Igriiks30• leiojuami^ cenazaain______ceile, 26.lullla 108^ iiHrEPNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. lASKO. illOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEtiTJUR, SITARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Kozjansko 1984 Foto: EDI MASNEC Vseh oblakov nI mogoče razgnatl Obramba pred točo ima te j itni polne roke dela. Nekaj-: krat letos je že bila na veli- • kih preiskušnjah, precej pa '■ lebilo tudi uspešnih posre-^ iovanj. Žal pa vseh neviht-" Dih oblakov le niso mogli i pravočasno razgnnati. V zadnjih štirinajstih dneh j k na Celjskem nekajkrat, klestila toča. Se najhuje je^ bilo zadnjo nedeljo, ko so le-: dena zrnca klestila pridelke v velenjski občini (PlešivecJ 'n Cirkovce), žalski občini] (Prebold, Marija Reka in Do- Na vas). Celjski (Šmartno^ v Rožni dolini) in konjiški občini (Tepanje in Loče). Skoda je precejšnja, še pose- bej, ker so marsikje zamujali z žetvijo pšenice. Zagotovo pa bi bila škoda precej večja, če ne bi nekajkrat uspešno posredovala obramba proti toči. Strelci v osrednji Slove- niji so letos posredovali že več kot tridesetkrat in iz- strelili v točonosne oblake (kumulonimbuse) več kot 3000 raket s srebrovim jodi- dom. Samo v zadnji akciji prejšnjo nedeljo so izstrelili nekaj več kot 700 raket. Strokovnjaki z radarskega centra na Lisci, od koder spremljajo gibanje nevihtnih oblakov, so povedali, da obramba letos še ni bila pred tako težko preizkušnjo kot zadnjo nedeljo. Na radarskih zaslonih so pravočasno opa- zili štiri skupine nevihtnih oblakov in strelcem so pra- vočasno sporočili koordina- te za streljanje z raketami. Posredovanje obrambe je bi- lo tudi bolj uspešno, kot pa so strokovnjaki z Lisce lah- ko računali, da bo. Take ne- vihtne fronte je namreč zelo težko razbiti, saj nosijo s sa- bo toliko energije kot manj- ša atomska bomba. Toča je ta dan sicer klestila v nekate- rih krajih, toda škoda bi bila neprimerno večja, če obram- ba sploh ne bi posredovala. 2e 30 do 40 odstotni uspeh obrambe pred točo je po mnenju strokovnjakov lep dosežek. Ne samo pri nas, ampak tudi drugje v svetu, kjer imajo takšno obrambo. Nekoliko bolj zanesljiva je zaenkrat le še obramba z le- tali, vendar s takšnimi, ki se lahko zelo hitro vzpnejo na višino 11.000 in več metrov in od tam posipajo oblake s srebrovim jodidom. Za nas je takšna obramba predraga, pa tudi ustreznih letal nima- mo, zato je obramba z rake- tami ta čas še najbolj primer- na m tudi najbolj učinkovita. Seveda pa nikakor ne sme- mo pričakovati, da sedaj, ko imamo gosto mrežo raketnih izstrelišč, da toča sploh ne bo več padala. S. Srot Priznanja za trganizacilo prvenstva lAO .v petek so na krajši »ovesnosti, ki se je je Meležil tudi predsednik So Edi Stepišnik, v voj- ^Jci Jožeta Meniha- •^ka podelili priznanja •»»jzaslužnejšim za Jspešno organizacijo športnega prvenstva ■ljubljanskega armadne- območja, ki je bilo le- 'os, junija v Celju. Priz- J*nja, ki jih je podelil ""lan Aksentijevič, so Prejeli: Delovni organi- zaciji Žična in Ingrad iz [Jija, kolektiv Radia Ce- Atletsko društvo ^adivar, med posamez- ^Ki pa Drago Medved, "J>fo Medved, Boris Ro- JL^a. Marjan Jeranko, 5?«fko Paj, Viki Dom, iL'»Pko Cečovič, Mirko I^Hnič, Sreten Džesnič, J;*slav Stevanovič, Ca- '•av Markovič, Miodrag ^*^ovič, Milovan Zdrav- A?>:>*. Sergej Dolenc in ^"Ja Duraki. ____ N. K. Ob Savinll Urejena obala Savinje postaja v sončnih dneh vse bolj privlačna za številne kopalce in dopustnike, ki svoj oddih preživljajo kar v domačem kraju. Nekdanje splavarje pa s spustom 430 Savinji v velikih avtomobilskih zračnicah posnemajo navdušeni mladi ko- palci. »Me tmste ¥l ¥zbII?^ Enajstletno Renato so odvzeli mate- ri, ker jo je pretepala. Pretresljivo reportažo berite na 12. strani Golte ¥ slečal, a ne tudi ¥ limrldacllo Zimska sezona bo, obljubljajo odgovorni v ^zdu Merx, ki je prevzel center Golte nad Mozirjem. Žalska ob¥oznlca - past za ¥oznlke Doslej je na tej cesti umrlo že več kot deset ljudi. Stran 17. Smo zadovoljni že s preživellem? Goreštfe bo pomoč coUsItege območja še potrebo¥alo s prizadevanji celjskega ob- močja za boljše gospodarjenje niti s politično akcijo, ki bi ga naj vzpodbudila, v letošnjem prvem polletju ne moremo bi- ti povsem zadovoljni, so me- nili na torkovi seji medobčin- skega sveta zveze sindikatov Celje. Na njej so tudi celovito politično ocenili akcijo soli- darnostne pomoči delavcev celjskega območja za oscfbne dohodke delavcev Gorenja; Resda so se v polletju števil- ne temeljne organizacije na celjskem območju izkopale iz izgub, prav tako po ocenah ve- čina trenutno še nima takšnih . težav z likvidnostjo, da bi jim te ogrozile osebne dohodke. Vendar z gospodarjenjem ni mogoče biti zadovoljen. Dose- žen izvoz zaostaja za republi- škimi povprečji, delovne orga- nizacije s slabšimi poslovnimi rezultati pa so le malo storile za njihovo izboljšanje, pri tem pa je politična aktivnost bolj usmerjena v odpravljanje po- sledic slabega gospodarjenja kot preprečevanje vzrokov za- nje. Za izboljšanje kakovosti gospodarjenja bo treba še veli- ko storiti, sindikati pa bodo ob tem posebno skrb namenjali rasti osebnih dohodkov in čimprejšnji uveljavitvi predlo- ga po le 10 odstotnem zaostaja- nju za rastjo dohodka. Velike pa so tudi naloge pri spremlja- nju likvidnosti v temeljnih or- ganizacijah. Ob oceni akcije solidarnost- ne pomoči delavcem Gorenja pa so člani MS ZSS ugotovili, da je bila odločitev o njeni pre- kinitvi pravilna, saj delavcem Gorenja ne grozi več zmanjše- vanje osebnih dohodkov. Kljub temu pa bo Gorenje po- moč še potrebovalo, še zlasti za pokrivanje izgub. Vsi tisti, ki so jim pri tem v reproverigi dolžni pomagati, so na celj- skem območju svojo dolžnost izpolnili, medtem ko sklepa re- publiške skupščine o pomoči iz občinskih rezerv, razen v treh, slovenske občine niso uresničile. Tudi pomoč celj- skega območja bo Gorenju še potrebna, odločitve o solidar- nostni pomoči pa morajo biti v bodoče bolje pripravljene, sa- mo solidarnost pa je treba širše opredeliti v republiki. MILENA B. POKLIC S1. avgustom dražji avtobusni prevoz V prejšnji številki smo že poročali, da se bo avtobusni prevoz podražil. Direktorica Izletnika Ana Jovanovič. nam je povedala, da je do- končen odlok Izvršnega sve- ta Slovenije, da se mestni prevoz podraži na 23 dinar- jev, medkrajevni prevoz pa bo dražji za približno 25 od- stotkov, na posameznih rela- cijah malo več. na drugih malo manj. Za primerjavo naj povemo, da bo recimo za relacijo od Celja do Ljublja- ne, za katero ste prej morali odšteti 98 dinarjev, zdaj po- trebno plačati 122 dinarjev. Nove cene bodo začele velja- ti s 1. avgustom in boclo enotne po vsej Sloveniji. ^ G. O, z. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULU lk ----- N Praznovanie brez vznesenosti, a prisitno Brez velikega pompa je mineval teden, v katerem je Celje praznovalo svoj ob- činski praznik. Vrstile so s« športne in kulturne priredi- tve, ki so dajale dober teden praznični utrip mestu in ob- čini, ki ob njih nista pozab- ljala na svoje vsakodnevne delovne dolžnosti. Tudi sam praznični dan, 20. julij je bil takšen. Takrat sta postala Celje in Hmeza- dova delovna organizacija Kmetijstvo Žalec bogatejša za farmd pitancev v Žepini, ki bo dajala po 1200 glav go- vejih pitancev letno oziroma 400 ton mesa. Za preskrbo z mesom je to velik prispevek, slej ko prej pa bi moral biti tudi za delovno organizacijo, saj se bo farma v 80 odstot- kih sama preskrbovala. Brez dvoma pa ob farmi veliko pomeni tudi z besedami toli- kokrat poudarjena potreba po medobčinskem sodelova- nju ob skupnih interesih. To- krat se je uresničilo. Za obe osrednji prireditvi - slavnostno sejo zborov ob- činske skupščine in proslavo v krajevni skupnosti Hudi- nja pa velja oznaka prepro- sto, kratko, jedrnato in kako- vostno. Tudi oba govornika - na seji skupščine predsed- nik izvršnega sveta Zvone Hudej, na Hudinji pa pred- sednik sveta krajevne skup- nosti Peter Vindiš, sta se te- ga držala. Razliko lahko naj- demo najprej v prisotnosti. Na slavnostni seji zborov ob- činske skupščine, ki jo je do- bro dopolnil kulturni pro- gram mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Ce- lja, je bilo mogoče pogrešati nekaj več delegatov in mor- da tudi gostov iz sosdenjih občin. Sicer pa - bil je čas dopustov pa še petek popol- dan. To pa ni oviralo števil- nih krajanov, ki so se zbrali pri Osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji. Toliko se jih ob občinskem prazniku še zlepa ni zbralo, organiza- torji pa so v polni meri po- skrbeli, da so se vsi tudi pri- jetno počutili. Tu so kulturni program prispevali prihalni orkester Emo, Mešani pev- ski zbor in folklorna skupina 2PD France Prešeren ter re- citatorji KUD Zarja Trnovlje in KD Franc Kač Hudinja. Veliko pohvalnih besed pa je žel tudi ansambel Čokolada, ki je prispeval k uspehu dru- žabnega dela prireditve. MILENA B. POKLIC Foto: DAVID Na slavnostni seji zborov občinske skupščine so podelili tudi letošnje nagrade Slavka Šlandra. Predsednik občin- ske skupščine Edvard Stepilšnik jih je izročil inženirju organizacije dela in jnovatorju iz Železarne Štore Ferdu Halerju (na fotografiji) terpredstavkom delovne organiza- cije Zlatarne Celje in občinske organizacije Rdečega križa. Ustanovljena le Zveza ilruStev unokolencev Celje v počastitev občinskega praznika in ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij je bila v preteklem tednu v Celju ustanovljena občinska zvezal društev upokojencev celjske občine. ' V celjski občini živi več kot desettisoč upokojencev, i preko šesttisoč jih je včlanjenih v društva, ki so raz-1 drobljena po krajevnih skupnostih. Da pa bi bilo nji-j hovo delo uspešnejše in da bi interesi upokojencev! prišli bolj v ospredje, zlasti zdaj, ko so močno zao- strene družbenopolitične razmere in je njihov stan- dard močno ogrožen, so ustanovili zvezo, kjer so dele- gati društev upokojencev celjske občine sprejeli pra- vila zveze, samoupravni sporazum o združevanju v zvezo ter program dela. Zveza bo odslej naprej zastopala interese upokojen- cev, ki izvirajo iz socialnih, ekonomskih in družbeno- političnih potreb. Za predsednika občinske zveze so delegati soglasno izvolili Franca Pokelška, dosedanjega predsednika koordinacijskega odbora društev upokojencev, za podpredsednika so izvolili Ivana Zupanca-Ludvika, za tajnika Karla Šmauca in za blagajnika Mirka Pre- singerja. Pred začetkom dela skupščine je zapel mešani pev- ski zbor društva upokojencev, za katerega bo odslej skrbela na novo ustanovljena zveza društev upokojen- cev Celje. Z. S.- Mlaiilncl pomagali pri ilelu na trasi Šentjurski mladinci pripravljajo za danes zvečer obisk v Pože- ško kotlino, kamor je v začetku meseca odšla mladinska delovna brigada Miloš Zidanšek. Približno petnajst mladincev bo obi- skalo brigadirje in jim pomagalo pri delu na delovišču, saj želijo, da bi šentjurska brigada kljub temu, da na akcijo ni odšla polnoštevilna, dosegla dobre delovne rezultate. Obisk mladincev, ki bodo pomagali tudi pri delu, je letos v Šentjurju organizran prvič, med mladimi pa je ideja o tem naletela na dober odmev, saj je doma ostalo veliko evidentiranih brigadirjev, Le-ti niso odšli na akcijo zaradi tega, ker posamezne delovne organizacije ne morejo poslati neomejenega števila mla- dincev. Prav zato velja ta obisk pohvaliti, saj bodo mladinci, ki so želeli v brigado, lahko pokazali svojo pripravljenost poma- gati; brigadirjem, ki so že na akciji, pa bo pomoč prav tako dobrodošla. IVANA FIDLER Srečanje ob JubileH Francka Simoniča i Na praznični dan občine so se v Celju zbrali nekdanji člani sekretariata okrajne- ga komiteja Zveze komuni- stov in takratnega mestne- ga komiteja, nosilci najod- govornejših družbenopoli- tičnih dolžnosti občine in regije, ter prijatelji in sode- lavci k^rančka Simoniča, med njimi tudi Olga Vrabič in Zvone Dragan. Zbrali so se, da obudijo spominu bogata življenjska leta tovariša Francka Simo- niča, dolgoletnega sekretarja Zveze komunistov na širšem celjskem območju in častne- ga občana Celja ob njegovi bližnji sedem.desetletnici. Sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov Ce- lje Emil Roje je na srečanju spregovoril o velikem pri- sp>evku Francka Simoniča k povojni socialistični izgrad- nji Celja, regije in širše druž- bene skupnosti. Od samega začetka je sodeloval v rodnoosvobodilni borbi. ( januarja 1954, po zdrujij takratnega mestnega in liškega komiteja Zveze \ munistov, pa vse do ju^ 1963, ko so ga partijske ge pripeljale na delo v tralni komite Zveze komu, stov Slovenije, je nosil najodgovornejših politiku dolžnosti v tedanjem okra in mestu Celje. Po zdrujit celjskega in Šoštanj ske| okraja je prevzel tudi vod nje Okrajnega odbora socj listične zveze Celje. Oprj Ijal ^e tudi druge odgovorj dolžnosti v političnem sisi mu. Bil je poslanec zvezi skupščine, član centralne komiteja Zveze komunisti minister za kmetijstvo, d vodstva republiške kon renče socialistične zveze član glavnega odbora Zv( borcev Slovenije. m Foto: EJ Golte v stečaj, a ne tmii v likvidacijo Center bo mevzel sozd Merx. Zimska sezona bol v rekreacijsko turistič- nem centru Golte kljub naj- uspešnejši zimski sezoni od obstoja centra ter kljub vlo- ženim naporom v sanacijo centra, niso uspeli pokriti izgube iz preteklega leta, ni- ti odpisati ali odložiti pre- tekle obveznosti. Center je zato od 8. julija v rednem sanacijskem postopku, ki mu neizogibno sledi tudi stečajni postopek. Stečaj pa, če bo šlo vse po načrtih, ne pomeni tudi likvidacije centra, saj naj bi ga kot de- lovno organizacijo posebne- ga družbenega pomena prevzel sozd Merx. V regiji ni bilo organizaci- je, težko pa bi jo našli kjerko- li drugod, ki bi bila priprav- ljena prevzeti Golte s toliko bremeni iz preteklosti. Tudi pokrivanje izgube, te je bilo lani za 24 milijonov dinarjev, je potekalo prepočasi, pri- bližno v tretjinskem znesku naj bi jo pokrili občinski re- zervni skladi, sklad skupnih rezerv gospodarstva Slove- nije ter LB, Splošna banka Celje in LB, Temeljna banka v Titovem Velenju. Svoje ob- veznosti nista izpolnili obči- ni Celje in Žalec, saj nista dobili garancije velenjske banke. Banki sta kasneje svoje sodelovanje tudi de- jansko odpovedali, delež re- publiškega sklada pa je bil tako in tako pogojen s pred- hodnimi deleži občinskih skladov. Tudi zadnji poiz- kus, da bi del izgube pokrile delovne organizacije, lastni- ce depandans na Golteh, se ni posrečil. Pravtako ni bilo Center je ožjemu celjske- mu območju, posebno pa občinam Celje, Mozirje, Ve- lenje in Žalec vsekakor po- treben, kar se je še posebno izkazalo v zadnji zimski se- zoni, ko je Golte obiskalo 67 tisoč gostov, 12 tisoč več kot leta 1977, ko so zabeleži- li rekorden obisk. Objektov v Golteh, vrednih danes okrog milijardo dinarjev, ni mogoče kar tako odmisliti, zato je odgovornost, da se vse aktivnosti v času stečaj- nega postopka izvedejo or- ganizirano in načrtovano, velika. Tudi sozdu Merx, v katerega se bo nova delov- na organizacija vključila, ne bo lahko. Predvsem zara- di nedograjenosti centra, skromnega delovnega pro- grama pa tudi omejitev, ki se obetajo z novim zakonom o prepovedi vlaganja v po- čitniške kapacitete. Kot je povedal Franc Ban, pred- sednik KPO sozda Merx, pri načrtovanju nadaljnjega razvoja centra, vsaj kratko- ročno, v sozdu nimajo veli- kopoteznih načrtov. Kak- šen pa bo ta program, bo jasno po 15. avgustu. Sedaj vemo le to, da bo zimska se- zona potekala nemoteno in da bo na Golteh v bodoče tudi poleti bolj zanimivo. uresničeno predvideno zdru- ževanje sredstev gostinskih in trgovskih organizacij. Tu- di neposredna pomoč orga- nizacij združenega dela, ki je sicer v veliki meri prispevala k uspešnim pripravam na preteldo zimsko sezono, ni bila v celoti realizirana. Skratka, vse od časa, ko or- ganizacije v regiji niso bile pripravljene podpisati sa- moupravnega sporazuma o združevanju sredstev za de- lovanje centra, je iniciativni odbor pripravljal nove in no- ve variante, ki pa v celoti ni- so prinesle pričakovanega uspeha. Edina rešitev za ohranitev in bodoče boljše poslovanje centra je torej usmerjeni stečaj. Vzporedno z oblikova- njem nove delovne organiza- cije bo oblikovan tudi pose- ben družbeni svet, ki ga bo- do na predlog medobčinske- ga sveta SZDL imenovale skupščina občin Celje, Vele- nje, Mozirje in Žalec. Svet bo skupno s predsedniki izvrš- nih svetov štirih občin in predstavniki sozda Merx po- skrbel za nemoteno poslova- nje centra v novi zimski se- zoni. Pri sanaciji bodo še na- prej sodelovale občinske te- lesnokultume skupnosti šti- rih občin, ki bodo letos za Golte prispevale 11 milijo- nov dinarjev. Tudi delavci centra, ki pre- jemajo zajamčene osebne dohodke, se trudijo, da bi s svojim delom in storitvami opravičili obstoj centn Kljub dobremu poslovanj- pa tudi ob letošnjem prve tromesečju kaj drugega k izgube, nepokrite je ostalo milijon dinarjev, niso mo| pridelati. Predvsem zara že omenjene nedograjenos nizkih cen ter zaradi P manjkanja sistemskih rd tev, kar je problem vseh si venskih žičničarjev, pose no tistih, ki upravljajo tud Kljub težkemu poloti je center Golte tudi v t< poletnem času odprt. Go dola vozi med tednom dt krat dnevno, ob sobotah nedeljah na vsaki dve uri gondolami. Ta vprašanja I bodo morali hitreje rešev« tudi v Republiškem komil ju za turizem, republiške'' komiteju za promet in zve^^ v Poslovni skupnosti za ii^ niče Slovenije in še v kaK^ nem republiškem organu.. RADO PANTELl^ Se vam pripeti, da ho- čete kupiti Novi fedn«* pa je ta na prodajnih mestih že razprodan ■ Postanite naročnik imeli boste zagotovli^'^\ izvod, ki.vam ga bo dom dostavil poštaf- ..IIIJ 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 ^Kal akcija solidarnosti gorenjem ni uspela? 