franclja, ki je bila vedno prijateljsko razpoložena napram Srbiji, še nikdar ni tako odločno in odkrito stala tia njeni strani kot sedaj.
Srbija nikakor ni osamljena, ona iina na svoji strani simpatije ogromne večine Evrope in te simpatije s® za njo dragocene, posebno ker imajo tudi svojo realno vrednost: Srbija bo namreč prva od vseh balkanskih držav dobila v Parjzu potrebno posojilo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarna*.
Amer. nlkl. ura K 2'80 Roskopf pat ura K fr— Am. Goldin-ura K 3'BO ŽeIeui.-Boakopf K 4 — Boskopf, dvojni
• ... K 4-50 PloMata mestna D ura .... K 5--Srebrna imltae.
dvojni plaSč . K fr— 14 kar zlata ura K 18-— Orlg. Omega-uru K 2fr— Konkur. budilka ponikljana, 20 cm visoka . . K fr— Znam. Jungbaua K fr— Badil-svat. kaz. K 4‘— Badij, 2 zvonca K fr— Badij, 4 zvonci K 6 — Badij, godba. . K 8 — Ura na nihalo, ir> cm ... K fr-Ura na nihalo, zvonovobltje . K lfr— Ura na nihalo z godbo- budilko m bitjem . . K 14 — Okroglo ura z bu-
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu".
J
V'
Vedno najnovejše, Od dobrega — najboljše! —
Modni salon
/ Stuchly-Maschke
g 8 Ljubljana, Zidovska ulica 3
pripoioča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih Čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Priznano dLoToro "blago — nlzlre cene.
K. JURMAN
OPTIK IN SPECIALIST
«r LJUBLJANA -m
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
v
Selenburgova ulit a
/
Posilite naročnino, ako fe še niste!
oglasi.
Seseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Do sobote je vsled odpotovanja naprodaj lepa Kredenca, postelja, pisalna miza in omara za obleko nizka. Josip Oblak, Glince, Ločnikarje-va ulica 92.	1028-2
Meblovana mesečna soba, s posebnim vhodom, je takoj za oddati. Poizve se v »Prvi anončni pisarni.«   	1027-3
Sir v hlebih. 1— 4 kg nafibolje kakovosti, polnomastno, razpošilja po nizkili cenah Franc Jesenovec, Preser.	1029-4
'l ovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini j. dr. vcleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
8 dni na poizkušnjo
p očijem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju:
Triletna plamena garancija po povzetju.
K fr-
. K lfr-
z
K 14-... K fr-
Max Bobnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno.
Praktično za vsacega.
! Nr jcenejši nakup !
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno srcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša „novost“, 1 par gumbov za manšete double-zlato ,Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov ln še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „Lon«re“
F. \Vindisch, Krakau štev. M/8.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Kdor ljubi
dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški :Franck:
* kavinim mlinčkom.
2 njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
i 46/25.a ra
Zadnfe novosti!
Priporoča se na,j večja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih jop in 11 Ir plaščev, vrhnih kril za -.■
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih *■ stroškov .cene brez konkurence. ■■
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19. =====
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, 55*1:
BEEEi^RBB
Modistinja
j MINKA HORVAT
| Ljubljana, Stari trg št. 21.
* Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
f Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Lovski
klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše, dokolenice - - - -
I........nogavice
| rokavice.......
- - - nahrbtnike i. t. d.
Specijalna modna in športna trgovina za : gospode in dečke :
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
vec tiso _
pletenih jopic v. vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
= Moških klobukov =
vsakovrstnih fason, poprej K 6’—, sedaj K 3*—.
= Klobukov za dečke .....................
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
- Klobukov za otroke , ■
poprej K 2’—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
----------- za	dame in gospode ----------
poprej K 20’—, 30'—, sedaj K 14’—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913., potrjenega po konkurznem sodišču se bode vsa zaloga trgovine
Frana Igliča v LfuMfani,
Mestni trg št. 11,
obstoječa iz vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov, molitvenikov, galanterijskega blaga vsake vrste, igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev, i. t. d.
prodajala do popolnega izčrpanja odslej pod tovarniško ceno. Ugodna prilika za manjše trgovce za cenen nakup potrebščin, —11	..... kakor tudi za širše občinstvo!-------
DR. FRAN NOVAK,
odvetnik v Ljubljani,
kot upravitelj konkurzne mase