124 Illicit drugs and others substances used by young athletes – survey results Abstract The study examined young and active athletes from Slovenia between the ages of 10 and 25 that are actively engaged in any sports activity at least twice per week. The web survey was undertaken by 1,780 respondents, who provided 1,095 of appropri- ately filled out questionnaires (61.51%). The total number of respondents included 575 (52.5%) men and 520 (47.5%) women. Ac- cording to the research young active athletes less often consume some substances compared to the general population and first try aforementioned substances at a higher average age. Research shows that athletes who train more often (4 times per week or more) are less prone to trying or consuming different substances. Key words: Nicotine, Alcohol, Cannabis, Illicit drugs, Sports, Judo, Handball, Karate. Izvleček Raziskava je zajela mlade aktivne športni- ke iz Slovenije v starosti od 10 do 25 let, ki se aktivno ukvarjajo s svojo športno panogo vsaj 2x tedensko. Raziskavo smo opravili s spletnim anketiranjem, na ka- terega se je odzvalo 1.780 oseb, od kate- rih jih je bilo ustreznih 1,095 odgovorov. Vzorec je vključeval 575 (52.5 %) moških in 520 (47,5 %) žensk. Rezultati raziskave kažejo, da mladi aktivni športniki redkeje uživajo nekatere substance kot vrstniki v splošni populaciji, če pa jih že poizkusijo je to v poznejši starosti. Raziskava kaže, da so športniki, ki vadijo pogosteje (4x tedensko ali večkrat) za jemanje nekate- rih substanc manj dovzetni kot ostali. Ključne besede: nikotin, alkohol, kanabis, prepovedane droge, šport, judo, rokomet, karate. Branko Gabrovec Droge in druge substance pri mladih športnikih – rezultati ankete raziskovalna dejavnost 125 Uvod „ V letu 2011 je ESPAD (European School Su- rvey Project on Alcohol and Other Drugs) že peto leto zapored opravila raziskavo raz- širjenosti alkohola, tobaka in drugih sub- stance v šolskem okolju. Rezultati raziskave kažejo na to, da je 24,8 % srednješolskih otrok v starosti 15 in 16 let že poskusilo vsaj eno prepovedano drogo. Slovenija je v tej raziskavi izstopala po večji uporabi cigaret in marihuane od EU povprečja (EMCDDA, 2011). V raziskavi o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog (Drev, 2013) je v starosti od 15 do 64 let 16,1 % oseb v življenju že poiz- kusilo vsaj eno prepovedano drogo (moški pogosteje) – najpogosteje marihuano in hašiš. Nemška raziskava (Wanjek idr., 2007) med študenti je pokazala, da splošna populacija 5 % pogosteje uživa prepovedane droge kot rekreativci in 3x pogosteje kot študenti, ki se s športom intenzivneje ukvarjajo. Ravno tako pa se je izkazalo, da je šport pa- noga, ki ima širše koristi tudi pri zdravljenju odvisnosti od drog (Neale, Bloor in McKe- ganey, 2007; Landale in Roderick, 2001). Raziskav in primerjav med splošno šol- sko populacijo in populacijo, ki se aktivno ukvarja s športom ni veliko. Raziskave ve- činoma potrjujejo, da aktivni športniki v manjši meri poizkusijo in uporabljajo pre- povedane droge. Ali je tako tudi pri nas, smo želeli preveriti z našo raziskavo. Priča- kovali smo podobne rezultate, hkrati pa so nas zanimale še razlike v intenzivnosti vad- be, različnimi športi, ipd. Metode „ Vzorec V raziskavo smo vključili mlade aktivne športnike iz Slovenije v starosti od 10 do 25 let, ki se aktivno ukvarjajo s svojo športno panogo vsaj 2x tedensko. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco uporabe pre- povedanih drog in ostalih substanc med mladimi športniki. Skupno je na vprašalnik odgovorilo 1,780 oseb, od tega je bilo ustre- zno izpolnjenih 1,095. Vzorec je vključeval 575 (52.5 %) moških in 520 (47,5 %) žensk. Starost anketiranih: 10 do 15 let (275 oseb – 25.1 %), 16 do 20 let (513 oseb – 46.8 %), 21 do 25 let (307 oseb – 28.1 %). 