'Ilvilki 27. Novega te- ^75 7 1984) smo lahko ^^ji' članek »Solidar- '"^i dan z Gorenjem«, ''^tako pa smo bili sezna- s sklepom medobčin- ^ sveta Zveze sindika- ^^a se akcija za solidar- dan z Gorenjem do Jljnjega preloži. Kot Vložitev je bilo navede- na zaradi pomanjkanja akcija ni bila dovolj do- ' pripravljena, da občin- politične organizacije inirajo akcijo le načelno I la so se občinski sindikati i), programa, kot jim je , najbolj odgovarjalo, kar povzročilo neenotnost v jelnih opredelitvah. Ali so to razlogi neuspešnosti l^ok neuspele akcije je v jstreznosti gospodarske- jistema. V primeru delo- ]]a trga oziroma proizvod- na trg bi bile ob današ- [, kakovostnih rezultatih slovanja SOZD Gorenje loge delovne organizacije nteresirane za vlaganje dstev v SOZD, saj bi na ta jfin lahko pridobivale do- Ijdek, njeni delavci pa višje fbne dohodke iz naslova uspešnega upravljanja druž- benih sredstev oziroma mi- nulega dela. SOZD Gorenje pa bi imelo večje proizvodne sile, s tem pa kot posledico, veliko višje osebne dohodke od zajamčenih. To bi bilo povezovanje združenega dela, katerega motiv bi bil večji dohodek in višji osebni dohodki iz žive- ga dela za delavce SOZD Go- renje in večji osebni dohodki iz minulega dela za delavce vlagateljev. Seveda bi bilo potrebno za to ustvariti po- goje in sicer v prvi vrsti su- spendirati pristojnost zvezne skupnosti za cene, da določa razmerja med delavci oziro- ma da določa menjalne raz- merja med posameznimi proizvajalci; to funkcijo bi moral opravljati trg. V neustreznem, sedaj ob- stoječem gospodarskem si- stemu, ki pa je vzporeden normativnemu, se iščejo re- šitve v skladih rezerv, čeprav njihov obstoj nasprotuje za- htevam »Dolgoročnega pro- grama gospodarske stabili- zacije«, dalje v reproverigi, v katero je SOZD Gorenje združevalo sredstva ne zara- di večjega dohodka in bolj- šega upravljanja družbenih sredstev, ampak zato, da si je zagotovilo oskrbo in pri tem pokrivalo vso neracional- nost dobaviteljev in s soli- darnostnih političnih kam- panjah, ki ne upoštevajo, da čim težji so pogoji gospodar- jenja in bolj je gospodarski sitem administrativen v ško- do trga, tem manjša je tudi solidarnost in krepijo se na- turalni posamični interesi namesto združevalnih eko- nomskih interesov. Da so se delavci odločili za tržno gospodarstvo in kot posledico za solidarnost na podlagi ekonomskih kriteri- jev, kažejo vprašanja, če bo- do tisti, ki so danes v teža- vah, delili z njimi tudi dobi- ček. Družbenopolitične or- ganizacije pa od njih zahte- vajo ravnanje oziroma odlo- čitve, ki nasprotujejo eko- nomskim interesom in se uveljavljajo s političnim pre- pričevanjem, ki so izraža v obiskih političnih funkcio- narjev na zborih delavcev. duSan jereb PREJELI SMO 30 let zSam 2alec V soboto so člani ZSAM Žalec praznovali 30 letnico obstoja. Slovesnost je bila na avtopoligonu v Ločici, kjer je zbranim o 30-letnem delu govoril predsednik ZSAM 2alec Roman Zupane. Posebno je poudaril, da so med prvimi v Sloveniji zgradil) avtopoligon, sedaj pa je v gradnji tehnična baza. Poleg tega so pripravili več akcij, izšolali več iiaoč šoferjev in drugo. V imenu pokrovitelja IS občine 2alec je spregovoril njeg(;v pred.sednik Ervin Janežič, nato pa so podelili več priznanj. Plakete so prejeli SIP Šempeter, Gradnja Žalec in IS občine Žalec. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skup.-^čini občine Žalec je podelil priznanja »vzorni voznik«, Emil Medvešek pa je prejel priznanja republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki mu ga je podelil predsednik ZSAM Slovenije Franc Vrbnjak. Tekst in foto. T. TAVCAR ^iožaj v Sigmi 8 zaskrbljujoč iigma v Zabukovici je se- jenovita delovna organi- eija, ki pa se srečuje s ku- ni težav. V letošnjih še- fa mesecih je Sigma po- hvala z izgubo. Gre na- eč za to, da proizvodnja litamih sten ni več zani- va. Tudi zaradi zmanjša- I obsega del v gradbeniš- 1 in - roko na srce - zara- slabe kakovosti teh izdel- V, Id jih proizvajajo v Za- kovici. Povrhu vsega so ne še zelo nizke in nmogo- it posledica izsiljevanj pcev, ki vedo, v kakšnem ioiaju je Sigma. ^1 drugače povedano: 120 lavcev v Zabukovici nima avega dela, saj manjka na- f:l Kako iz krize? Prav go- '0 bo treba zmanjšati šte- 0 zaposlenih. Omenjajo '\ilko šestdeset. Kot na if-i je namreč tudi to, da ^la proizvodnja pomeni tli večjo izgubo. Problem "anjšanja števila zaposle- bo treba rešiti v- sodelo- ''ju s skupnostjo za zapo- ''^'anje, občinskim izvrš- nim svetom in občinskim svetom zveze sindikatov v 2alcu. Odveč pa bi bilo pri- čakovati, da bo samo rešitev tega vprašanja dokončno re- šila probleme zabukovške Sigme. Verjetno bo treba ra- zmisliti o povezavi s kakšno drugo organizacijo združe- nega dela v občini. Omenjajo tovarno kmetijskih strojev Sip, na tiho pa ponekod že razmišljajo o najhujšem, o stečaju. Kakor koli že - Sig- ma posluje z vedno večjo iz- gubo. Postavlja se seveda vprašanje, zakaj se v tej de- lovni organizaciji ne odločijo za kakšen nov proizvodni program, ki bi bil zanimiv za tržišče, vendar je res, da za uvajanje novega programa denarja enostavno ni. Povr- hu vsega je Sigma edina v žalski občini, ki je v šestih mesecih poslovala z izgubo, to pa pomeni, da bodo delav- ci prejemali osebne dohod- ke, kakršni so bili povprečni v prvih treh mesecih letoš- njega leta. JANEZ VEDENIK ^čanje mladih zadružnikov ^soboto in nedeljo bo na Vranskem spet živahno. Tam se p«) namreč zbrali mladi kmetje iz domala vseh občin v ^(»veniji. Mladi bodo tudi tokrat spregovorili o svoji vlogi in ■^ojem položaju v naši družbi ter o problemih, ki jih tarejo. Sanizatorji pričakujejo, da bo letos stekel živahnejši pogo- Uot pirejšnja leta, saj ne bo potekal za okroglo mizo, pač '^b obisku znane Brišnikove domačije v Prekopi, ki slovi fniečni in živinorejski proizvodnji. 'cer pa se bodo mladi v soboto predstavili tudi s kmečko 'QJo, oziroma pripravljanjem starih, domala že pozablje- slovenskih jedi, v nedeljo popoldne pa še v raznih kmeč- spretnostih na tradicionalnih kmečkih igrah. Dva dni za zabavo mladih kmetov in obiskovalcev skrbeli ^3 Elda Viler in Oto Pestner ter ansambla Sik in Utrip. JANEZ VEDENIK ^určanl v Novi GradISkI f)^'^^išnji konec tedna so brigadirje na akciji Požeška Kot- ^ obiskali predstavniki šentjurske občine: predsednik ;j^|^ine občine Peter Knez, sekretar občinskega komiteja ,'yjartin Vodušek in v.d. sekretarja občinske konference 'ov o ^^^^'"^ Frece. Na poti so se Sentjurčani ustavili tudi v ^^ ^radiški, kjer so zdravniškemu osebju tamkajšnje bol- 'fsk^^ P*3delili plaketo 18. avgusta, najvišje priznanje šent- ^selv Plaketo so podelili kirurškemu oddelku za ili y '^o pomoč šentjurskim mladincem, ki so se ponesre- '^nt "^^^^''^^ mesta ob izletu v počastitev dneva mladosti. i ^!|^''^ani so zdravniško osebje iz Nove Gradiške povabili tre^p j"r, saj so le ti izrazili željo, da ponovno vidijo pone- iie_mladince. _ IVANA FIDLER V Mozirju za razbremenitev gospodarstva Go¥orlll so iuai o itroUemIh lovstva In zahiovaU vočJI odstrel divjadi Kljub dopustom so mozir- ski delegati v petek še en- krat zasedali. Sprejeli so program razbremenitev ob- činskega gospodarstva, de- legati zbora krajevnih skupnosti in zbora združe- nega dela pa so sklenili tu- di, da morajo lovci povečati odstrel divjadi, ki povzroča največ škode v kmetijstvu. Po nalogah, ki izhajajo iz republiške pristojnosti, bo- do v občini zmanjšali davke iz dohodka temeljnih organi- zacij in delovnih skupnosti, prispevek solidarnosti in pri- spevek za delovanje sisa za ekonomske odnose s tujino ter obveznosti iz bruto oseb- nih dohodkov. Znižali bodo tudi članarine gospodarskim zbornicam, plačila bančnih storitev in zavarovalne pre- mije ter na tak način razbre- menili gospodarstvo naj- manj za 16 milijonov dinar- jev. V občini bodo v okviru svojih pristojnosti zmanjšali prispevke za zaklonišča, za požarno varnost m za sploš- no ljudsko obrambo. Ker do- govor o uresničevanju druž- bene usmeritve razporejanja dohodka letos predvideva, da sredstva za osebne do- hodke in skupno porabo oblikujejo skupno, odvisno od doseženih delovnih in po- slovnih rezultatov, v občini ocenjujejo, da je mogoče do- seči vsaj desetodstotno manjšo porabo sredstev v skladu skupne porabe in z njihovo prerazporeditvijo omogočiti hitrejšo rast čistih osebnih dohodkov. Zmanjšana sredstva vzaje- mnosti v stanovanjski skup- nosti bodo vrnili združene- mu delu. Zmanjšal se bo tudi prispevek za mestno zemlji- šče, za raziskovalno skup- nost in še vrsta drugih, seve- da pa je pri tem pomembno tudi to, kako bodo povsod uresničevali že sprejete sta- bilizacijske usmeritve, ki so si jih v občini zastavili s pro- gramom gospodarjenja v zo- ženih materialnih možno- stih. Delegati so, medtem ko so sprejeli poročilo o delu ob- činskih lovskih družin, od teh zahtevali, da morajo po- večati odstrel divjih prašičev in srnjadi, ki na kmetijskih površinah p)ovzročajo vse več škode. Bili so tudi mne- nja, da lovci pri prikazova- nju staleža ne dajejo realnih podatkov, zato so tudi plani odstrela in sam odstrel nižji od pričakovanega. Dogovo- rili so se tudi, da naj bi lovci v bodoče manj, ali skoraj nič denarja, vlagali v gradnjo no- vih domov, več pa za povra- čilo škode kmetom, ob tem pa pri plačilu odškodnin za- gotoviti večjo solidarnost med društvi v občini kot tu- di v lovski zvezi regije in re- publike. R. PANTELIC POGLED V SVET S kovinotehno Volilni zaplet v Izraelu Trinajste volitve v 36 letih židovske države Izrael so dale prav tako tistim, ki so napovedovali, da ne bodo prine- sle premoči nobeni od dveh vodilnih političnih strank, pa tudi tistim, ki so '^prerokovali,« da ne bodo razbistrile političnega prizorišča v državi. Volitve v izraelski parlament (kne- set) so pokazale, da sta vodilni stran- ki (desni blok Likud pod vodstvom bivšega premiera Begina in sedanje- ga primiera Jicaka Šamira in laburi- stična stranka bivšega premiera Si- mona Pereza) sicer ostali vodilni poli- tični sili, vendar so se na njun račun okrepile manjše politične stranke (od levih do skrajno desnih), kar je dodat- no zapletlo razmerja moči med poli- tičnimi silami. Po volitvah so najbolj razočarani laburisti Simona Pereza, ki so upali, da bodo prekinili sedem- letno vladavino Likuda, vendar pa so osvojili precej manj poslanskih mest (skupaj jih je 120), kakor so računali. »Pirova zmaga,« kakor jo označujejo nekateri komentatorji, jim je prinesla 46 mest. medtem ko je Likud osvojil 42 poslanskih mest. Ostalo so si razde- lile manjše, po večini religiozno usmerjene stranke, ki bodo imele od- ločilno vlogo pri sestavi nove vlade. V izraelskem parlamentarnem živ- ljenju velja pravilo, da sestavi novo vlado voditelj tiste stranke, ki je na volitvah osvojila absolutno večino poslanskih mest, se pravi 61. Ker se v židovski državi praviloma dogaja, da nobena stranka ne osvoji absolutne večine, pripada odločilna beseda predsedniku države, ki odloči, komu bo zaupal mandat za seatavo nove vlade. Načeloma naj bi to vlogo zau-. pal stranki, ki je osvojila največ po- slanskih mest, vendar se lahko odloči tudi drugače. Politični opazovalci na- povedujejo, da bo predsednik Herzog tudi tokrat zaupal mandat dosedanje- mu premieru Samiru (tako se je zgo- dilo tudi leta 1981), čeprav Likud ni osvojil največ mest, temveč so zmago- valci laburisti. Zakaj? Predsednik države ima na- mreč pravico, da zaupa sestavo vlade voditelju tiste stranke, ki ima med drugimi strankami dovolj podpore, da si bo z njihovo pomočjo mogla za- gotoviti večino v parlamentu. Tako naj bi sedaj odločitev padla na Šamir- ja in njegov Likud, češ da si bo zago- tovil podporo desno usmerjenih ver- skih strank. Četudi se bo to zgodilo, pa-je tako rekoč zanesljivo, da bodo prihodnji tedni v izraelskem političnem življe- nju potekali v znamenju zakulisnih političnih manevrov in dogovarjanj- med Likudom in laburisti ter manjši- mi strankami o zagotavljanju potreb- ne večine v parlamentu. Če se sklepa- nje novih in starih zavezništev ne bo posrečilo niti Šamirju niti Perezu, po- tem bodo morali v Izraelu razpisati nove volitve, ki bi mogle biti novem- bra. Očitno je torej, da ostajajo politične razmere v državi po volitvah vsaj ta- ko zapletene, kot so bile pred njimi, če ne še bolj- Politična negotovost pa je neprijetna tudi zato, ker dežela pre- življa globoko gospodarsko (400 od- stotna inflacija, 22,7 milijarde dolar- jev dolgov v tujini, padec življenjske- ga standarda itd.) in socialno krizo. Poleg laburistov, ki se jim ni posrečil pohod na oblast, kakor so ga pričako- vali pred volitvami, so po vsej verjet- nosti najbolj razočarane nekatere arabske države. Predvsem Egipt in Jordanija, ki sta upala, da se bodo z laburistično zmago odprla vrata za izraelske mirovne pobude na Bliž- njem vzhodu in seveda za bolj popust- ljivo politiko Tel Aviva. Rezultati vo- litev kažejo, da z vsem tem ne bo nič in da se negotovost razširja tudi na širše bližnjevzhodno prizorišče. PISe: AVGUST PUOGAn 4. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULIJ Spodbudnih prvih šest mesecev CIU v Gonnlu le: Izpolniti letni plan brez Izgub Domala vse temeljne or- ganizacije v velenjskem de- lu Gorenja so uspešno go- spodarile v prvih šestih me- secih letošnjega leta. To ve- lja tako za izpolnitev letne- ga plana, izvoz in mnogo boljše rezultate v primerja- vi z istim obdobjem lani. Seveda pa kljub temu v Go- renju še niso zadovoljni, saj je še cela vrsta nepotrebnih ovir, ki zavira še boljše do- sežke od že doseženih. Pri gospodinjskih aparatih je za letošnje leto bil postav- ljen zelo visok plan proiz- vodnje, izboljšanje kvalitete in varčevanje z vsemi stroški ter pozitiven finančni rezul- tat iz lastnega poslovanja brez izgub Kortinga. Proiz- vodnja je bila dosežena s 50 odstotki letnega plana, kar je 32 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Tako vi- soko proizvodnjo so dosegli z boljšim delom vseh služb od finančnih do oskrbe in prodaje ter proizvodnje. Pro- izvodni delavci so delali de- set delovnih sobot več kot je redno delo, od tega eno so- boto več, kot je bilo plani- rano. Kljub izrednemu poveča- nju proizvodnje pa le ta ni potekala nemoteno. Zasto- jev je še vedno veliko, tako zaradi notranjih vzrokov (za- starela oprema, neusklaje- nost proizvodnje, transport, pomanjkanje delavcev) kot zaradi rokov in kvalitete re- produkcijskega materiala. V drugi polovici leta bo treba povečati produktivnost, kva- liteto izdelkov in proizvod- njo za izvoz. Čakajo ]ih tudi investicijska dela (prirezo- valnica pločevme, posodobi- tev proizvodnje pralnih stro- jev, preselitev proizvodnje plastike). V tozd Štedilniki si priza- devajo za čimboljšo kako- vost in obstoj na tržišču. V tozd Pralno - pomivalna te- hnika so v šestih mesecih iz- delali preko 216 tisoč pralnih V tozd Mali gospodinjski aparati so začeli s proizvod- njo vakuumskega varilnega strojčka, ki bo prinesel izre- dno dobre izvozne rezulta- te, izdelali pa so tudi prvo serijo mešalnikov za Av- stralijo in pridobili nove kupce na zahodnem trgu. V tozd Gradbeni elementi so zgradili plato za deponi- jo gline v količini 30 tisoč kubičnih metrov ter začeli z izvozom krmilnih korit v sosednjo Avstrijo. To je prvi večji izvoz tega obrata (30 tisoč komadov) kar je za začetek količinsko in vre- dnostno zelo veliko. V tozd Pohištvo so v prvem polletju izvozili za petnajst in pol milijona di- narjev ali 54 odstotkov let- nega plana, izvažajo pa pre- težno vrata. Teh bi izvozili še več, če jim ne bi primanj- kovalo predvsem suhega hrastovega lesa. strojev in tako dosegli 50 od- stotkov letnega plana. Od te- ga so za izvoz na konvertibil- no področje izdelali nekoli- ko manj kot 90 tisoč ali samo 37 odstotkov v vrednosti mi- lijardo 800 milijonov dinar- jev. Problem je z oskrbo ustreznega kvalitetnega re- produkcijskega materiala, ki pa je bila v drugem četrtletju bolje kot v prvem. Pri inve- sticijah pripravljajo načrte za gradnjo skladišč pločevi- ne in združenje prirezovalni- ce. V tozd zamrzovalna in hladilna tehnika so v primer- javi z lanskim prvim pollet- jem letos dosegli za 39 od- stotkov več zamrzovalnih omar in skrinj ter za 41 od- stokov hladilnikov. Letni plan so izpolnili 55 oz. 53 od- stotno, izvoz pa povečali za 16 odstotkov. Proizvodnja je bila večkrat motena zaradi nabave materiala, še vedno pa je najbolj kritičen mate- rial pločevina, kar ogroža izvoz zamrzovalnih skrinj. V tozd Mali gospodinjski aparati v Nazarjih so izdelali preko pol milijona aparatov, od teg^lTO tisoč za tuje trži- šče. Fizični obseg proizvod- nje so povečali za šest, vre- dnostni pa za 66 odstotkov. Celotna polletna proizvod- nja predstavlja 55 odstotkov letnega plana. Zaradi nere- dne dobave nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, zlasti proizvodov barvne me- talurgije, so morali prekinja- ti serije, premeščati delavce in spreminjati delovni čas. Iskali so ustrezen nadomest- ni material, vendar kljub te- mu vedno ni bilo željenih učinkov. Cilj do konca leta je v Gorenju samo eden: izpol- niti letni plan brez izgube. Po prvih rezultatih so na so- lidni poti, da v tem uspejo. TONE VRABL ZRCALO Riše Bori Zupančič v Gometu povečulelo storiinoi Higienski neski za maleživail zaenkrat samo na bde Zreški Comet, kjer je za- poslenih okoli 800 delavcev, izvozi na tuje polovico svo- je proizvodnje brusov, v zadnjem času pa v kolekti- vu razmišljajo tudi o višjih oblikah ekonomskih odno- sov s tujino. Lotili naj bi se namreč gradenj malih to- varn brusov, za kar bo po- trebno izvoziti predvsem domače znanje in izkušnje. V letošnjem polletju so v Cometu dobro gospodarili, saj ugotavljajo, da se je sto- rilnost povečala za 30 odstot- kov v primerjavi z istim ob- Kot zanimivost velja omeniti izdelavo higienskih peskov za male živali. Pro- izvodnja je zaenkrat še bolj poskusna, saj v Cometu predvidevajo, da bodo kma- lu uspeli poslati na tržišče večje količine teh peskov, ki jih uporabljajo lastniki mačk in psov. Vsa proizvod- nja, okoli 200 ton tega hi- groskopičnega drobirja na- polnijo na mesec v vrečke, gre v Avstrijo. Surovina je domača: gre za odpadke iz domačih obratov in sipo- reks. Proizvodnjo bodo sku- šali v Cometu tehnološko še bolj izpopolniti, da bi bila cenejša in potem izdelek po- nuditi tudi na domačem trgu. Zaenkrat polnijo pe- sek v vrečke, ki so iz uvoza, saj bi bile iz domačega pa- Dirja predrage. dobjem lani. V tem primeru gre za prizadevnost delav- cev, ki se vključujejo v bitko za čim večji izvoz na konver- tibilno področje. Manjši de- lež izdelkov pa izvozijo tudi na klirinško področje, ven- dar gre bolj za blagovno me- njavo. Povečanje storilnosti pa v Cometu pripisujejo tudi tehnološkim izboljšavam v posameznih tozdih. V tozdu Coflex izdelujejo visokoturažne bruse, v Co- magu bruse v magnezitnem vezivu za obdelavo nekovin, Conek se ukvarja s predela- vo dolomita kot surovine za steklarstvo, del surovin pa predeluje tudi lastne potre- be. V delovni organizaciji Comet imajo tudi poseben tozd za strojegradnjo in vzdr- ževanje strojev, medtem ko v tozdu Cotin, nekdanji ope- karni Loče, preusmerjajo proizvodnjo in izdelujejo ste- klena vlakna.in armatun visokoturožne bruse. Pn pa so tudi tkati in imprej rati tkanine za lastne po be. Eno temeljno organih jo pa ima Comet v Adi, vi vodini, kjer izdelujejo br v keramičnem vezivu, dlje časa pa je Comet pr ten tudi na Malti, kjer i manjši obrat z 20 zaposli mi in kjer so s storilno: tudi zadovoljni. Tam izd( jejo bruse, v glavnem zab njevzhodne države. Investicijska dejavnosi Cometu je usmerjena pn vsem v povečanje proizvi nje visokoturažnih brusoi v preobrazbo tozda v Lod Tekst in k MATEJA PODJl Za večji Izvoz le treba več vlagati v žalski občini ocenjujejo, da bi 4,1-odstotna realna ras družbenega proizvoda zagotavljala tudi večje možnosti a naložbe. To hkrati pomeni, da bi bi bila gospodarska raS za deset odstotkov višja kot v Sloveniji, kar je tudi razum Ijivo, saj so v žalski občini v preteklosti več vlagali koti večini drugih občin, učinki teh vlaganj pa so bili dosl? ugodni. S 4,1 odstotno letno stopnjo rasti bi lahko v osnovna sredstva vsako leto vlagali za šest odstotkov, več, rasi števila zaposlenih pa bi letno znašala odstotek in pol. Izvo! bi ob vsem tem letno naraščal za 6,2 odstotka, res pa je tud to, da bi morali povečati tudi uvoz, ki je v zadnjih letil močno upadel. Čeprav ugotavljajo, da imajo trenutno v gospodarst\ii žalske občine ugodnejše pogoje kot le-ti veljajo za Slovfr nijo, kjer je delež naložb upadel na dvanajst odstotkov družbenega proizvoda, morajo biti vsa prizadevan)« usmerjena v dvig kakovosti gospodarjenja. Zelo po membno je pri tem področje ekonomskih odnosov s tu jino, kjer morajo dolgoročno doseči štirideset odstotni udeležbo izvoza v družbenem proizvodu gospodarstva Seveda pa je izvoz pogojen z naložbami, ki naj bi letne naraščale za šest odstotkov. Tako bi v petnajstih letif uspeli dvigniti naložbe na raven pred letom 1980, JENEZ VEDENIK I I mm ■iiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiii v i-»»"vzabil« pet golov, čeprav mu manjka pol stopala. Le kaj bi bilo, če bi imel zdravo nogo! Seveda pa nikjer ne gre brez zabave, za katero je v Ločah skrbel ansambel Štirje kovači. Kljubovali so vremenu in poskušali s pet- jem pregnati nevihtne oblake, vendar so na koncu tudi oni morah priznati premoč narave. GORAN OBREZ in NATASA GERKES TEDNIKOV INTERVJU 1^ cesti, V trgovini, doma - povsod v službi Ljudje radi poenostavlja- jo. Za delo tajnikov krajev- nih skupnosti marsikdo pravi: Malo dela - veliko denarja«. Pa ni tako prepro- sto. Tajnik krajevne skup- nosti Hudinja v Celju Hin- ko Drame to dobro ve. Že drugi mandat se nikoli ne reši službe. Ne na cesti, ne v trgovini, še doma in ponoči ne. NT: A vas ta stalna vpe- tost v delo v krajevni skupnosti moti? H.Drame: -Raje bi se po- govarjal o bolj prijetnih stva- reh. Tak(; pa nikoli ne vem, kdaj me bo kdo ustavil in s kakšnimi težava.mi. Saj s pri- jetnimi stvarmi se res ne obračajo name. Včasih bi si zaželel še česa drugega. Tako pa sem ves čas v tem. Enkrat socialna komisija, pa delega- cije, pa komunalna vpra.ša- nja ... Moraš biti zraven, dru- gače je bolj slaba Pa ne mi- slim s tem, da bi ptjsku.-^ali posamezniki uveljavljati svoje interese. Toliko živo samoupravo imamo, da to ne gre. Po drugi strani se pa spet večkrat znajdem med pravimi mlinskimi kamni ra- zličnih interesov.« NT: Kje pa najpomemb- nejša vprašanja razrešu- jete? H. Drame: »Temeljna na zborih krajanov. Z zbori je pa tako. Kadar ga skličemo o res pomembnih vprašanjih, pridejo tudi po trije iz posa- meznega gospodinjstva, če o bolj splošnih zadevah, o ka- terih bi naj tudi odločali na zborih, je pa udeležba bolj slaba. Po osemsto vabil poš- ljemo, pride jih pa nekaj de- set. Ob tem včasih pomislim na tistih 400 komunistov, ki živijo v naši krajevni skup- nosti. Ko bi jih vsaj polovica prišla. No, pa če pride samo sto krajanov, smo še tudi za- dovoljni.« NT: Ampak v krajevni skupnosti jih je več kot tri tisoč. H, Drame: »Krajanov očit- no večina skupnih stvari sploh ne zanima. Nekaj pa je tudi nezaupanja. Ko smo na primer pripravljali srednje- ročni plan 1981-1985 smo na- redili prvi spisek želja, ki ga z denarjem, ki ga imamo, ne bomo uresničili niti do leta 2000. Največ nezaupanja pa je obrodil drugi občinski sa- moprispevek. V programu je bila izgradnja prizidka k osnovni šoli za izobraževa- nje, kulturno in društveno dejavnost. S tem prizidkom ni bilo nič, ker zaradi naših nesoglasij nismo pravočasno pričeli z gradnjo. Razumlji- vo, da krajani potem za tretji samoprispevek niso glaso- vali.« NT: Zaradi ene neuresni- čene obljube še menda ne bi bilo tako hudo. H. Drame. »Saj ni samo to. Ce primerjam Hudinjo s kakšno podeželsko krajevno skupnostjo, se mi zdi, da bi v njej prav užival. Ljudje so bolj povezani, vedno kaj ho- čejo in so tudi z manjšimi pridobitvami zadovoljni in ponosni nanje. Tu pa vidijo le, če kaj ni narejenega. Naj- težje je s stanovalci v družbe- nih stanovanjih. To so mladi priseljenci - pravih domači- nov je v krajevni skupnosti največ kakih deset od.stol kov. Ti, ki so prišli iz v.sch strani, pa .se težko vživljajo v kraj. Hočtrjo, da v trgovini dobij(j v.se, da juri ni treba čakati na po.šti... No, neka tori bi menda radi, da bi jiin -še pred pragom drugi pome tali. Ničesar ni.so pripravijo ni storiti, da bi bilo za vse lepše. K meni prilutjajo, če luč ne gori, če j«' kanal zarna .šon. Pa teh sem .še vesel. Vsaj ved(;, da živijo v krajev m skupnosti in kje ima t;i .sedež. Več kot polovica kia janov je to ugotovila .šele ta krat, ko so pričeli hoditi po bencinske bone.« NT: Zakaj pa mislite, da se večina krajanov ni vključila v življenje kra- jevne skupnosti? H. Drame: »Kako naj/ivijo s krajem, če pa še s svojimi družinami ne? Odtujenosti je vedno več. Pn nas se to izrazito vidi. Mladi na pri mer. Kazalo je, da se bodo dobro organizirali. Lam so kot mladinska organizacija pričeli z vrsto akcij. Dokler je bilo vse tako, kot so sami želeli, je še šlo, potem pa je bil hitro kratek stik. Alkoho- la v prostorih krajevne skup- nosti nisem dovolil. Potem jih ni bilo več. Ne vem, kako bi jih spet pritegnili. Pravijo, da ne bodo delali, če vsi mi- slijo, da so barabe. Občutljivi so. Je pa to vseeno boljše, kot biti brez volje. Tega pa je največ in s tem še daleč ne mislim le na mlade.« NT: Kako pa vi v takem najdete svoje mesto, po- trebno veselje za delo kot tajnik krajevne skupno- sti? H. Drame: »Zivim v tem na- šem sistemu, zanj se bonm. poskušam, kar lahko naredim. Saj je v kraju še precej ljudi, zlasti med najodgovornejšimi, ki si prizadevajo za njegov raz- voj. Ce še teh ne bi bilo. potem res ne bi imel komu .služiti" kot tajnik krajevne skupnosti. Mislim pa. da smo prišli tako daleč, da bo vsak poleg redne- ga dela moral narediti še kaj drugega. Formalizma se ne bo- mo mogli več iti. Ne moremo reči, da družbenopolitične or- ganizacje v kraju dobro delajo, če ni rezultatov. Sedaj je kljub težavam še viden napredek.. Ko pa tega ne bo \ eč mogoče pokazati... Krajani kot posa- mezniki ne kažejo nezaupanja do krajevne samouprave. Veli- kokrat pa prihaja do nezaupa- nja v samih organih samo- upravljanja. Saj bi posta\ili de- legatsko vprašanje, pa nima smisla, ko pa imajo drugi glav- no besedo in mi nič ne more- mo ... Ko ob tem razmišljam o razmerah, tudi meni postane vroče.« MILENA B. POKLIC Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vjesnikovih kioskih 8. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULU 19^^ Franc Javornik Franc Špegel I^^opold Vilhar Nove pridobitve na Vinsiii gori Krajani Vinske gore v žal- ski občini so praznovali sku- paj z Dnevom vstaje sloven- skega naroda 22. julija. O sa- mem praznovanju, pridobit- vah in prireditvah pa so nam povedali: Franc Javornik, predsed- nik skupščine KS Vinska gora: »Za letošnje praznova- nje, ki poteka kar teden dni, smo pripravili vrsto športnih in kulturnih prireditev. V praznovanje so se vključila vsa društva in organizacije. Pričakujemo, da bodo naši krajani povsod sodelovali, kot smo tega vajeni doslej, ne le na prireditvah temveč na vseh delovnih akcijah. Franc Spegel, predsednik sveta KS Vinska gora: »Tu- di za letošnji praznik se lah- ko postavim.o z nekaj delov- nimi uspehi. Pred kratkim smo modernizirali več cest- nih odsekov v skupni dolžini 1,7 km. Tu smo4 krajani bili dolžni cestišče pripraviti s svojim delom in na svoje stroške do asfaltiranja. To smo uspeli, asfaltno prevle- ko pa so financirali SKIS za komunalo in ceste občine 2alec, ki je prispevala 1,5 mi- lijona, razlik6 do 3,6 pa smo prispevali krajani in delovne organizacije. Uredili smo tu- di dve avtobusni postajališči in dokončno uredili mrliško vežo.« Vilhar Leopold, predsed- nik režijskega odbora za gradnjo ceste v Lip ju: »V našem zaselku smo moder- nizirali 1,3 km ceste in s tem rešili dva problema. Povezali smo se s sosednjo krajevno skupnostjo, ki je imela že pred tem asfaltirano cesto, zagotovili smo si zimsko plu- ženje in omogočili prevoz delavcev. Odzvalo se je tudi velenjsko gospodarstvo in n£im velikodušno pomagalo. Velik delež so prispevali kra- jani. Tudi na Lopatniku so se morali spopasti z mnogimi težavami, predvsem finanč- nimi. Tam je predsednik re- žijskega odbora Slavko Jur- ko, nova cesta pa je dolga nekaj več kot 300 metrov. Gospodinjstva so prispevala kar pet starih milijonov, kar je zelo veliko. Poleg tega pa so bile še udarniške ure.« Praznovanje bodo zaklju- čili 29. julija s slavnostno se- jo skupščine krajevne skup- nosti, kjer bodo podelili tudi priznanje zaslužnim kraja- nom, nato pa odprli vse nove odseke asfaltiranih cest. TONE TAVCAR Popraveic v članku »Solidarnostni dan z Gorenjem« smo zapi- sali, da se je proizvodnja v Gorenju povečala za 5-6 od- stotkov, dejansko pa se je v primerjavi z enakim obdob- jem lani povečala za 35 od- stotkov, medtem ko j^e za 5-6 odstotkov višja kot je bila kdajkoli prej v Gorenju. Do napake je prišlo tudi pri na- vedbi podatkov o osebnih dohodkih. Manj kot 22 338 din, kolikor je bil v obdobju januar-marec slovenski pov- prečni osebni dohodek, je v Gorenju prejelo v mesecu maju 5686 delavcev ali več kot 80 odstotkov. Nataša Gericeš OBRAZI 2e dve leti je v poletnem času med nami v redakciji. Vedno dobre volje in pri- pravljena na vsako delo. Deluje tako, kot da stola sploh ne potrebuje. »Rada imam novinarstvo, ker je polno dinamike. Sovražim poklice »na mestu« z vso svojo monotonostjo," pri- poveduje Nataša Gerkeš, ki je letos uspešno končala gi- mnazijo ter v Ljubljani že vpisala študij novinarstva. Pisanja se je kot vsi mla- di naučila v prvem razredu osnovne šole in kmalu je v sestavljanju črk spoznala vso moč, ki jo lahko človek iz srca preko črk prenese na papir. Kot vsi Slovenci je tudi sama v začetku za- grešila nekaj pesniških ver- zov, takoj pa doda, da za pisanje pesmi nima preve- likega posluha, veliko raje jih bere. Piše pa prozo. Za sebe. Pravzaprav je to ne- kakšen dnevnik, kjer se zbirajo njeni dogodki, opa- žanja, želje. V 7. razredu osnovne šole je že sodelo- vala v novinarskem krožku (takrat se je že tudi odločila za novinarski poklic!) ter v 8. razredu za sodelovanje pri Pionirskem dnevniku v Radiu Ljubljana dobila priznanje in nagrado - po- tovanje na srečanje dopi- snikov v Donji Milanovac. Pisala je tudi v gimnaziji in lani prvič poleti prišla v uredništvo Novega tednika in Radia Celje. » Všeč mi je, ker spoznavam oba medija naenkrat. Vsak je po svoje zanimiv in tudi izzivalen. Med njima ne delam razli- ke, vsaj zaenkrat ne.