279 (25.5 %) anketiranih je bilo osnovnošolcev, 382 (34.9 %) srednješolcev, 319 (29.1 %) študentov, 5 (0.5 %) nezaposlenih in 110 (10.0 %) zapo- slenih. Anketirani so skupaj aktivno trenirali 23 športov, najpogosteje: atletiko (23.7 %), plavanje (19.6 %), rokomet (18.6 %), karate (12.2 %), judo (9.8 %). 25.8 % anketiranih se s svojim športom ukvarja vsak dan, 22.4 % 5x tedensko, 18.3 % 6x tedensko in 15.9 % 3x tedensko. Potek raziskave Uporabili smo neeksperimentalno me- todo s strukturiranim spletnim anketnim vprašalnikom za zbiranje podatkov. Struk- turiran anketni vprašalnik smo oblikovali glede na literaturo o odvisnosti, heroinu, kokainu, prepovedanih drogah in testira- nju na prepovedane droge (Backmund idr., 2001; Dupouy, 2013; EMCDDA, 2002; Gabro- vec, 2015a, 2015b, 2015c; Kouros idr., 2011), MDMA, methamphetamin (Green idr., 2003; Hayes in Whaley, 2009), in novih “de- signerskih” drog (Auwarter idr., 2009; Lora- Tomayo idr., 2004; Staack in Maurer, 2005). Raziskava je potekala v maju in juniju 2015. Vprašalnik je bil sestavljen iz 26 vprašanj, razdeljenih v 5 sklopov: vprašanja o pogo- stosti jemanja nekaterih drog in substanc, vprašanja o različnih drogah, njihove iz- kušnje, vprašanja o športni aktivnosti in demografske podatke. V prispevku smo prikazali spremenljivke o pogostosti jema- nja posameznih substanc, drogah med pri- jatelji in vrstniki ter prvi stik s posameznimi substancami. Statistična analiza Pridobljene podatke smo analizirali s stati- stičnim programom IBM SPSS V. 21 in IBM AMOS V. 21 (SPSS Inc., Chicago, IL, USA). Uporabili smo diskriptivno metodo, kore- lacijsko analizo, Kolmogorov-Smirnov test, Shapiro-Wilkov test, Kruskal-Wallis test in Mann-Whitney U test. Vprašalnik se je izka- zal za notranje zanesljivega (Cenčič, 2009) – Cronbach’s alpha: 0.959. Statistično po- membnost smo opredelili na p < 0.05. Rezultati „ V Tabeli 1 prikazujemo uživanje posame- znih substanc po različnih časovnih inter- valih. V največjem odstotku so poskusili alkohol (67,5 %), 31.5 % anketiranih je v življenju že kadilo cigarete, 19,9 % marihuano, 13,6 % športna poživila, 4,6 % jih cigarete kadi vsak dan. Med petimi – v raziskavi najpogostejšimi športi – jih je največ poskusilo kaditi ci- garete med judoisti (42,10 %), rokometaši (39,90 %), karateisti (24,5 %) in atleti (23,55 %). Najmanj jih je poizkusilo kaditi med plavalci (7.47 %). Najpogosteje so poskusili alkohol judoisti (78,78 %), rokometaši (65,97 %), atleti (57,48), karateisti (57,14 %), najmanj pa plavalci (45,93 %). Kajenje marihuane je bilo najpogostejše pri judoistih (33,33 %), rokometaših (30,65 %), karateistih (25,07 %), plavalcih (14,83 %) in najmanj pri atletih (11,96 %). Nadalje smo ugotovili pozitivne povezave med uživanjem nekaterih substanc. Med pitjem alkohola in kajenjem cigaret (r = 0.260; p < 0.01), med kajenjem cigaret in kajenjem marihuane (r = 0.538; p < 0.01), med jemanjem športnih poživil, MDMA, heroinom in kokainom (od r = 706 do r = 816; p < 0.01). Nekatere povezave in linear- no regresijo prikazujemo na Sliki 1. Spremenljivke “kajenje cigaret”, “pogostost uživanja alkohola med mladimi” in “pogo- stost uživanja alkohola prijateljev” pred- stavljajo 41 % variance “uživanja alkohola” (Slika 1). “Kajenje cigaret” in “pogostost uži- vanja alkohola prijateljev” sta pomembnej- ša prediktorja (Slika 1). Povprečno starost ob prvem uživanju ne- katerih substanc in prepovedanih drog med športniki in splošno šolsko populacijo prikazujemo na Grafu 1. Iz Grafa 1 ugotovimo, da športniki iz razi- skave v primeru uživanja nekaterih sub- stanc in prepovedanih drog to storijo ob- čutno kasneje kot posamezniki iz splošne šolske populacije. Cigarete