« Po področjih sta ji za pi- sanje najbližji kultura in šport, med novinarsicimi zvrstmi pa reportaža, ker lahko vplete tudi nekaj lite- rarne žilice, ki pa Nataši ne manjka. »Pišem rada o sta- rejših ljudeh, socialnih pro- blemih, otrokih... Vsak človek lahko pove kaj lepe- ga, samo poglobiti se je tre- ba vanj, mu pravilno pri- sluhniti ali iz njega izbrska- ti tisto, kar sicer skriva. Takšno delo mi je všeč. Za- to se novinarstva ne moreš naučiti, ampak moraš imeti tudi nekaj novinarske žili- ce, posluha, biti moraš tudi psiholog, kako boš k člove- ku pristopil in odprl klju- čavnico njegove notranjo- sti, in tirne.« Sicer pa Nataša rada poje (med študijem v Ljubljani se bo priključila akadem- skemu zboru), hodi v hribe (vsako nedeljo dopoldne z očetom na Celjsko kočo. Tolst, Grmado in se vrneta do kosila) in na ogled roko- metnih ter košarkarskih te- kem (»greva z očetom, saj sva kolega, včasih pa so zraven tudi prijateljice«). Zdaj je Nataša v bitki za študentsko sobo v Ljublja- ni, kjer bo startala brez šti- pendije. Pred njo je nova življenjska etapa, da čez le- ta pride v toliko željene no- vinarske vrste. TONE VRABL Načrti za obnovo Senelca so nared Dom upokojencev , v Polzeli je eden najlepših domov za starejše občane na našem bbmočju. Mo- derne stavbe, ki so lepo usklajene z okoljem, nu- dijo oskrbovancem ustrezno udobje. Svoje pa prispeva tudi narava s starim grajskim parkom ob graščini Senek, ki tudi sodi v sklop domske enote. Zdaj so se odločili, da tudi to staro graščino pri- lagodijo sodobnim zahte- vam. S sodelovanjem pri- stojnih strokovnih služb bodo skušali v največji možni meri ohraniti zgo- dovinski videz in značaj stavbe, obenem pa jo ta- ko preurediti, da ne bo življenje v njej nič manj prijetno kot v bližnjih no- vih stavbah. Načrti za prenovo so pripravljeni, vendar zaen- krat še ni mogoče reči, kdaj bodo dela tudi zares stekla. Z S. Vse lih le zanimali HHMHHHMMMMHHHIIi^ Mlaai na raziskovalnem taboru v BoU krajini Od 1. do 8. julija je bil v Suhorju miadinski razisko- valni tabor Bela krajina 84. Organizator tabora je bilo gibanje »Znanost mladini«, sredstva pa je prispevala Iskra, del pa tudi KS Suhor. Na sedem dni trajajočem ta- boru so se srečali učenci slovenskih srednjih šol in mentorji-študentje Filozof- ske fakultete. Program raz- iskovanja je zajemal po- dročje zgodovine, etnologi- je, geografije, umetnostne zgodovine ter arheologije, ki pa je zaradi pomanjkanja pripomočkov za delo od- padla. Iz Celja se je tabora udele- žila Alenka Antlej, učenka tretjega letnika Srednje šo- le za ekonomsko dejav- nost ... Letos si bila prvič na raz- iskovalnem taboru. Kako si izvedela zanj? Iz časopisov? »Da, nekaj sem brala o tem, vendar takrat še pomi- slila nisem, da bi tudi jaz j na tak tabor. Prijavila senii med zadnjimi, ker na na šolo nismo dobili prijavni saj so jih odposlali samo i družboslovne šole, tako ( mi je prijavnico priskrb« prijateljica, ki obiskuje toš( lo. Letos pač nismo nameii vali oditi na morje in talq sem se odločila koristno združiti s prijetnim in sem se prijavila...« Misliš, da je preživljanje počitnic na ta način za mla- de koristno? »Seveda! Verjetno mnogi mislijo, da je to podaljšek šo- le, pa v celoti ni tako. Na raz- iskovalnem taboru se res kaj novega naučiš, spoznal Vendar je to tisto, kar te v resnici zanima, za razliko od šole, kjer je mnogo predme- tov - zanimajo pa te le trije ali štirje.« i Tvoja skupina je obran navala področje etnologije. Za ilustracijo: kaj vse ste raziskovali? »Glavna naloga naše sku- pine je bila, da čimbolj spo- zmamo življenje Belokrajn- cev nekoč in danes, kako so vplivale nanje spremembe, ki jih je prinesla industriali- zacija in urbanizacija. Kon- kretno to pomeni, da nas je zanimalo vse: od tega, kako so pridobivali zemljo, kdaj je prevladal železni plug, kdaj so začeli uporabljati kmetij- sko mehanizacijo, pa vse do tega, kdaj so dobili vodovod in elektriko.« VIDA JAKOP Ureiali so športno igrišče 2e peto leto so med počitnicami v Smartnem ob Paki pripravili mladinsko delovno akcijo, kjer so obnavljali in posodabljali športna igrišča. Ob tem so uredih tudi nekaj tribun (podstavke so dobili na zapuščeni celjski Glaziji ter jih uredili), napeljalli ograjo in uredili drenažo. Akcija je trajala teden dni, brigadirji pa so spali v šotorih ter se tam tudi hranili. V prostem času so imeli razne aktivnosti, pripravili pa so tudi taborni ogenj s kulturno zabavnim programom. Opravili so 2400 prostovoljnih ur in njihovo delo so ovrednotili z nekaj manj kot dvema milijonoma dinarjev. Za potreben material so odšteli pol milijona. Prav bi bilo, da bi s podobnimi akcijami nadaljevali tudi v drugih krajevnih skupnostih, ter tako prišli do boljših komunalnih in športnih objektov, ki bi jih zaradi svojega dela znali tudi bolje ceniti in objekte varovati. LOJZE OJSTERŠEK iViodeiarstvo le resna stvar Martin Klančlšar Je ponovno osvojil naslov tJržavnega prvaka V Subotici je bilo državno prvenstvo v daljinsko vode- nih modelih, kjer je uspešno nastopal tudi Martin Klan- čišar, član modelarskega kluba ljudske tehnike EMO. Ponovno je osvojil naslov državnega prvaka v katego- riji F-3-B. Njegovi prvi modelarski »koraki« so se pričeli že ta- krat, ko je bil še otrok. »Se- stra in teta sta bili prodajalki in sta mi vedno prinašali le- talske modele, ki sem jih z veseljem izdeloval. Moje za- nimanje je opazil sosed, ki me je včlanil v Aero klub. V začetku sem vse vzel bolj za šalo, kasneje pa sem se začel resneje ukvarjati z modelar- stvom,« pove o začetkih mo- delarjenja Martin Klančišar. Martin je prvič začel tek- movati leta 1978 v Domža- lah, kjer je osvojU četrto me- sto. Nato so se tekmovanja kar vrstila. V letih 1983 in 1984 je bil republiški in dr- žavni prvak. In njegov naj- večji uspeh? »To je bilo leta 1981, ko sem v Ankari, v Tur- čiji, osvojil naslov balkan- skega prvaka,« pravi Martin. 2)e štiri leta je član državne reprezentance, za katero pa je nastopal le dvakrat. Vzrok: pomanjkanje denarja pri Letalski zvezi Jugosla- vije. Martin si vse "jadralne mo; dele izdeluje sam, na podlagi izkušenj in izračunov. »Zaiz- delavo vrhunskega modela za doseganje najboljših re- zultatov, je potrebno vložiti okoli 400 ur. Vrednost mate- riala za izdelavo modela približno 10.000 din. Srce modela je elektronska na- prava za daljinsko vodenje^ ki je tudi zelo draga. Težava, s katero se pri izdelavi sreču- jem, je pomanjkanje mate- riala, ki ga je treba nabavljati iz tujine,« je o izdelavi modi lov zaupal Martin. 1 In kakšni so njegovi načrti za prihodnost? »Bistveoili načrtov nimam. Tekmoval bom tako dolgo, dokler bol" vse to finančno zmogel dokler bom fizično ter psiho fizično dobro pripravljen.« MIRAN LESKOVSEKi Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vjesnikovih kioskih JULIJ 1984 NOVI TEOMK - STRAN 7 b Gornji Savinisici Hovoil avtomobilov slovesnosti In obleinic, prevzemi Uith gasilskih avtomobilov P0 15. avgustu, ko bodo gasilci v Okonini sve- Jl, prevzeli nov gasilski JJJmobil, v vsej Gornji ^injski dolini ne bo ved Jljjtva, ki ne bi imelo last- avtomobila. Vsa dru^ ^ pa že imajo tudi lastne ^ilske domove. \'a slovesnostih, ki so se v l^rski občini zvrstile v ^jpjih dveh tednih, so ga- Ilji posameznih društev v ^»,ni prevzeli vrsto novih Ltnobilov in s tem zaklju- ^ nekajletno akcijo za po- ^obitev svoje opreme, jajprej so nov avto, cisterno topom, dobili gasilci v »niartnem ob Dreti, ki so ta- ^5 na najprimernejši način ifoslavili 60. letnico obstoja |^ojega društva. Istega dne, iravtako pred štirinajstimi Inevi so nov orodni avtomo- ,a znamke TAM prevzeli tu- ji prostovoljni gasilci v jgornjem Pobrežju. Zadnjo priznanle iMvemu tednilcu In Radiu Celje Ribiška zveza Slovenije je odlikovala Novi tednik in Mo Celje z Redom za ribi- ške zasluge III. stopnje z za- stavico. Priznanje so podelili zaradi dobrega sodelovanja, laslug pri organizaciji in po- ipeševanju sladkovodnega ibižtva ter varstva sloven- ikih voda. Red za ribiške za- sluge III. stopnje pa je prejel udi novinar Mitja Umnik B. K. nedeljo so slavili tudi v Sol- čavi in na Ljubnem. Prvi so odprli prenovljeni gasilski dom, ljubenski gasilci pa so prevzeli novo motorno briz- galno. Večino sredstev so, kot je že v navadi, zbrali ga- silci sami, v vseh krajih so jim na pomoč priskočili ob- čani, ki so prispevali les ali denar. Del sredstev, 800 tisoč dinarjev, je prispevala tudi Občinska gasilska zveza. Sredi avgusta bodo nov avtomobil prevzeli tudi v Okonini, vsa društva bodo tako z osnovno opremo do- bro oskrbljena, saj imajo se- daj v dolini 5 gasilskih ci- stern in 10 orodnih avtomo- bilov. Zato bodo lahko v pri- hodnjem letu pričeli uresni- čevati drugi del načrta poso- dobitve. Gasilska društva v vseh večjih krajih naj bi bila namreč povezana z radijski- mi oddajniki. R. PANTELIC FOTO. J. PLESNIK Marjana Dvoršak iz Lesič- nega Ivo Hostnik iz Polja ob Sotli Med počitnicami Jo icomu tudi dolgčas Ko smo se v preteklih dneh sprehodili po celjskih ulicah in iskali mlade, ki bi nam zaupali počitniške na- črte, smo našli le nekaj fan- tov in deklet, ki so bili pri- pravljeni na pogovor o po- čitnicah. Marjana Dvoršak iz Lesič- nega: »V tem času delam iz- pit za avto, drugače pa po- magam doma, ali berem knjige, poslušam radio, gle- dam televizijo in grem zgo- daj spat. Na Lesničnem je kar precej zabave, le da se je jaz ne udeležujem, ker imam dovolj zabave že med šolo. Na morje ne grem, ker imam avgusta prakso. Včasih, am- pak zelo redko, odidem na bazen, v Atomske toplice, za- to se mi vstopnina ne zdi predraga. Kadar pa je slabo vreme, se tudi dolgočasim.<< Tudi v Zgornjem Pobrežju so gasilci prevzeli nov orodni avto HISNI RAČUNALNIKI Piše J07E GRČ AR 8 imovni dpi Najcenejši tiskalniki so termični. Pri; "jih se tekst proizvaja tako, da se greje ^ nekaterih mestih poseben papir, ■"la dve dobri lastnosti, poleg nizke '^ne: hitro in tiho delo. Slabih strani P'je precej več: izpisuje se na termič- "em papirju, ki se mora kasneje shra- '''ti na »suhem, hladnem in zatemnje- ■^ni mestu«, da ne bi počrnel, pismo, "opisano na takšnem papirju, ni mo- fi'^e nikomur poslati preden se na pri- jj^^r ne fotokopira, kar vrtoglavo pove- stroške korespondence. Slabih last- ■^osti je še več in je zato jasno, da je ■"^bava termičnega tiskalnika (v 99%) %a investicija. tiskalniki srednjih cen so tipa »dot- '''atrix«. Pri njih se, s pomočjo poseb- bava tako imenovanega »daisywheel« tiskalnika. To je, v splošnem, kvalite- ten električni pisždni stroj, ki je oprem- ljen z interface-om za povezavo z raču- nalnikom. Tekst se ustvarja s pomočjo vrtljive glave, ki udarja standardni trak. Z ozirom, da piše črko za črko, so ti tiskalniki precej počasni, kvaliteta pa je zelo visoka. Redefiniranle znaicov In Sievllo znalcov Grafični znaki služijo za risanje slik. Tiskalniki so, v splošnem, namenjeni za izpis tekstov, vendar je zelo korist- no, če lahko z njihovo pomočjo nariše- mo tudi manjše ali večje slike. Zato nekateri tiskalniki omogočajo redefi- niranje znakov. Pri tem dobi vsaka Objavo je omogočil RAZVOJNI .CENTER CELJE '^ga traku, proizvaja istočasno večje ^^^vilo točk, ki kasneje oblikujejo To je zelo hitra metoda, izvaja se ^ navadnem papirju, natiskan doku- ?^it je razmeroma dobre kvalitete. '^^r pa je kvaliteta, ki jo dosežejo ?^trieni tiskalniki le malokdaj takšna, g? se lahko primerja s standardnim ali ^Ktričnim pisalnim strojem. Vendar ^ Predstavlja .>dot-matrix« tiskalnik pečino najboljši izbor. tiste pa, ki želijo, da jim računal- K ^ izpiše zelo pomembna poslovna '^^a in dokumente, je primerna na- črka neko novo funkcijo in postane poseben grafični znak. Pri tiskanju grafičnih znakov je izločen prostor med črtami in med črkami v okviru iste črte. Pri nekaterih tiskalnikih ob- staja tudi grafika z visoko resolucijo, ki omogoča direktno prenašanje slike z ekrana na tiskalnik. Naslednji parameter, ki ga velja omeniti, je število znakov v vrstici. Ve- čina tiskalnikov ima 80 znakov v vrsti- ci, kar zadostuje za izpis teksta v for- matu, ki odgovarja pisalnemu stroju. Povečane črke potreoujemo za naslo- ve, podnaslove ali sporočila, ki jih je potrebno posebej poudariti. Vendar pa večina tiskalnikov ne omogoča kombiniranja črk različnih velikosti v isti vrstici. Hitrost tisiiania in kapacitete bulfer-Ja Naslednji parametri se nanašajo na hitrost tiskanja. V kolikor nam mate- rialne možnosti dopuščajo, bomo izbrah tiskalnik, ki tiska čimvečje šte- vilo znakov v sekundi. Na ta način varčujemo delovni čas računalnikov, vendar pa sama hitrost ni ppsebej bi- stvena karakteristika. Nekateri tiskalniki imajo določeno stopnjo »inteligence«, ki se označuje kot »logično iskanje« (logic seeking). Tiskalniki, opremljeni s to možnostjo ne bodo na primer vračali tiskalne gla- ve na začetek naslednje vrstice, če od njih zahtevamo, da najprej tiskajo ne- kaj na njeni sredini. Nekateri so opremljeni celo z možnostjo dvosmer- nega tiskanja: tiskalnik izpisuje na- slednjo vrstico, ko pride do konca prejšnje, tudi nazaj. S tem se hitrost dvakrat poveča. Ko tiskalnik izpisuje tekst, lahko ra- čunalnik nadaljuje z delom. Zato je vsak tiskalnik opremljen s tako ime- novanim buffer-jem. V njega se razvr- ščajo črke, ki jih mora odtipkati. Večji buffer omogoča računalniku, da dela tudi ko tiskalnik izpisuje tekst, manjši buffer se hitro napolni in potem raču- nalnik čaka na njegovo »praznjenje«, da bi lahko poslal naslednje znake. Mihaela Gračner iz Plani- ne pri Sevnici: »Pri nas se vsak zabava na svoj način. Jaz nameravam oditi v Novi Sad, potem pa še na morje, če bo ostalo kaj časa. Sedaj sem končala šolo in nimam denarja, zato bom morda odšla za kratek čas opravljati počitniško delo, da si prislu- žim kakšen dinar. Na Planini imamo mladinski klub, bri- gadirsko naselje, kamor ho- dimo od večerih in se tam zabavamo. Včasih gremo tu- di v Šentjur, kjer imajo kino, pa tudi na kopališče kdaj za- vijem. Cez poletje je dovolj dela tudi doma, zato mi ni nikoli dolgčas.« Ivo Hostnik iz Polja ob Sotli: »Pri nas je za zabavo slabo poskrbljeno. Ce se ho- čemo zabavati, moramo oditi v Celje. Sam grem večkrat na celjski bazen, ali pa na Savinjo, ker je boljša plaža, denar, ki bi ga moral na ba- zenu plačati za vstopnino, pa raje porabim za pivo. Ob so- botah nisem nikoli doma. Včasih grem v disco, ali pa kam drugam. Med počitnica- mi mi ni res nikoli dolgčas.« Matjaž Krivšič iz Zadoge: »S prijatelji gremo večkrat v kino, ali na bazen. Vstopnina se mi ne zdi previsoka. V dis- co ne hodim, ker se preptjz- no prične in me ne pustijo starši. Tudi na morej bom šel za deset dni s starši. Tam pa mi ni preveč všeč, ker ni- mam družbe in mi je dolg- čas. Tako se raje zabavam doma, kjer se zberemo s pri- jatelji in odidemo na igrišče, brcat žogo ali kaj podob- nega. « NATASA GERKES foto: VIDA JAKOP Tudi najmočnejše dre- vo se enkrat zlomi. To je lahko še toliko prej, če ga načne bolezen, trda in neizprosna, imuna za vse sodobne zdravstvene pri- pomočke. Umrl je Ivan Grad, ro- jen 14. septembra 1908 v Beričevem pri Dolu pri Ljubljani. Oče je bil dela- vec, mama je imela majh- no posestvo za preživlja- nje. Ker je bilo takrat tež- ko dobiti delo so naredili prošnjo v jetnišnico v Ljubljani za mesto pazni- ka. Ivana so sprejeli in ta- koj poslali na prvo delov- no mesto v Celje, »kjer sem delal vse od kraja, kot vsi pazniki,« je pove- dal ob srečanju pred štiri- mi leti, ko smo z njim pri- pravljali reportažo o zna- meniti akciji osvoboditve zapornikov iz celjskega Starega piskra. Pred tem je še večkrat menjal zaposlitev na rela- ciji Celje-Ljubljana in obratno, odšel v Graz, se od tam vrnil leta 1943 in zaposlil v celjskem Sta- rem pisku. Kot pomočnik koman- danta nočne straže v celj- skem Starem piskru je imel možnost, da je ves zaporniški mehanizem poznal do najmanjše po- drobnosti in to mu je ko- ristilo, da je lahko v noči iz 14. na 15. december 1944 spustil v Stari pisker skupino partizanov, ki je osvobodila okoli 500 za- pornikov. To je bila po- membna akcija, ki pa je žal še premalo dorečena. Zdaj, ko ni Ivana Grada, pa bo še težje ugotoviti vse podrobnosti, ki so kljubovale uspehu izpu- stitve slovenskih zaporni- kov. Ivan Grad se je upoko- jil leta 1976 kot avtopre- voznik, kasneje pa poma- gal ženi na domači kmeti- ji ob Šmartinskem jezeru v Runtolah št. 3 v krajev- ni skupnosti Skofja vas. Za sodelovanje v pogu- mni akciji je dobil meda- ljo zasluge za narod. Ko sva se pred leti (bila je zi- ma) poslavljala je rekel: »Pridite na pomlad, ko je tu okoli nas tako lepo!" če bi to storil, bi morda doživel kapljo prijetnosti, ko bi se Gradov tolmun bolj odprl, kot takrat. Zal zdaj Ivan Grad počiva na vojniškem pokopališču in ni mu bilo dano, da bi dočakal štiridesetletnico osvoboditve Starega pi- skra, kjer je sam oddigral eno najbistvenejših vlog. Nekoč ostro zravnana, postavna kot hrast. Gra- dova postava, je padla. Glas, kot da bi prihajal iz tolmuna pričakovanj in obetovanj. je utihnil. Be- gajoče oči so se za vedno zaprle. TONE VRABL Mihaela Gračner iz Planine pri Sevnici Matjaž Krivšič iz Zadoge 8. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULM 1 Tudi za irnjižnico le denar volile problem v poletnih dneh, v času počitnic, ko je prostega ča- sa več, pogosteje segamo po knjigah. Kakšne knjige be- remo, katere knjige so na voljo in s kakšnimi proble- mi se srečujejo, so nam po- vedali v knjižnici Edvarda Kardelja, v oddelku za štu- dij. V poletni vročini v čitalni- ci ni takšnega obiska kot je na primer pozim.i. Ljudje ra- je beremo V naravi ali doma. V primerjavi s preteklim le- tom, je v času od januarja do junija 1984 obisk -izposoje- valnice večji za 19 odstotkov ali za 2528 bralcev, obisk či- talnice pa za 3 odstotke ali za Poleti izposojajo knjige v oddelku za študij vsak dan razen nedelje od sedme do dvanajste ure, ob torkih do sedemnajste ure. Za vpisni- no v knjižnico boste odšteli sto din, z izkaznico, ki je družinska, pa si boste lahko izposojali knjižno gradivo v vseh oddelkih knjižnice Edvarda Kardelja. Imajo šest oddelkov in takoime- novani oddelek krajevnih knjižnic, kamor sodijo od- delki Šmartno v Rožni doli- ni. Štore, Dobrna in Tmov- Ije, ki je trenutno v obnovi. Knjižnica Edvarda Kar- delja - oddelek za študij ima stoosemdeset tisoč knjig. Poleg tega imajo še približno sedemsto različ- nih revij in časopisov, od katerih jih je osemdeset na voljo v čitalnici po sistemu »postrezi si sam«. 805 ljudi. Skupaj se je obisk povečal za 9 odstotkov. Kako pa je z izposojo na dom? Leposlovja so si bralci izposodili za 36 odstotkov več, to je 14214 knjig, ostalih knjig pa za 21 odstotkov več - to je 24904 knjig. Skupaj se je izposoja na dom povečala za 26 odstotkov, to je za 8165 knjig. V mesecu juniju se je izposoja neleposlovne litera- ture na dom povečala za 61 odstotkov. Vpis pa je v ob- dobju januar - junij (morda tudi zaradi podražitve vpi- snine - po besedah Stane V^ertačnikove), padel za od- stotek. Ljudje največ bere- mo leposlovje. Med bralci pa prevladujejo odrasli bralci in to predvsem ženske. V knjižnici se ubadajo tudi z več problemi. Najpomemb- nejši je ta, da nimajo denarja. Knjižnica dobi sredstva od republiške in celjske Kultur- ne skupnosti, majhen pri- hodek pa dobijo s članarino oziroma vpisnino in zamu- dninami. Denarja je seveda premalo. Knjige, revije in ča- sniki so dragi. Na leto ima knjižnica Edvarda Kardelja enajst do dvanajst tisoč knjižnih enot prirastka (sem sodijo tudi kasete, gramo- fonske plošče, igrače...). To vse pa dosti stane. Velike težave imajo s stro- kovno literaturo. Knjižnica dobi po zakonu en obvezni izvod vsake tiskane publika- cije. To nikakor ne zadovo- ljuje potreb bralcev, zato morajo ostale primerke na- baviti sami. Tako pa na pri- mer Toporišičeva Slovenska slovnica, ki je pravkar izšla, stane 1.760 dinarjev. Doku- pili so deset izvodov. To te- žavo rešuje komisija za naba- vo knjižnega gradiva - to so Odrasli berejo več, letos so si na primer v obdobju od januarja do junija izpo- sodili 9650 knjig, mladina pa je skromnejša, le 4564 knjig si je izposodila. vodje oddelkov - varčujejo pa tudi na ta način, da kupu- jejo knjige na razprodajah. Podobno je s tujimi revija- mi in časniki. Za nabavo so potrebne devize, ki pa jih ni veliko. Tako morajo naroč- ništvo tujih revij opuščati. Imeli so jih približno 60, se- daj jih imajo le še 37, za kate- re so se odločili v republiki. Prav tako si delavci knjiž- nice prizadevajo, da bi odde- lek za .študij obravnavali kot regionalno ustanovo. Poleg 1119 bralcev iz Celja imajo .še 257 bralcev iz,2alca, 85 iz La- škega, potem pa so tu še bralci iz Hrastnika, Sevnice, Šentjurja, Šmarja in celo po en. član iz Kopra, Ptuja, Aj- dovščine, Ljubljane, Raven na Koroškem ter dva iz Mari- bora. Za vse te občine posre- dno zbira celjsko združeno delo - sredstva za nabavo knjig, ki jih nato tem bral- cem izposoja oddelek za štu- dij. Nenazadnje pa si prizade- vajo kupiti tudi računalnik (mariborska Univerzitetna knjižnica ga že ima> za poso- dobitev svojega dela pri ob- delavi knjižnega gradiva in za izposojo. Vendar je ta za- misel še v povojih. ČRTOMIR VOLFAND Poeziia le icot iskanje zaifiada RolstMO vsake pesmi Je tremttek - ne smeš ga zamuaitl Franci Andrešek, delavec v Železarni Štore je nekdaj sanjal, da bo postal slavist. Domači, mehko zaobljeni griči v Strtenici pri Zibiki so ga že kot dečka navdiho- vali z lepoto in mu za vselej prirasli k srcu. Ni ga zvabil beli svet, ostal je na Šmar- skem, se izučil za kovino- strugarja in zdaj je že 16 let zvest kolektivu, kjer je de- lovodja. Trd poklic ga ni ojeklenil. Nasprotno! Cesto ga nadahne z verzi, kot do- mači zemlja, ali spomini na otroštvo v varnem materi- nem objemu. Tako Franci Andrešek snuje pesmi. Pred kratkim jih je nekaj izšlo, povezanih v snopič, kot pri- loga Štorskega železarja. Bele samote... - Ste svoje pesmi objavi- li še kje drugje? »Veliko jih je izšlo pred le- ti v literarni prilogi Kinečke- ga glasu, veliko so jih slišali tudi poslušalci šmarskega radia in to je skoraj vse, saj niti ne razmišljam, da bi jih izdal v samozaložbi. To bi bi- lo zame preveliko breme.« - Vaši verzi so cesto no- stalgični, lirično izpovedni, stkani iz trenutnih dožive- tij, ki jih potem zapišete. Ali napisane pesmi kdaj ka: sneje tudi »opilite«? »Ne. To so trenutki, ki naj ostanejo napisani, kot sem jih doživel. Življenje teče na- prej. Vse je trenutek.« - Ljubezen do lepe bese- de se je rodila z vami. Zato najbrž tudi veliko berete. Kdaj najdete, ob delu v treh izmenah v tovarni Ln še po- tem na domačem polju, čas za branje? »Zmeraj se ujezim, če mi kdo pravi, da nima časa, da bi prebral dobro knjigo. Prav tako se tudi ujezim, ko vidim in slišim, da mnogi, če že kaj berejo, vzamejo v roke »šund« literaturo iz kioskov, ki dobesedno poneumlja lju- di. Zlasti mlade.« - In katere avtorje najra- je prebirate vi? »Rad imam klasiko. Do- stojevskega, Hessa, Tolstoja in seveda naše domače: Can- karja, Bevka, Seliškarja, Me- ška.« - To je proza. Vi pa ste poet. »Poezija je kot iskanje za- klada. Zato jo imam rad. Člo- vek se lahko v prebiranju li- terature veliko nauči, se naj- de, išče.« - Kaj menite o sodobni poeziji? »Vse kar je novega, je do- bro. Tako mislim. In mislim tudi, da je sodobna poezija na dobri poti, čeprav manj sledi notranjemu, slovenske- mu prostoru, a hoče zato uje- ti sodobne smeri v svetu. Vse bolj se tudi vrača k liriki in h klasični rimi.« - Vas ženejo k pisanju trenutni občutki, ste rekli iz hrepenenja, vzgib za pesem je človek ali zemlja. Kdo bolj? »Na to je težko odgovoriti. Tako doma, na Smarskem, kot na delovnem mestu me obdajajo skromni, delovni ljudje in cesto se vprašam: kako sploh preživijo? Živim v krajih, kjer ti bo sosed re- kel »dobro jutro« in bo tako tudi iskreno čutil in mislil. Prav tako je med železarji. Na videz grobi so, a široki, odprtih src in misli.« - Vi ste delček vseh teh bivanj. »Tako se tudi počutim in tako občutim tudi tedaj, ko primem za pero.« - V eni svojih pesmi, v Je- klarski, ste zapisali: »Tu črni obrazi, trde dlani in de- lo, delo. Nihče ne sprego- vori...« »Gledam težaka, ki celo noč gara in potem zjutraj odide s šihta in se ti nasme- hne. To je zame najlepše do- živetje. Te ljudi ne smemo opehariti. To so pravi ljudje, pravi delavci.« - Radi imate ljudi. »Sovraštvo - tega zakoplji na dno neskončnega morja. Srce ohrani zase, da boš ve- del, čemu je moč, ljubezen in sovraštvo«, sem nekoč zapi- sal v eni svojih pesmi.« MATEJA PODJED Obnove liulturnih domov v okviru posebne akcije Kulturne skupnosti Vele- nje, ki je pregledala vse kul- turne domove v občini, so začeli z obnovo posameznih objektov. DoločiSi so pre- dnc3tni vrstni red sanacij- skih posegov na vseh domo- vih v občinskih središčih in v posameznih krajevnih skupnostih. Na prvem mestu sta obno- vi kulturnega doma in knjiž- nice v Titovem Velenju. Kul- turni dom v Titovem Vele- nju : zgradili pred pstin- dvajseUi.ni leti in kot v: i ta- kratni objekti je imel tudi ta ravno streho (podobno tudi knjižnica, ki so i o zgradili pred trinaj.stimi ' ■^). Rr^vna streha je zai'."!-: l'5^.li in prišlo je do > , I:odbf> stropa. Let ; bodo .jpraviU kompletno • oiiovo rir-^hn s ponovno izolticijo \ yc oicrja- vo komplet'I iTtropa, na katerem je -koli ?iO') avcitil- nih teles. StiO.Jki za obnovo obeh objektov so 4,5 iailijo- na dinarjev. V knjižnici pa bodo ; ^rcilili še sistem prezračevanja, ki ga ob izgradnji niso upošte- vali in v spodnjih prostorih, kjer so upravni prostori, še dodatno izolacijo, da jim sre- di poletja zaradi mraza v kle- teh ne bo treba kuriti. Oboje L o gotovo do začetka nove sezone, ki se bo začela sep- tembra. Obnovili ali dopolnili bodo še naslednje domove, vše v letošnjem letu: v domu kul- ture v Šoštanju bodo popra- vili streho.in poskrbeli ga ne- katera nujna vzdrževalna de- la, v kulturnem dom.u Kono- vo bodo nabavili zavese, v domu DPO Lokovica uredili mladinsko sobo„ v prosvet- nem domu Šentilj prispevali za nakup opreme dvorsme, v prosvetnem domu Topolšica nabavili dve termoakumula- cijski peči, v Zavodnjah po- pravili streho, v domu DPO Bevče kupili peč in zavese ter v domu krajanov v Pesju uredili oder. T. VRABL JiigesiovaKka folklora v Sfrmcu v nedeljo, 22. julija, je priredilo Turistično društvo Strmec v Strmcu, tradicionalni 7. večer jugoslovanske folklore. Prireditev je vsebovala pesmi in plese jugoslovanskih narodov, v izvedbi folklorne skupine Koprivnica iz Kopriv- nice in folklorne skupine France Prešeren iz Celja. Kopriv- nir-ane je spremljal tamburaški orkester, predstavili pa so miidžarske, podravske in medžimurske plese. »Prešei"- novci« pa so prikazali prekmurske, srbske in bosanske plese. Prireditev je vedno dobro obiskana, vendai prihajajo večinoma prebivalci Strmca in okoliških krajev. Po besedah Mire Seško, predsednice tega društva, je namen prireditve prikazati jugoslovansko folkloro čim večjemu številu ljudi, da ne bi zatonila v pozabo. N. G. PRIREDITVE Oobje pri Planini v nedeljo, 29. julija bo v Dobju pri Planini že dvan? sta prireditev Pokaži kaj znaš, na kateri se bodo pre stavili recitatorji, pevci, humoristi in instrumentalis Poleg njih bosta za veselo razpoloženje skrbela še A drej Meze - Celjski Poldek in ansamln?! Vita Muženi( s pevci. Prireditev se bo začela ob 15. uri. Zdraviliška dvorana RogaSka slatina v soboto se bo ob 20. uri v zdraviliški dvorani zač Rogaški ples, zabavna prireditev, ki bo trajala vse do ure zjutraj. Zdravlllšte Laško Jutri zvečer bosta v dvorani Zdravilišča Laško nj stopila ansambel Melos iz Ljubljane in plesna skupin Impala iz Škofje vasi. Pokrajinski muzej Celje \ Do 15. septembra si lahko v Pokrajinskem muzei ogledate razstavo Antične ostaline iz Stanetove ulicej Celju. ' Knjižnica Edvarda Kardelja v avli Knjižnice Edvarda Kardelja bo do 9. .septen bra na ogled razstava literature o okrasnih in zelenji dnih vrtovih. Atrij turIsUčnega društva Celje v atriju na Tomšičevem trgu razstavlja svoje risb< reliefe in plastike akademski kipar Marjan Glavnit Razstava bo odprta do 4. avgusta vsak dan, razen nedt Ije, med 9. in 12. uro. Razstava del ceilskih umetnikov v Likovnem salonu v Celju bo še do 5. avgusta na ogli zanimiva razstava članov društva likovnih umetnikov Cel) ki po svojem konceptu sloni zgolj na sodelovanju posame nikov in predstavlja štirinajst avtorjev in ravno toUko indiv dualnih likovnih snovanj. Razstava celjskih umetnikov je splet povojnega slove skega likovnega iskanja, od starejše, do najmlajše genei cije. Ob tem pa je še posebno poudarjena heterogenost, i tudi dopušča možnosti kakovostnega razpona med pos mezniki. Med avtorji iz starejše generacije se s svojim delom pret stavlja tudi Darinka Pavletič-Lorenčak. Njena svojstven tematika je prepojena z najintimnejšimi občutji in je vezaii na svet preteklosti, trpke bolečine in hrepenenja. TakO| vsebino kot pretehtanim slikarskim prostorom, skrbno pn mišljeno kompozicijo ter utišano tonsko usklajenostjo vzpi stavlja komunikativno vez med sliko in gledalcem. Svoje delo v olju (na fotografiji) je avtorica naslovili Jutro. , Nov vodič po velenlskem gradu v Titovem Velenju v okvi- ru Kulturnega centra Ivan Napotnik pripravljajo nov vodič po velenjskem gradu, ki ga naj bi izdali še letos verjetno ob občinskem praz- niku v začetku oktobra. Po- leg tekstov bo v brošuri tudi po 30 barvnih in čmobelih fotografij, natisnili pa bodo 4000 komadov v treh jezikih - slovenščini ter povzetkih v nemščini in angleščini. Tek- ste so napisali: Ivan Stopar o velenjskem gradu, Jože HudaJes o zbirki slovenskih premogovnikov in masto- dontu, Pavla Štrukelj o afri- ški zbirki, Milan Ževart o delavskem gibanju in NOB, Mirko Juteršek o galeriji od impresionizma do danes ter Perkovi zbirki in Milena Mo- škon o zbirki cerkvene umetnosti, ki jo bodo na no- vo odprli v bivši grajski ka- peli. Gre za umetnine baročnjj mojstrov celjske in slove graške rezbarske šole, ki bile nekoč v škalski cerk ki je bila po vojni zaradi kopavanja premoga porul na. Zdaj so te umetnine zb li in restavrirali ter jih bod< grajski kapeli reprezentir obiskovalcem. Med mojs sta poleg neznanih tudi F< dinand Gall iz Celja in JaH Andrej Strauss iz Slov< Gradca. Vodič po velenjskem 0 du z vsemi njegovimi zbirk mi bo že četrti, ki ga bo napornem dclo\nem lei:.u malo miru in sprostitve. ga se zavedata tuci Cvetka m Zvone Hrastnik, ki sta pred nekaj meseci tam odprla pri- jetno gostišče. Izletniki, ki kar pogosto prihajajo v Vrh. včasih pa tudi tisti, ki imajo namen obiskati Slivniško je- zero, bodo prijazno postreže- ni z domačim vinom iz okoli- ških vinorodnih območij in s hrano, ki jo pripravlja Cvetka. Hrastnikova sprejmeta tu- di večje skupine gostov, se- veda le, če se ti predhodiio najavijo. Cvetka pravi, da je kar veliko dela s pripravami, obisk pa vselej tudi m tako številen, da bi lahko imela vsak dan vse pripravljeno. Ce/. iifkjj i'as,i. ef I.h) .-^^.•\e- da ob;sk dober, mislita Hrastnikova gosti.^če se raz šinti. Ponudbo bosta pope- strila m gostje bodo tako .Ne, ampak mrtvi je tvoj sin in živi je moj sin.« Kralj je torej velel: »Prinesite mi meč!« Prinesli so meč pred kralja. In kralj je ukazal: "Razdelite živega otroka na dvoje ter dajte polovico eni in polovico drugi!« Tedaj je kralju rekla žena, katere je bil živi sin, kajti ljubezen do njenega sina jo je bila prevzela: »Prosim, moj gospod, dajte ji živega otroka in nikar ga ne morite!« Druga pa je rekla: »Naj ne bo ne moj ne tvoj, le razdelite ga!