so poskusili pri starosti: (14.71 let; Std. dev.: 2.19; n = 320), alkohol (14.79 let ; Std. dev.: 1.82; n = 625), marihuana (16.92 let; Std. dev.: 2.06; n = 235), heroin (17.00 let; Std. dev.: 0.00; n = 5), kokain (18.30 let; Std. dev.: 2.43; n = 20) in amfitamini, LSD, Ectasy ali nove sintetične droge (18,40 let; Std. dev.: 2.59; n = 15). Nadalje smo primerjali 2 skupini; skupino, kjer športniki trenirajo 2–3x tedensko (Sku- pina 1), in skupino, kjer športniki trenirajo 4x tedensko in več (Skupina 2). Raziskava je pokazala, da je večje povprečje kadil- cev med športniki, ki vadijo 2–3x tedensko (601.02) in manjše povprečje (517.43) med športniki, ki vadijo 4x tedensko in več. Sta- tistična veljavnost je bila potrjena z Asymp. Sig. (.000). Statistična pomembnost je bila potrjena tudi z Mann-Whitney U Testom (p > 0.05). Enak rezultat smo dobili pri uži- vanju alkohola (Skupina 1: 579.82; Skupina 126 2: 510.28; Asymp. Dig.: .000) in marihua- ne (Skupina 1: 589.34; Skupina 2: 512.83; Asymp. Sig.: .000). Razprava „ Namen raziskave je bil ugotoviti razširje- nost jemanja različnih substanc pri aktivnih športnikih v Sloveniji in vzorec primerjati s splošno populacijo. Prav tako nas je za- nimalo, v katerih panogah pri anketiranih prevladujejo določene substance in ali ima večje število tedenskih treningov vpliv na pogostost jemanja različnih substanc. Na- men raziskave je bil dosežen in metoda raziskave se je izkazala za pravilno. Pomanj- kljivost raziskave vidimo v različnih vzorcih anketiranih po posameznih športih. Ugo- tovili smo, da od različnih substanc špor- tniki najpogostje poizkusijo alkohol, ciga- rete in marihuano. V primerjavi s splošno populacijo športniki primerjalno poskusijo in uživajo manj različnih substanc, če pa jih že poskusijo, to storijo pri večji starosti. Raz- iskava je pokazala, da ima večje število tre- ningov tedensko vpliv na jemanje različnih substanc. Šport ima tako pozitiven vpliv na zmanjšanje uporabe različnih substanc pri mladih. Bolj kot športniki intenzivno vadi- jo, manjša je verjetnost uporabe različnih substanc. Zaključek „ V prispevku smo predstavili rezulate ankete pojavnosti nedovoljenih drog in nekaterih substance pri mladih športnikih v starosti od 10–25 let. Veliko podobnih raziskav ni bilo opravljenih in objavljenih. Športni- ki v največji meri posegajo po alkoholu, manj kadijo cigarete, še manj marihuano. Raziskava prikazuje prevalenco uporabe nekaterih substanc in prepovedanih drog, pri katerih športih je jemanje pogostejše, Tabela 1: Uživanje posameznih substanc po različnih časovnih intervalih Cigarete Alkohol Marihuana Heroin Kokain Amfitamini, LSD, Ekstasy, nove sintetič- ne droge Športna poživila Nikoli 68,5 % 32,5 % 80,1 % 96,9 % 95,5 % 96,4 % 86,4 % 1x v življenju 16,4 % 5,9 % 9,1 % / 2,3 % 3,1 % 5,9 % V zadnjih 12 mesecih 5,9 % 19,2 % 5,9 % 3,1 % 2,2 % 0,5 % 2,7 % V zadnjih 30 dnevih 1,4 % 21,5 % 1,8 % / / / 1,8 % V zadnjem tednu 2,7 % 17,4 % 1,4 % / / / 1,8 % Vsak dan 4,6 % 0,9 % 1,7 % / / / 1,4 % Tabela 2: Poskušanje nekaterih substanc med najpogostejšimi športi v raziskavi Cigarete Alkohol Marihuana Judo 42,10 % (n = 38) 78,78 % (n = 33) 33,33 % (n = 33) Rokomet 65,97 % (n = 203) 78,39 % (n = 199) 30,65 % (n = 199) Karate 24,50 % (n = 133) 57,14 % (n = 133) 25,07 % (n = 133) Atletika 23,55 % (n = 259) 57,48 % (n = 254) 11,96 % (n = 259) Plavanje 7,47 % (n = 214) 45,93 % (n = 209) 14,83 % (n = 209) Slika 1: Povezanost nekaterih spremenljivk. Slika 2: Primerjava povprečne starosti ob prvi uporabi nekaterih substanc med splošno šolsko populacijo in športniki. raziskovalna dejavnost 127 primerjavo s splošno šolsko populacijo ob prvi uporabi in razliko v uporabi glede na pogostost treniranja. Rezultati kažejo na to, da