« Tedaj je kralj razsodil: »Dajte oni živega otroka in nikar ga ne morite! Ona je njegova mati!" Po olmu se do Ošlakova kovačija v SkomarJIh postaja Kaj dosti spraševati za pot, kje stoji Ošlakova ko- vačija, ni potrebno ne turi- stu, ne naključnemu prišle- ku v kraje pod Roglo in tudi meni ni bilo potrebno. Na Skomarju in daleč naokrog vsi dobro poznajo zadnjega lastnika kovačije, kakor se je sam poimenoval in vsak- do bo rad pokazal pot do Ošlakove domačije. Prevzel jo je bil, s kovačijo kajpada, po očetu in njegov oče po svojem očetu. Tako je šla obrt, ki je nekdaj po teh hri- bih še imela konkurente, iz roda v rod. Dokler se ni ustavila pri Ignacu Ošlaku, ki se ji je zapisal s srcem še kot kratkohlačnik, pa tudi na očetovo ^Ijo. Danes 63-letnemu kovaču je žal, da so se njegovi sinovi odločili za druge poklice, za drugačno življenje, a jih kljub vsemu razume. »Prišli so pač drugi časi,« bo skoraj malo potarnal, če ga boste povprašali, ali ima nasledni- ka, češ, da bi bila velika ško- da, če bi ročno kovaštvo, ki se je v teh krajih rodilo, tod tudi izumrlo. Niže v dolini je iz prav takšne kovačije vzni- kla velika tovarna in Ignac se je med Uniorjeve kovače vpisal z 18-letno delovno do- bo, ob tem pa. vsako popol- dne koval tudi doma. Kdo ve koliko izdelkov so skovale njegove velike, močne, lopa- taste roke in sij razžarjenega železa mu je v licih žari! brazde, po katerih še dafl curlja pot, ko se sklanja n nakovalom. A dela še zdal ni toliko, kot ga je bilo ne daj, ko so se kovači kar koi li, kdo bo naredil več po skega orodja in drugih ko\ ških izdelkov in potem, k( jih bo več in bolje prodal ii doli na sejmih okoli Roga in Podčetrtka. Tu in tam dobi kakšno.naročilo, a b za popravilo katerega svojih kovaških izdelkov, jih s pridom uporabljajo z sti tisti kmetje na višinsk kmetijah, kjer je traktor d bri stari motiki še vedno, pastorek. Kakšnih 200 do 300 kil« gramov železa skuje na 1^ kovač Ignac. Dobi pa ga^ Uniorja, kjer mu »gredo i lo na roko«, kakor pravic njegovi kovačnici je dofl) la vse tako, kot je biloi časa njegovega deda in pf deda. Le električna luč, jo prižiga kar energija bližnjega potoka, mu potf ga bedeti, kadar dela po2l v noč. , Pa silno zgovoren zna b kovač Ignac. S kovaštvO resda živi, a se po njegov« govoru kaj kmalu tudi op* da je vešč tudi kot turistij vodič skozi zgodovino 'J mačega kovaštva. »Skozi v lo leto prihajajo k nam turi'" NOVI TEDMK - STRAN 13 ravnik zaljubljen v kulturo Ijva > v podzemlju« ve- knjižnice, ki je v ^ Kulturnega centra ;)japotnik«. Čeprav je velik Titov trg ogre- ' radodarno julijsko pa je bilo v prostoru ^0ra hladno. »Bilo bi jdneje, če ne bi zaku- j£ za uvod pridal Mar- j^inšek, že osem let ltelj kulturnega cen- j(o .so gradili te prosto- ilo je Pi'ed trinajstimi j0 pozabili na ustrezno ^(110 izolacijo. To bomo ^li še letos, da nam ne ^ba sredi poletja ku- stenah je mala galerija prevladuje Jakac), v ko- pija plastika, v omari knjig in katalogov za ;ne kulturne prireditve, en prostor, da takoj ob- , kje si. Kulturen od A ^ z ravnateljem vred, ki ote ali nehote opustil niški poklic in se brez I skromnosti z dušo in lom zapisal kulturi, (jen v Kozjem pred malo iiot štiridesetimi leti se je sprehodu po nekaterih jnskih krajih menda za |o zasidral v Titovem Ve- I. o osnovni šoli v Kozjem v Celju obiskoval gi- eijo in od tam odšel v »Ijano na študij prava, sem ga končal, sem se di štipendije zaposlil v Izarni Store, od koder ijo že po nekaj letih ma- |v takrat samo še Vele- V njegovo največjo de- 5 organizacijo. Gorenje, di sodniškega izpita moral v službo na sodi- ' Celje, nato pa sem pri- kot tajnik na velenjski hski skupščini. Prišlo je do ustanovitve izvršnih sve- tov in postal sem podpredse- dnik, kjer sem imel tudi eno izmed nalog, da združim kul- turno dejavnost v Titovem Velenju. To sem napravil brez pretenzije, da bi novo ustanovo tudi vodil. Vendar zgodilo se je drugače in zdaj sem že osem let ravnatelj kulturnega centra, kjer je 23 zaposlenih v štirih vzpore- dnih dejavnostih knjižnici, muzeju, razstavah in galeriji ter prireditvah.« Gaspari In prve čitanke Marjan Marinšek tudi po redno opravljenem delu ne pozabi na kulturo. Doma ima dve zanimivi zbirki, ki sta prav gotovo unikatni. Gre za zbirki razglednic z Gasparijevimi motivi ter prve čitanke in abecednike. • V začetku, pred pet- najstimi leti, sem imel samo nekaj primerkov Gasparijevih razglednic. Navdušile so me in začel sem jih zbirati. Vsakemu, ki sem ga poznal, sem re- kel, če ima kaj od Gaspa- rija. Seveda na razgle- dnici. Zbirka se je začela množiti in ko sem imel 180 komadov, sem odšel h Gaspariju. Začuden je bil, da je vse to narisal. Sam mi je tudi prispeval nekaj primerkov, ki jih še nisem imel. Zdaj imam 362 različnih raz- glednic in prepričan sem, da bom zbirko še razširil vsaj za 20 razglednic. Vsake nove podobe sem vesel.« Druga nadvse zanimiva zbirka so prve čitanke in abecedniki, domači in tuji. "Trenutno imam 250 »či- stih« primerov in še mnogo več podobnih. Za to zbiranje me je navdušila učiteljica v 1. razredu osnovne šole. Po- tem sem dobil še tri od treh bratov in tako sem za uvod imel že štiri. Ena je bila celo nemška in mi je bila všeč za- radi lepih ilustracij, ki sem jih prerisoval. Pred petnaj- stimi leti sem se odločil in začel zbirati. Zdaj jih imam z vsega sveta. Slovenske prve čitanke imam iz prejšnjega in sedanjega stoletja, vmes so tudi čitanke izdane med vojno, mnoge prepovedane, zaplenjene... Potem imam zamejske, dvojezične, naro- dnostnih manjših (samo v Vojvodini pet), kompletno Evropo, Kitajsko, kurdsko, afriško v spafili jeziku, razne manjšinske v drugih" drža- vah itd. Samo ruskih rmam 30 primerkov in za ruske manjšine (Poljska, Finska, Turčija itd.). Zdaj imam 264 primerkov. Ko bom zbirko dopolnil in uredil, jo bom v Titovem Velenju razstavil, potem pa si želim, da bi ta prav gotovo enkratna zbirka dobila stalno mesto. Morda v kakšni osnovni šoli. Tam bi jo lahko kasneje tudi dopol- njevali.« Najstarejši primerek v Ma- rinškovi zbirki je Slomškova Blaž in Nežica v nedeljski šo- li, sicer pa ima še več Slom- škovih del, tudi dvojezične. Tretji Marjanov konjiček pa je fotografija. »Za naše edicije vse fotografiram sam. Zakaj pa bi iskali druge, če lahko naredimo sami.« V osmih letih, kar je z dušo in telesom zapisan Kulturne- mu centru, je imel opraviti z mnogimi kulturniki, ki so prišli v Titovo Velenje, kon- certirati, igrati ali razstavlja- ti. Kakšni so ti ljudje? So vzvišeni ali ljudsko prepro- sti, bahavi, nedostopni ali prijetni, da težko na snidenje z njimi pozabiš? »Pri nas ne delamo ra- zlike in z isto ljubeznijo pripravljamo vse kultur- ne prireditve pa naj bo takšen ali drugačen izva- jalec. Pri razstavah ne poznamo razlike med po- stavljanjem del živih ali mrtvih umetnikov. Z vsakim, ki je med nami, poskušamo navezati naj- boljše stike. Poskušamo narediti vse, da je razsta- va dobro obiskana in da so likovnikova dela čim- bolj približana ljudem. Moja lastnost je, da«, se znam vsakemu prilagodi- ti. Z mnogimi še zdaj uspešno sodelujemo in si dopisujemo. Sem so pri- hajali Jakac, Gaspari, Perko... Čudovita sta bi- la Dubravka Tomšič in Pogorel ič. Slednjega smo peljali v Gorenje in je bil izjemno zadovoljen. »Povsod me vlačijo samo po galerijah in muzejih,« je bil piker, »kot da ni- sem za kaj drugega spo- soben.« Zanimivost: Ga- spari je imel pri nas pred smrtjo zadnjo retrospek- tivno razstavo, isto Av- gustinčič pa Tone Kralj, Perko... Slednji nam je tudi zapustil več svojih del in smo uredili galeri- jo na gradu. Vedno sta ra- da prišla Ladko Korošec in Boris Kralj ter še mno- gi drugi, preveč jih je, da bi vse našteli.« Zbirka med največjimi na Štajerskem Kaj bi Marjan Marinšek najraje, da bi se mu uresni- čilo? »Da bi dobili prostore za stalno galerijo! Imamo zbir- ko, ki je po oceni strokovnja- kov med največjimi na Šta- jerskem, takoj za Maribo- rom. Imamo 63 Napotniko- vih del, kompletno zbirko od ekspresionizma do danes z osemdesetimi izbranimi sli- kami slovenskih slikarjev, Perkovo zbirko dvaindvajse- tih del, grafično zbirko pet- desetih listov, ki so trenutno na razstavi v ZR Nemčiji, kompleten Batik in še vrsto posameznih del. Vse to bi ra- di razstavili v enem prosto- ru, ne pa da je skrito očem ljubiteljev likovne umetno- sti. Za takšno zbirko bi bila primerna Vila Bianko pod gradom, žal pa ne moremo izseliti strank. Ce bi bilo ma- lo več razumevanja, bi se že dalo urediti, tako pa... Naj- bolj me boli, da imajo galeri- je tam, ko nimajo likovnih del, mi pa jih imamo, pa jih nimamo kje razstaviti.« Se bi se lahko pogovarjali o kulturi, kateri se je pravnik Marjan Marinšek resnično predano zapisal. Vendar je menda že ta zapis dovolj, da vidimo razsežnost njegovega dela na tako pomembnem področju, kot je kultura z vso svojo pestro pahljačo ra- zličnih dejavnosti. TONE VRABL eirr? znamemtasii od blizu in daleč: Ajigleži, Nemci, Holandci in kaj bi ve- lel, kdo so še vsi ti ljudje, ki ke v organiziranem obisku »li posamič tiho in z zanima-, ttjem pomikajo po kovačiji. Pa udarim po nakovalu, da »e razžarjeno železo zaiskri! Potem - zadovoljni odidejo spet novim počitniškim do- Svetjem naproti. Nekateri Pridejo kar s platnom in čo- pičem, ali s fotoaparatom. Nič nimam proti, zakaj le! bo ovekovečena zname- •^itost naših krajev, ki je ne- Itoč mnogim dajala kruh in ^di nam ni bil skopo odmer- len.« Tako se je oni dan razgo- vori! zadnji, morda pa le ne, •»stnik. kovači je, ko je nala- gal drva v ogljeno kopo. 'Oglarstvo in kovaštvo sta iiied seboj povezani in bil bi ^lab kovač, če ne bi znal l^itgati dobre kope in si za '^ojo obrt pripraviti dovolj o?lja.« Zato kovač Ošlak vsako Poletje skrbno pripravi viso- '^0 kopo iz najboljših, trdih, •^eter dolgih polen. Zloži jih ^ kopico, obloži z zemljo in vrhu prižge, a tako, da v ^opi dva tedna samo tli. Sko- ""^i dan in noč je treba bdeti '^ad ognjem, ki se počasi vije ^ ^Tha. Z železnim drogom ^8lar to kopo prebada, »da %a.. in da iz nje na pravih mestih izhaja plin. »Kakšne kakovosti bo oglje, se pozna že po dimu,« pravi kovač Ig- nac. Tono oglja »skuha« v takšni kopi in to je ravno do- volj za njegovo kovačijo, pa tudi turistom, ki podkurijo pod gredico s čevapčiči se ni bati. da bi šli mimo Ošlakove kovačije praznih rok. V mirnem kotičku Sko- marja je vsako leto, ko se pri Ošlakovih žge oglje, praznik posebne vrste. Zazna ga tudi prišlek, ko mu gosti, modri- kasti dim napolni nosnice s svojstveno domačnostjo, ko- vača pa vse bolj navdaja z občutkom nostalgije: »Ko oglja ne bom več potreboval za domačo kovačijo, bo uga- snila tudi kopa." In čeprav se človek kar težko sprijaami s takšnim razmišljanjem, se hipoma tudi zave, da ima zadnji lastnik kovačije na Štajer- skem ali celo na Sloven- skem, prav. Na pleča so mu sedla leta, zdravje je že kot mladeniču s titovko na gla- vi načela triletna borba, pa vroči sij železa in jekla ko- vaškega kladiva. Da ga nič na svetu zlepa ne bo odložil, je bilo čutiti tudi iz čvrste- ga stiska rok ob slovesu. Tekst in foto: MATEJA PODJED Pod veliko kopo, ki jo vešče pripravi kovač Ignac Ošlak iz trdih drv, se v dveh tednih »skuha« tona oglja. Toliko ga tudi potrebuje, da v enem letu razžari 300 kilogramov železa za izdelke ročnega kovaštva. Nekal o pogreiiili Nekatere KS imajo pogrebne slovesnosti odlično urejene. Mrliške veže se hitro množijo, kar je za svojce pokojnega pravi oddih. Nič več bedenja čez noč, od- padla je skrb strežbe ljudem, ki čez noč posedajo ob mrliču. Žal tega še ni povsod, vendar ni daleč čas, ko bo imela mrliško vežo sleherna krajevna skupnost. Bolj gre za obred. Skupščina KS imenuje ljudi, ki so dolžni spregovo- riti poslovilne besede. Spočetka, pred leti, govor ni bil nikakršen problem. Ce je umrl veljak se je zvrstilo tudi po pet govornikov, pri manj veljavnem krajanu pa je tudi danes povsem drugače. Nastane vprašanje: Kdo bo govoril, kaj bo govoril, kje dobiti podatke? Od skupščine imenovani ljudje se bolj in bolj izogi- bajo te odgovornosti. Najdejo tisoč izgovorov in cesto se zgodi, da pokojniku, siromaku, nihče ne spregovori poslovilnih besed, razen duhovnika seveda. Običaj je pač tak, da tudi pevci zapojo dvie, tri žalostinke. Pevci zahtevajo plačilo. O, so KS, ki tudi za umrlega siromaka poravnajo račun. Žal so redki pri- meri. Na primer v Gotovljah so se pevci že nekajkrat zares humano izkazali. Res je, da nihče od umrlih ne ostane » na vrhu «, vsak je pokopan, vprašanje pa je, kaj morajo krajani, z veliko mero humanosti - teh je iz leta v leto manj - napraviti, žrtvovati ure in ure, da je pogreb tak, kakršen pač mora biti. Navadno se zatakne pri govoru. Kdo ga bo sestavil? Nekdo ga bo že prebral, pisanje poslovilnih besed brez pravih podatkov pa je huda zadeva. Celo do tožb na sodišču je že prišlo, ker je govornik povedal pred odprtim grobom napačne podatke. Ko je v zadnjem trenutku kaj narobe, ko so tako rekoč ljudje, ki s pokojnikom nimajo »blage veze«, pripravili pokop, pa se oglasi sorodnik v desetem kolenu, da so v govoru bile laži. Tako je: namesto beseda - hvala - ja\Tia klofuta. Vprašljivo je tudi plačilo človeku, ki je govor sesta- vil. Dvesto dinarjev je odločno premalo, če pomislimo na skoraj petumo delo in na odgovornost, ki je piscu naložena. Zato se v nekaterih KS ne smejo čuditi, če je vsa stvar prepuščena duhovniku. Pa četudi gre za člana ZK. Poznam primere, ko so pokojniki za našo družbo ogromno koristnega storili. Pogreb pa klavrn kar se da. Poznam primere, ko so pokojniki našo družbo samo izkoriščali, pogreb pa pravo razkošje. Vprašajmo se: Kje je naša humanost!? DRAGO KUMER Mi. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULM 1984 Spremljanje TV prenosov z olimpijskih iger vam omogočajo TV sprejemniki, barvni in črno beli, ki jih dobite na oddelku ELEKTRO- AKUSTIKE v Veleblagovnici T Ernest Tiran Razbojnik Guzaj 29 »Tak jo pa vprašaj, kakor smo se zmenili,« je rekel nilinarju potihem. »Bova morala zdaj res iti, tema ho, mesca tudi še ne bo pred polnočjo.« Mlinar na to: »Saj vaju menda ni strah! Pot pa tudi poznata!« In stari Plevnik: »Ponoči nič rad ne hodim okrog, noč ima svojo moč! Ve- dno se kaj čuje. Če bi se z Guzajem srečala. - Ta je neki ves vražji.« Plevnik sin je pocukal očeta za ro- kav: »Oče, pojva no! Mene je strah!« »Pa vsaj pijta vsak še enkrat!«, jima je rekel rnlinar in natočil. Pa sta izpila in se zahvalila in prosila, naj jima kaj ne zamerijo, pa lahko noč! Plevnik sin je stopil celo na hišni prag in zaklical v lopo: »Pa lahko noč, Barbka! In pridna bodi, da veš! Moram zdaj iti!« Potem sta pa šla. Mlinar je odnesel vreči drugo za dru- go v mlin, potem se je pa usedel in začel premišljevati: »Uh, kaj! Nazadnje ima Barbka le prav. Denar tudi ni vse. Fant je vseeno malo preveč tutkast. In kaj bom jaz na stara leta brez nje. Iz tega že ne more biti nič. Sicer ga pa dekle sama ne ma- ra. Je pa le oni drugi čisto drugačen. Nekaj prav gotovo ima prihranjenega, drugače bi mi ne mogel kupovati cigar in dekletu zlate uhane in vse to. Kar naj pusti svojo službo pa naj bo mhnar namesto mene. Najbolje bo še tako, res.« Pa je prisedla še Barbka: »Ste se zmenili?« »I, - zakaj bi se pa ne! Sem rekel, da te kar dam!« »Oče!?« je skoraj zajokala. »Namreč, sem rekel, če boš ti hotela. Tisto pa, da ne vem, kako se boš odlo- čila. « »Oh, oče, ne ne, saj veste, da ne-Tu ostanem in -« »Saj sem vedel, da ti ne bo zanj. Le potolaži se, saj si pametno dekle, sama boš pač najbolj vedela, kako ti sodi. Treba bo drugega gospodarja, mi bo- mo pa šli, - najprej v zapeček, potem pa počasi v krtovo - E no, kaj ho- čemo!« »Ne govorite tako, oče! Saj vas bova imela-^ba rada. Vem da tudi on, ravno tako! Dober je -« »No, no, saj verjametn. Da bi bila le vidva srečna. Jaz vama itak ne bom več dolgo v napotje. Na zimo mora listje z drevja, drugače spomladi ne more zra- sti novo nanj. - Tako je pač življenje! Saj je prav tako! Da bi le vidva bila srečna, to je še vse, kar bi rad. Zdaj grem pa spat, truden sem. Nisem več, kakor včasih. - E lepo je pa le včasih bilo! Pa zakleni potem... Lahko noč.« In je počasi odšel proti hiši. Barbka pa je obsedela na klopci pri vrtu in se zasanjala. Zmračilo se je, noč je bila vsa baržu- nasta, topla in mehka. Ej, če biFrancak vedel, da je imela snubce! Bi mu pove- dala? Seveda mu bo. Saj jih je moral sam videti, samo ni vedel, da so snubci. Ojej, Mihec pa tak, jiji! Smehljala seje in predla svoje sladke misli o prihod- nosti, zibki, sinčku v njej - Nenadoma ji je nekdo z dlanmi zakril oči in zamolklo vprašal: »Kdo je?« Barbka je polglasno kriknila in zasu- kala glavo. »Francak! Grdavž! Kako sem se te prestrašila. Kar kri mi je zastala pri srcu. Kaj pa hodiš zdaj tod okrog?« »Kar tako malo sem prišel - Da bi se kaj pomenila - Bo kmalu svatovanje?« Barbka se je zasmejala, živo odki- mala. »Saj veš, da ne.« Francak se je usedel tesno k njej: »Pa zasnubil te je le! Mar te ni ? Kaj si mu pa rekla ?« In jo je hotel pobožati. Barbka ga je udarila po roki: »Seveda me je in če me ne pustiš pri miru, ga bom pa res vzela!« * »Da bi moral res še vedno stegovati tiste svoje dolge parklje po meni!« Pri zadnjih besedah se je Francak zdrznil, Barbka ni opazila, da se je. Takoj je obrnil na šalo: »Ojpj, o jo j, nisem vedel, da znaš biti tako huda! Kdo bi si bil mislil!« »Še bolj bom, če ne boš, kakor se spodobi! Oče še ne spijo -« »Pa na svatbo me boš menda le pova- bila?« Barbka se je zasmejala in ga poboža- la po roki: »Tisto pa že, če boš priden.« Francak se je za spoznanje odmaknil od nje in za hip obmolknil. Glas mu je bil nenadom.a čisto spremenjen in za- molkel, resen: »Saj imaš prav, le vzemi ga... Bolj boš srečna z njim, kakor bi bila z me- noj. Jaz pa bom šel svojo pot -« Barbka je osupnila, se nežno nasloni- la Francaku na ramo: »Moram poveda- ti, da boš boljše volje! Oče so rekli, da bi pustil službo v graščini in da bi raje prišel k nam za mlinarja. - Da bi dali čez -« »Res?« »Ravno prejle sva se menila o tem. Nič mi ne branijo, so dejali, in da nama bodo celo še pomagali, samo da bova srečna, so rekli -« Pogledala ga je v obraz, rada bi bila videla veselje v njem, pa je bilo že pre- več tema, da bi bila kaj opazila. Samo njegov glas je cula, zamolklo, trpko ji je odgovoril: »To je tisto. - Z mano ne boš srečna. Ne moreš biti. Kaj veš, kako je z mano!« Prestrašila se je, hipoma so se podrle njene lepe sanje, hotela bi jih zadržati, pa ni nič razumela - »Kaj pa ti je nocoj! Še nikdar nisi bil tak! Zakaj bi ne mogla biti srečna ?« Z obema rokama ga je objela, mu zašepe- tala v uho: »Saj te imam tako rada, tako ne- skončno zelo rada!« »In jaz tebe tudi, verjemi mi, vsaj to mi verjemi! Nikogar nikjer nimam več, sam sem, kakor volk vhosti sem sam. - Na vsem širokem svetu samo tebe imam, Barbka moja - In vendar -« Skoro s silo jo je odrinil od sebe. »Prekleta usoda!« je rekel in skril obraz v dlam, zaihtel - »Da bi te ne bil tisočkrat rajši nikoli ne srečal v življe- nju -« Barbka je zahlipala. »Nič te naenkrat ne razumem več, nič ne vem, kaj misliš. Kaj sem ti stori- la?!«, je skoro na glas zajokala. »O, ne, Barbka, nič mi nisi storila, res ne. Edini srečni trenutki ki sem jih kdaj v svojem bornem življenju užil, so od tebe. - Nosil jih bom v svojem srcu kakor svetinjo in te bom zanje imel rad do svojega zadnjega diha. -« »Kaj pa potem tako čudno govoriš?! Kaj ni to dovolj? Če se imata dva zares rada, ah jih more kaj razločiti? Ljube- zen je močnejša kakor sama smrt. - Ljubezen v naših srcih je zato, da bi bili močni od nje in bogati in srečni! O, Francak moj, samo da me imaš rad -« Vsa se je privila k njemu. Francak si je nerodno otrl solzo, ki se mu je ponujala v oko, jo pobožal po laseh in po licu. »Ljuba moja. O , ti moja vsa. Uboga, uboga Barbka -« »Vesel bodi, vsaj malo se mi na- smej!« In se je nasmehnil, pa tako klavrno, tako klavrno... »O, saj vem, zakaj si žalosten! Slišal si prej ko sta bila Plevnika, tu, jeli da si? Kaj me briga vsa njihova bogati ja! Saj je dober fant, Mhec, samo tako - tako - hihihi, malo revež je -« In Francak na to: »Če bi mogel menjati z njim, - takoj bi. Zavoljo tebe bi, verjemi mi, samo zavoljo tebe!« »Saj ga ne maram, saj sem ti že pove- dala, da ne! Kaj pa bom z njim! Hihi, samo »mhm!« zna, pa strah ga je pri belem dnevu!« »Tako? Česa pa?« »Guzaja se boji! Saj si gotovo že kaj shšal o tem razbojniku! - Kaj si pa obmolknil?« »Pa ti - sega tudi ti bojiš?« »Zakaj le?« »Če bi te podkoval!«, se ji je Francak zarezal. »Aha! za tosto je pa treba dveh, ene- ga, ki bi koval, pa tistega tudi, ki bi držal!« »Ti bi ne, misliš?«, se je Francak za- smejal. »Bi še videU! Hihihi! Sicer pa najbrž itak ni res.« Dolg premor. Potem je rekel: »Ti, - kaj bi rekla, če bi bil jaz Gu- zaj?« Barbka ga je na pol v šali, na pol zares zavrnila: »Nikar ne bodi tako prismojen!« Zdaj se je odločil Vstal. Glasno po- vedal: JAZ SEM - GUZAJ! Barbka se je zasmejala. Ga gledala, i Povesil je glavo in tiho ponovil! \ »Res sem jaz Guzaj.« i In je gledal v tla. »Ne nori!« Še niže je sklonil glavo. Barbka ga je napeto gledala, mu ho- tela dvigniti obraz, mu videti oči. Ni pustil. »Ojooooj!«, je zaječala. JOOOOOOJ!« Guzaj se je premaknil. Zdaj je bila beseda izrečena, zdaj je bilo konec vse- ga. Barbka je krčevito jokala. »Čuj me, še poslednjikrat me poslu- šaj. - Zdaj bom šel - Nazaj, odkoder sem bil prišel - V temo. - Odpusti mi, Barbka. - Tako lepo mi je bilo. - Nisem se mogel odtrgati od tebe. - Zdaj je konec vsega. Ce se me boš kdaj spo- mnila, tako nesrečen sem. - Zbogom, Barbka!« Šele zdaj se je predramila, planila pokonci, ga prijela za roko. »Ne! Počakaj še. - Kako je to nena- doma prišlo. Kakor strela z jasnega ne- ba. Nič ne vem, kaj bo zdaj. O moj bog.« »Glej, Barbka. - Zdaj je vsega konec. - In vendar. - Vsi vedo, kako je bilo z menoj. Tudi ti si slišala. Fi-avgotovo si Jaz - nisem pes, da bi počepnil pod gospodarjevo šibo, pa sem skočil in ugriznil! Krivico so mi storili, ubiti so me hoteli! Še zadnji črv ima pravico do življenja? Žarek sonca, - kaj bi bil mo- gel hoteti še manj? Pa so mi ga hoteli vzeti, hudiči gajevi - Sami so krivi, da sem, kar sem. - Maščevati se hočem, zato moram živeti! Z onega sveta bi hodil nazaj, če hi se ne! - Tako lepo bi nama bilo pa ni smelo hiti In zdaj je vsega konec -« Barbka ga je poslušala, postala čisto mirna. »Ti ubogi moj,« samo to mu je rekla. »Ti ubogi moj, ubogi« Guzaj jo je čisto rahlo pobožal po roki »Hvala ti Od te tvoje besede mi bo dobro, dokler bom živ. Bodi srečna, Barbka, zanjo. Mi daš še enkrat roko v slovo?« Barbka se je zdrznila, naenkrat je bi- la ob njem, prijela ga je za obe roki: »Nikamor ne boš šel sam. S teboj ostanem. Kjer boš ti, tam bom jaz. S teboj bom.« »Navkljub vsemu me ljubiš?! Čeprav veš, kdo sem ?!« »Jaz nič ne vem. Nič nočem vedeti Samo to vem, da te hnam rada, da te bom rada imela do konca. Da grem v pekel s teboj, če hočeš -« Guzaj jo je divje strastno prižel k sebi: »Barbka! Moja Barbka!« »Da. V pekel če hočeš -« Sto misM se mu je naenkrat zapodilo po glavi: »Ne! Zdaj ne več! Živela bova in srečna bova! Hočem! Moram!« Barbka ga je gledala z zgubljenimi očmi. »Glej, Barbka. - Še je ena pot - Ame- rika! Tja pojdeva, tam naju nihče ne bo poznal. Nihče se ne bo menil za naju. Novo življenje začneva. - Še jutri si dobim potni Ust in potem. - Da, tako bo in še bova srečna -« »Srečna?, - hahaha! O da, s teboj ^ bom -« Grenko se je zasmejala in takoj nato i planila v krčevit jok. j »Barbka,« jo je Guzaj hotel tolažiti,] »ne joči! Morava! Bova. Res.« Barbka' ga je čisto mrtvo in trudno pogledala: »Mogoče... Nič ne vem... Saj je vseeno... Samo da bom s teboj.« In se mu je vrgla v naročje vsa drhteča v divje pridušenem joku. 14. POGLAVJE Guzala dobijo (ženske v roke) ženske so že sploh, Podsredčanke pa še posebej hude. Narod naš dokaze hrani! Kdor jih ne spoštuje, bo tepen! Guzaja rešijo orožniki Kdor se tuji ne- sreči smeji, se bo prihodnji teden v svoji lastni solzil Ali pa vsaj jezil! Mačk dovolj za izvoz! Je rekel žandar. To si velja zapomniti, je rekel Guzaj in velel napreči 26. JULIJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 15 Dobro in slabo v NT Dobro je, da NT prinaša zgodbe o življenju starejših in nasvete, kako moramo ži- veti, da bomo dosegli starost skromno in trezno. Koristni so nasveti mladim, da bodo srečno učakali starost. Ni pa dobro, da NT spet prinaša nespodobne slike in z njimi sramoti nas, ženske, saj oble- ka dela človeka. V Afriki naj- dejo misijonarji divjake, ki nič ne znajo, naučijo jih pisa- ti in brati ter jim oskrbijo do- stojno obleko. Mi, ki smo v Evropi, pa moramo biti tudi dostojni. FANIKA ZELNIK, Rogaška Slatina '•Srake mlade so Imele«! Začel se je čas kislih ku- maric in pasjih dnevov. »Ve- likih« dogodkov za časopis ni, naklada pada. Pa se spomnijo novinarji »Novega tednika«: Organizirajmo »ta- tinsko« akcijo. Dogovorijo se še z miličniki in se skupaj zapodijo v trgovine. Kradejo kot srake, da članek skupaj s fotografijami napolni skoraj dve strani. Uspelo jim je doseči naj- manj tri cilje. Ker imajo njihova dejanja vse elemente kaznivega de- janja tatvine ali celo velike tatvine, bo komandir Postaje milice Celje napisal zoper vse udeležence kazensko prijavo in jo skupaj z izvo- dom »Novega tednika« z dne 19. 7. 1984 poslal javnemu to- žilcu. Ta bo zahteval od preiskovalnega sodnika uvedbo preiskave in po ko- nčani preiskavi vložil pri so- dišču obtožnico. Sodni senat bo vse udeležence »tatinske« akcije obsodil. Pri kazni pa bo kot olajševalni okolnosti upošteval, da je šlo za akcijo in da so bih vsi ukradeni predmeti vrnjeni, o čemer sem trdno prepričan. Kot ob- toževalno okolnost pa bo upošteval, da so tatvine iz- vršiU kot uradne osebe. Vsi državljani, zlasti pa še otroci, so obveščeni, da je blago v trgovinah slabo zava- rovano, delavci v trgovinah pa so malomarni in na tatove ne pazijo. Če pa te le slučaj- no ujamejo, se izgovori, da gre za akcijo in jo hitro po- briši. Tudi delavci v trgovini naj tatu, če ga opazijo, lepo pu stijo na miru. Gre le za akcijo novinarjev in miličnikov. Ce tata primes, boš prišel še v časopis, saj bo ukradeno bla- go itak prinesel naz^. V' banko hodim le redko, bom pa še redkeje. Zgodi se lahko, da se bodo udeleženci »tatinske« akcije dogovorili za akcijo: »BANČNI ROP«. Čez glavo črne nogavice, v roke pa pištole - seveda otroške - in se zapodijo v banko. »Roke v vis, vsi k ste- ni in denar v vreče«! Kako bi se preplašili delavci v banki, pa tudi stranke. To bi bil šele štos. Nerodno bi le bilo, če se kak varnostnik ali občan le ne bi dovolj prestrašil. Pote- gnil bi pravo pištolo in začel streljati s pravimi naboji. To pa že ne bi bil več štos. JANEZ STOJKOVIČ Celje, Smrekarjeva 18 Prav imate, res ne bi bil več »štos«. To pa je tudi edi- na trditev v vašem pismu, ki bi ji lahko pritrdil. Naklada »Novega tednilia« že nekaj č^sa vztrajno raste, če pa ste prelistali časopis, ste lahko ugotovili, da je tudi v tem času »kishh kumaric« dovolj »vročih« dogodkov. Akcija našega časopisa in miličnikov ni bil »štos«, niti ni bila zastavljena senzacio- nalistično, da bi dvigovala naklado, niti ni nekakšen ka- žipot za tatove. O družbeni samozaščiti ve- liko ptšemo in nobena skriv- nost ni, da je naše družbeno premoženje slabo varovano. O tem smo že velikokrat pi- sali in opozarjali, le da v dru- gačni obliki kot tokrat. Tudi smo pisali, da opozorila niso kaj dosti zalegla in da mar- sikje o družbeni samozaščiti samo govorijo, naredijo pa bore malo. Ce bi malo bolj natančno prebrali sestavek, bi lahko ugotovili, da je bila akcija naravnana prav v to smer: vzpodbuditi trgovce, da bodo bolj vestno varova- li družbeno premoženje. V vseh trgovinah, ki jih je obi- skala naša »tatinska« skupi- na, so akcijo ugodno sprejeli, si vestno zapisali rezultate in sploh vso stvar ugodno oce- nili. Obljubili so, da bodo po- manjkljivosti, ki smo jih ugotovili med akcijo, odpra- vili in tatovom se pravzaprav obeta samo težje delo. Komandir Postaje milice Celje ne bo napisal kazenske ovadbe, ker je to akcijo sam odobril. Če bi v takih prime- rih šlo po tej vaši logiki, bi bili v zaporu že skoraj vsi de- lavci organov za notranje za- deve, ki so sodelovali že v številnih takšnih in podob- nih akcijah.* SREČKO ŠROT Ustreljeni psiček V soboto, 14. junija zjutraj je na Brezovi ob Smartin- skem jezeru lovec Blazinšek mlajši iz vojniške lovske družine ustrelil malega psič- ka Pikija, ki je neprivezan te- kal okoli. Domačija je od je- zera oddaljena okoli 80 me- trov in Piki je bil zvest spremljevalec stalnih ribi- čev, ki so mu pogosto prine- sli tudi kaj za pod zob in ga imeU radi. Mlad lovec si je za žrtev izbral ravno njega. Z enim strelom ga je težko ra- nil, potem pa ga je pustil be- žati domov in trpeti. Oče, starejši lovec, je videl, kaj je sin storil, a za ubogo živalco se ni nihče več zmenil. V ča- su usodnega strela je bil Bla- zinšek starejši z ribiči, sin pa mu je prišel povedati, da je ustrelil psa. Lahko trdim, da lovec ni ravnal prav, ker je s svojim dejanjem povzročil mučenje živali od jutra do poznega ve- čera. Lovca sta namreč odš- la, ne da bi se pozanimala za žrtev ter ustrezno ukrepala kot jima narekuje lovski stan. Zanima me, če tako ravnata tudi pri odstrelu div- jadi? Zvečer sem odšel po Bla- zinška, da bi slednjič ustrelil izčrpanega irf izmučenega psička, kar je okoli devete ure zvečer ta isti dan tudi na- redil. Na malega in prikupnega psička sta tako streljala kar dva lovca, četudi je psiček tehtal le dobrih šest kilogra- mov. Ne dvomim, da so tudi psi in mačke prenašalci stekli- ne, čeprav tudi divjad ni izje- ma, saj prepotuje precej več od domačega kužka. Trdno sem prepričan, da večina lovcev ne ravna tako, saj so med njimi tudi veliki ljubitelji narave. Lovcem naj povem še, da je takšna »uslu- ga« zelo slaba za krmo, ki jo dobi divjad na kmetijskih zemljiščih. Mislim, da lahko s skupnimi napori takšne lovce ustrezno kaznujemo, saj delajo škodo lastnim lov- skim družinam. VINKO RAMSAK, s Celje Kdo ni zadovollen z vzgollteljicami Kaj pomenijo vsa prizade- vanja in dosežki vzgcrtnovar- stvene organizacije Šentjur, ki pomaga k boljšemu in pe- strejšemu življenju naših malčkov, ko pa lahko vsa prizadevanja uniči nekdo, ki dela s predšolskimi otroki ne pozna in ni pravilno informi- ran o trenutnem položaju glede premeščanja delavcev iz ene v drugo delovno eno- to. Zelo preprosto je po radiu in v časopisu objaviti, kako Sentjurčani niso zadovoljni z delom nekaterih vzgojiteljic. Ob tem pa se nam zastavlja vprašanje, zakaj se tisti, ki je prišel do tega spoznanja ni najprej obrnil na vzgoinovar- stveno organizacijo Šentjur in tukaj poiskal željeni odgo- vor. Pogovor z novinarjem mu najbrž ni dal odgovora in spodbude, kaj storiti, čuti pa se verjetno popolnega in močnega, ker je svoje misli povedal nekomu, ki je to lah- ko zapisal. V VVO se dobro zavedamo, da v času, ko se formirajo skupine in s tem tudi njihove tovarišice pride do manjšega nezadovoljstva, vendar se zaradi tega to ni poznalo pri otrocih, čeprav je bilo zapisano, da vzgojite- ljice nekaterim otrokom po- svečajo več pozornosti kot drugim. Vzgojiteljica mora pozornost bolj usmeriti ti- stim otrokom, ki so morda zaprti vase, manj zgovorni, kar pa ni dokaz, da imajo ko- ga v skupim bolj ali manj ra- de. Za razreševanje takšnih problemov dajemo star.