športniki občutno manj uživajo neka- tere substance in prepovedane droge kot splošna šolska populacija, če pa jih že po- izkusijo, je to v kasnejši starosti. Pri športni- kih je najmanj rednega jemanja nekaterih substanc, največkrat jih poizkusijo ali prilo- žnostno jemljejo. Na jemanje različnih sub- stanc ima vpliv tudi pogostost treniranja, saj športniki, ki vadijo pogosteje, uživajo ali poizkusijo različne substance manjkrat kot tisti, ki vadijo redkeje. Literatura „ Auwarter, V., Dresen, S., Weinmann, W., Mül- 1. ler, M., Pütz, M. in Ferreirós, N. (2009). 'Spice' and other herbal blends: harmless incense or cannabinoid designer drugs? Journal of Mass Spectrom, 44(5), 832–837. Backmund, M., Meyer, K., Von Zielonka, M. in 2. Eichenlaub, D. (2001). Treatment of hepatitis C infection in injection drug users. Hepatolo- gy, 34(1), 188–193. Cencič, M. (2009). 3. Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Drev, A. (2013). 4. Nacionalno poročilo 2013 o sta- nju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana. Dupouy, J. (2013). Effectiveness of drug tests 5. in outpatients starting opioid substitution therapy. Journal of Substance Abuse Treat- ment, 44(5), 515–521. European Monitoring Centre for Drugs and 6. Drug Addiction. (2002). Handbook for surve- ys on drug use among the general population. EMCDDA project CT.99.EP.08 B, Lisbon, EM- CDDA. European Monitoring Centre for Drugs and 7. Drug Addiction. (2011). 201 1 report – Slovenia. Pridobljeno 15.6.2015. Spletni naslov: http:// www.espad.org/slovenia# Gabrovec, B. (2015a). The prevalence of me- 8. thamphetamine, MDMA and new drugs among opiate addicts on Agonist Opioid Treatment. Heroin addiction and related clini- cal problems. 17(4), 9–16. Gabrovec, B. (2015b). The "Level of Readi- 9. ness" for HCV treatment among infected drug users at the centre for prevention and treatment of drug addicts in Celje, Slovenia. Heroin addiction and related clinical problems, 17(2-3), 9–15. Gabrovec, B. (2015c). The influence of drug 10. testing and benefit-based distribution of opioid substitution therapy on drug absti- nence. Journal of addictions nursing, 26(4), 20 8 –212. Green, R. M., Mechan, A. O., Elliot, J. M., 11. O'Shea, E. in Colado, M. I. (2003). The phar- macology and clinical pharmacology of 3,4-methylenedioxymethamphetamine (MDMA, "ecstasy"). Pharmacological Reviews, 55(3),463–508. Hayes, S.J. in Whaley, R.B. (2009). Community 12. characteristics and methamphetamine use: a social disorganisation perspective. Journal of Drug Issues, 39(3), 547–576. Kouros, D., Minoo, M. in Nouzar N. (2011). 13. Economic Appraisal of Urine Opiates Screening Test: A study in Kerman. National Center for Biotechnology Information, Iran. Landale, S. in Roderick, M. (2001). Recove- 14. ry from addiction and the potential role of sport: Using a life-course theory to study change. International Review for the Sociology of Sport, 49, 468–484. Lora-Tamayo, C., Tena, T., Rodrigues, A., Mo- 15. reno, D., Sancho J. R., Ensenat P., idr. (2004). The designer drug situation in Ibiza. Forensic Science International, 140(2-3), 195–206. Neale, J., Bloor, M. in McKeganey, N. (2007). 16. How do heroin users spend their spare time? Drugs: Education, Prevention and Policy, 14, 231–246. Staack, R.F. in Maurer, H.H. (2005). Metaboli- 17. sm of designer drugs of abuse. Current Drug Metabolism, 6(3), 259–274. Wanjek, B., Rosendahl, J., Strauss, B. in Gabriel, 18. H. H. (2007). Doping, drugs and drug abuse among adolescents in the State of Thuringia (Germany): Prevalence, knowledge and atti- tudes. International Journal of Sports Medici- ne, 28, 346–353. dr. Branko Gabrovec, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. branko.gabrovec@nijz.si