šem dovolj možnosti za skupno sodelovanje, pa se nekateri še premalo zavedajo, kako pomembno je sodelovanje staršev in vzgojiteljice pri spoznavanju otroka in kako pomembno je dogovarjanje o nadaljnjem ravnanju z otrokom. Vprašanje, ki ga zastavlja novinar, ali so pri- pombe staršev izmišljene, klevetanje, bo ostalo še ne- kaj časa brez pravega odgo- vora, kajti pismena pripom- ba enega starša še ni dovolj za dvom v delo nekaterih vzgojiteljic v naši organizaci- ji. Vemo, da gredo besede od ust do ust in da bo do pri- pomb na delo nekaterih vzgojiteljic še prihajalo. Pri- pričani pa smo, da bodo vsi, ki dvomijo v našo spoosb- nost, nekoč le spoznali, dST^ smo v vzgojni organizaciji zaradi otrok, ki te razveselijo in notranje bogatijo. Ob be- sedah, ki jih pogostoma sliši- mo: »Tovarišica je rekla«, čutimo navezanost otroka, ki nam skuša na tak ali druga- čen način povedati, kako po- membno vlogo ima vzgojite- ljica. Zato je nujno, da starši in vzgojitelji delajo z roko v roki pri oblikovanju otroko- ve osebnosti in ga pripravlja- jo za življenje v družbi. V VVO Šentjur želimo in upamo, da boste v bodoče našli prostor za objavo član- kov, iz katerih bo razvidna še druga problematika, na pri- mer nizki osebni dohodki za»-' poslenih. Morda pa se bo na- šel prostor tudi za prireditve in proslave, ki se vrstijo vse leto v vsej KS. AKTIV VZGOJITELJIC, VVO Šentjur Slab dan 25. julija sem vstal nenava- dno zgodaj, ob peti uri, saj sem občutil potrebo, da obi- ščem nadvse simpatično in vedno dobrohotno zdravni- co v ambulanti za borce v Celju. Drugače ostajam, 86- letni starec, v postelji od sed- me ure. Jutro je bilo bolj po- dobno jesenskemu, kot po- letnemu. Le redki mimoido- či, posebno .še ženske v po- letnih oblekcah, so s prekri- žanimi rokami na prsih in upognjenih postav hitele k svojemu cilju. Čakalnica je bila prazna in na vratih je bilo obvestilo, da ta dan am- bulanta ne ordinira. Domislil sem se, da bi mogel opraviti pri okulistu, očala mi slabo služijo. Ordinacija naj bi se pričela ob 8. uri, prišel sem ob 6.40. V čakalnici so že bile tri ženske. Na okence sem ob njihove dodal še svojo knjiži- co. Do osmih je Čakalnica povsem polna. Slednjič je prišla še starejša ženska, pre- brskala vse knjižice in svojo seveda postavila na prvo me- sto. Protest čakajočih je ni ganil. Ob 8. uri in 20 minut je sestra pobrala knjižice, pet minut zatem sem bil že v or- dinaciji. Na vprašanje, če že- Um očala sem pritrdil, ona pa, da bo zapisala in bom po- klican. ' ; Spomnil sem se, da sem prejšnji dan opazil na svo- jem vrtu med krompirjem nekaj hroščev. Mimogrede sem stopil v trgovino Kme- tijske zadruge, da bi kupil Pantakan. Ni ga bilo. Tudi v kmetijski apoteki nisem nič opravil, saj so imeli samo 2 kg vreče. Najbrž bo bolje jeseni kar kupiti krompir, lahko pa se tudi odločim, da-* pri krompirju dežuram in s prsti pokončam vsakega hrošča, ki se pojavi. Morda pa kakšnega pustim za ple- me za prihodnje leto? Ko sem se vračal domov sem se spraševal, če sem po vsem uspehih tega dne mor- da vstal z levo nogo. Kaj kmalu pa sem prišel do skle- pa, da to ne bo držalo, saj stoji postelja tako, da moram vstati z desno nogo. A. K.. Celje TroiCkI napredulelo Pišem vam. da se iskreno zahvalim za vse, kar ste do- brega storili za nas ob do- godku, ko so se nam rodili trojčki in ko smo pomoč res potrebovali. Po zaslugi vaše humanosti in pomoči smo dobili stvari, ki jih res nujno potrebujemo. Prav tako hva- la za vse objave v časopisu in za sliko otrok. Naj vam še javim, da otroci pridno raste-- jo, da so zdravi in pridni. Va- bim vas tudi, da se ob priliki oglasite in si jih pridete ogle- dat. CAJHTER METKA, MILAN in otroci. Šoštanj Računalnik prihala 5. nadaUevatUe »Najprej bomo podpisali včerajšnji zapisnik,« je rekel Marko. Mihec mu je podal iz zvez- ka iztrgan list. Marko ga je prebral. »V redu,« je rekel, vzel svinčnik in se podpisal. Po- tem je isto storil še Blaž in potem še Mihec. Zdaj bi se moral podpisati še Flik. »Tudi on je bil na sestan- ku, « je vztrajal Marko. Prav! Ampak, kako? »Mihec, ti ga podpiši! Tvoj pes je!« je rekel. Mihec je ubogljivo vzel svinčnik in napisal: FLIK Zraven je dodal velik križ, kar je pomenilo, da je Flik nepismen. »Čaka nas mnogo dela,« je nato rekel Marko. Mihec in Blaž sta vneto prikimala. »Predvsem moramo pri- skrbeti...« in Marko je na- števal, Mihec pa zapisoval. Preden so se razšli, je imel že vsak svojo nalogo: Blaž je obljubil, da bo prinesel ko- vinsko škatlo za njihove pri- hranke, doma pa si bo sposo- dil voziček. Marko bo prine- sel lopato, Mihec pa papir, svinčnik in tehtnico. Čudovita nuinui Popoldne seje Mihec takoj po kosilu izmuznil iz hiše. Se preden se je lahko mama spomnila, da bi bilo treba pobrisati posodo, ali celo po- spraviti podstrešje ali oprati avtomobil, je zaklical: »Mama, k Marku grem!« 'Prav,« se je vdala mama in Mihec bi jo najraje objel. »Le glej, da boš pravi čas doma!« »Brez skrbi,« je vzkliknil Mi- hec in že sta s Flikom izgini- la za vogalom. Blaž je prinesel res lepo škatlo. Bila je kovinska in pi- sano poslikana. Marko je va- njo položil zapisnik, potem pa še nekaj listkov in svinč- nik. Ko so si škatlo vsi dobro ogledali, so jo zaprli in zako- pali. Zraliljano prst so previ- dno poteptali. Potem so na vrh položili še letvice in pu- ški iz njihove »orožarne*. Nato je rekel Marko: »Zdaj moramo brž začeti zbirati denar!« »V hranilniku imam sto- šestinpetdeset dinarjev,« se je oglasil Mihec. »Sto bi jih lahko prispeval za začetek.« »Jaz jih imam samo dvaj- set. Prejšnji teden je mama imela rojstni dan,« je tiho re- kel Blaž. »To lahko damo v našo blagajno.« Marko bo prinesel osem- deset dinarjev. Mihec je računal: 100 -1-20 -h 80 »Skupaj je to dvesto dinar- jev, « je rekel. »Prima!« »Bom o že ju tri začeli zbira- ti papir?« je vprašal Blaž. »Čim prej, tem bolj,« je pribil Marko. »Najprej bi mogoče pogledali, kaj lahko naberemo doma. Vsak naj do jutri pripravi, kar bo na- šel, Blaž, ti boš pripeljal vozi- ček in ti, Mihec, prinesi teht- nico!« Mama se je začudila, ko je Mihec tako kmalu pritekel domov. Navadno je od Mar- ka prihajal šele v mraku. To- da Mihec je rekel: »Mama, prosim, ali lahko odpeljem tisti kup papirja, ki ga imamo v kleti?« »Le čemu ti bo?« »S prijatelji ga zbiramo. Prodali ga bomo!« »Kaj pa boste z denarjem?« je zanimalo mamo. »Ne vem,« se je zlagal Mi- hec. »To se bomo še odlo- čili.« »Prav,« se je nasmehnila mama, čeprav ni verjela, da bi lahko mali prijatelji star papir pametno vnovčili. »Tudi v kuhinji lahko po- gledaš. Že dolgo nisem od- brala starih časopisov.« Mihcu je srce kar zaigralo. Njegova mama je res najču- dovitejša pod soncem! »Otroci zbirajo star papir,« je rekla mama očetu, ko je bil Mihec že v postelji. »Ne vem, kaj spet kuhajo.« »Kar naj!« je rekel oče. » Vsaj ne bodo zapravljali ča- sa med počitnicami. In če imajo veselje...« »Seveda! Zdi se mi, da so se tega sami domislili. Saj veš. Mihec in Marko in Blaž. Mihcu sem dovolila, da od- pelje papir, ki ga imamo v kleti.« »Gotovo so si izmislili spet kakšen umen načrt,« se je nasmehnil oče. »Tudi mi smo sanjarili v njihovih le- tih.« Pionirji fotografiralo Posnetek, ki ga vidimo na sliki, smo dobili iz Smartnega \H Rožni dolini, žal pa nimamo podpisanega avtorja. Upamo, da se nam bo oglasil, saj ga čaka kupon Fotolika. Kot vidimo, je lepo ujel trenutek s podeželja, kjer marsikdo preživlja lepe počitnice. Otroka bi lahko bila še nekoliko bližja in bi morda iz njihovih kretenj prebrali celo, kaj se pogovarjata. Avtorju je uspelo napraviti sliko kljub temu, da mu je nasproti objektivu sijalo sonce, s spretno odmerjeno svetlobo pa je dobil željeno in nam posredoval posnetek v najlepšem pogledu. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULU 1984 Vsakemu ena zmaga v Celju je bil dvoboj mladin- skih atletskih reprezeritanc Francije in Jugoslavije. Pri moških so zmagali gostje 111:89, pri ženskah pa doma- činke 74:70. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, žal pa ga je v ne- deljo zmotilo pravo neurje, ki je v mnogočem tudi vplivalo na nekoliko slab.še rezultate. Sicer pa smo videli zanimiv dvoboj z mnogimi obetajočimi atleti, kjer pa so žal prednjačili gostje. Dres z državnim grbom sta oblekli tudi dve Celjanki: Kri- žetova v skoku v vi.šmo in Hre- nova pri skoku v daljavo. Obe sta osvojili četrti mesti. Več tekmovalk in tekmovalcev je nastopilo izven konkurence. Najbolj je presenetila Ljiljana Mihovljanec, ki je bila na 800 m tretja (2:10,07). Ce se ne bi v zadnji krivini -zaprla- in če bi bolje razporedila svoje moči bi prav gotovo pripravila še večje presenečenje. Ljiljana Mihovljanec po te- ku, ko je sprejemala čestitke: ■ Dobro je bilo, lahko pa bi bilo še bolje. V začetku me je bilo malce strah, kako bo. Upam, da me bodo po tem uspehu do- ločili za mladinsko balkansko prvenstvo v Mariboru." Ivica Matijevič, zvezni se- lektor državne ženske repre- zentance: »Ljiljana bo prav go- tovo nastopila v Mariboru. Od Celjank bodo oblekle dres z dr- žavnim grbom še Hrenova v skoku v daljavo, Križetova in Podgorškova v sedmeroboju, prav gotovo pa bom kot tretjo tekmovalko povabil tudi Sele- sovo za met diska. Kot domači- ni lahko prijavimo po tri tek- movalke in to priložnost bomo izkoristili.- T. VRABL Na Gričku za občinski praznik Nastopilo je deset ekip, zma- gali so Celjani (Tone Jager 488, Ervin Seršen 491 in Jože Jeram 514 krogov). Kovinar Štore je bil peti (Branko Malec 505, Stanko Podlesnik 499 in Jože Majhenič 4% krogov). Med po samezoTki je i-magal Jože Jeram Celje pred Brankom Malcem Ko- vinar Store. Nova igrišča zaživeia v soboto so dali v upo- rabo nove športne površi- ne na Golovcu in sicer za tenis (pet peščenih in eno asfaltno), šest balinarskih stez, dve večnamenski igrišči za rokomet, košar- ko ali mali nogomet, dve igrišči za badminton, tri odbojkarska igrišča, mini basket za mlajše igralce in otroke ter betonske mi- ze za namizni tenis. Takoj po otvoritvi zu- nanjih igrišč so imeli prvo tekmo v njej najbolj- ši balinarji širšega celj- skega območja, kjer je na- stopilo osem ekip. Zma- gal je BK Celeia, ki je v finalu premagal »Maksa Perca« 8:6, tretje mesto pa so osvojili upokojenci Celja, ko so premagali Partizan Store 11:3. Peti je Partizan Trbovlje, ki je premagal DU Laško 10:7. J.KUZMA »Se enkrat lialinanje v 2alcu« v soboto 30. junija 1984 je DRUŠTVO INVALIDOV ob- čine Žalec organiziralo po- dročno tekmovanje invalidov v balinanju v Žalcu. Tekmovanja se je udeležilo 5 ekip in sicer iz Maribora, Mur- ske Sobote in Titovega Velenja po ena ter dve ekipi iz Žalca. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Maribora, drugo mesto eki- pa iz Titovega Velenja in tretje mesto prva ekipa invalidov iz Žalca, v kateri so sodelovali: Jože Cehovin, Janez Skvarc, Franc Brecelj, Marjan Zuža in Jože Marinko (rezerva). Balinarski klub pri TVD- Partizan Žalec vključuje v svo- je vrste vse ljubitelje tega ra- zvijajočega se športa pri nas, zlasti mladino, odrasle člane, upokojence, invalide, delovne ljudi iz TOZD prek njihovih sindikalnih organizacij in vse ostale delovne ljudi in občane, ki jih eseli ta športna dejav- nost. Pripomniti namreč moramo, da so člani Balinarskega kluba Žalec od začetka 1983 leta pa do sedaj precej pripomogli pri gradnji tega objekta s prosto- voljnim delom, saj so opravili nekaj nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. V članku v NT z dne 5 julija 1984 na strani 20 pod naslovom »Balinanje v Žalcu« je vsebina teksta, kakor tudi imena bali- narjev na sliki popolnoma ne- ^.-ična in v celoti zgrešena. Ose- ba, ki je dala take podatke do- pisniku TONETU TAVČAR- JU očitno ni bila seznanjena s to vrsto športa, kakor tudi ne, kdo je v resnici kaj prispeval k fradnji športnih balinišč v ■alcu. joZE CEHOVIN Trije rekordi Tanje Drezglfi v Ljubljani je bilo absolutno republi.škq prvenstvo za člane In mladince v plavanju, kjer je nastopilo tudi deset članov PK Neptun: Aleš Jašarevič, Matjaž Stopinšek, De- jan Tešovič, Gregor Jurak, Jure Vračun, Saša in Nataša Lavrič, Tanja Drezgič, Mojca Anderle in Mateja Cvirn. Tokrat so Neptunove! po izjavi trenerja Andreja Znidar- šiča nekoliko slab.še plavali v disciplinah prsnega sloga, v celoti pa so nastop na tekmovanju opravičili z večjim številom uvrstitev med prvih šest. Osvojili so devet medalj, od tega dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste. Saša Lavrič: 200 m delfin (1 mesto), 100 m delfin in 400 m mešano (obakrat 2. mesto), Tanja Drezgič: 800 m kravi (1), 400 m kravi (2) in 200 m kravi (3). pn tem pa je postavila na 800 in 400 m državna rekorda za pionirke do 12 let ter na 200 m republiški rekord za pionirke do 12 let, Nataša Lavrič: 200 m prsno (2), 100 m prsno (3), 200 m mešano (4). Mojca Anderle: 200 m prsno (3), 100 m prsno (4), Gregor Jurak: dva državna rekorda za pionirje do 12 let na 1500 in 800 m kravi. Mateja Cvirn: 200 m delfin (4), Dejan Tešovič: 200 m prsno (4), 1500 m kravi (5) z izvrst- nim rezultatom, ki ga uvršča v vrh jugoslovanskega plava- nja v njegovem letniku in Štafeta 4 x 100 m mešano (2) v postavi N. Lavrič, An- derle, S. Lavrič in Drezgič. Tekmovalcem je bil to zadnji nastop pred državnimi prvenstvi za pionirje, ki bosta 27. in 28. julija v Skopju (starejši pionirji starosti 13-14 let) in na Rijeki (pionirji do 12 let). .......................____________...............................T VRABL Atleti Kladivarja četrti v Sarajevu se je s tretjim kolom končalo letošnje moštveno prvenstvo Jugoslavije. Kladivar je osvojil četrto mesto, kar je zadoščalo tudi za končno uvrstitev za beograjskima kluboma Partizan in Crvena Zvezda ter Sarajevom. V zadnjem kolu sta zmagala Rozman na 5000 metrov in Kopitar na 400 metrov, medtem ko je bil drugi na 110 m ovire z dobrim rezultatom 14,3. Drugi je še bil Simunič v skoku v daljavo (718 cm), tretja Zupane na 200 m in Ravnik v kopju ter četrta štafeta 4 x 100 m in Reber- nišek v skoku s palico. Ostali so osvojili peta in šesta mesta. Kladivar bi bil gladko tretji če si ne bi privoščil nepotrebnega spodrsljaja v prvem kolu v Splitu. Balinanje tudi v Celju s tem prijetnim rekreacij- skim športom so v Celju začeli že leta 1950, uradno pa so klub ustanovili leta 1973, z imenom •Balinarski klub Celje«. Naj- prej so balinali na Skalni kleti, kasneje pa so se preselili na dvostezno balinišče pri hotelu vJeleia, katerega so zgradili sa- mi s prostovoljnim delom. Se- daj si bodo uredili še tretjo ste- zo, ki bo namenjena samo tre- ningu. V klubu so zelo aktivni, saj pripravljajo razna tekmova- nja ob različnih, predvsem prazničnih priložnostih. Pri- pravili so tudi tekmovanje med krajevnimi skupnostmi. Med največjimi uspehi je osvo- jitev prvega mesta na tekmo- . anju v Titovem Velenju v po- stavi Poropat, Pepelnjak, Ster, Snedič in Krelj. Najstarejši član kluba Alojz Snedič: »Z balinanjem se uk- varjam že štirideset let, ko pa sem bil mlajši, sem tudi keg- ]jal. Leta 1955 sem tekmoval na državnem prvenstvu v Za- grebu, kjer bi z malo športne sreče lahko osvojil tudi naslov državnega prvaka pa sem se moral zadovoljiti s tretjim me- stom. V klubu je trenutno 50 članov, prevladujejo starejši, v zadnjem času pa je zanimanje tudi med mlajšimi. Z otvoritvi- jo novega šeststeznega keglji- šča na Golovcu bomo imeli še boljše pogoje za treninge in tekmovanja. Pričakujemo tudi nove člane, tako da bomo skupno nadaljevali dolgoletno tradicijo balinanja v Celju.« Na posnetku Alojz Snedič. jdmAN jubskovSek Velenje republiški prvak Zadnje kolo za naslov republiškega moštvenega prvaka v atletiki je bilo v Novi Gorici. Velenjčani so obdržali prednost dobljeno v prvih dveh kolih in zmagali tudi ob koncu pred ljubljansko Olimpijo ter se bodo v kvalifikacijah borili za vstop v zvezni razred, kjer nastopa tudi celjski Kladivar. Velenjčani so imeli najboljše m.oči v Režku, Zivku, Popetru, Miklavžinu in Vuku. Velenjčanke so osvojile šesto mesto. TV Na poiiodu plavalni biser Ce smo še do lanskega leta z velikim navdušenjem pisali o odličnih celjskih atletinjah in kegljavkah ter dveh, treh strel- kah pa se je v letošnjem letu prebila v ospredje nova zvezda ali vsaj za začetek zvezdica, ki se počasi, a vztrajno prižiga in opozarja nase To je plavalka Nataša Lavrič, članica Plaval- nega kluba Neptun, ki se s pla- vanjem ukvarja štiri leta. Drobno dekletce svetlih las, živahnih oči in domala brez be- sed ali racionalno izrečenih kratkih stavkov z nekaj najnuj- nejšimi besedami, je letos kon- čalo osemletko. Z odličnim uspehom brez ene same štiri- ce! Dvojčica sestra Saša je bila nekoliko »slabša-, saj si je t)d- lični uspeh »pokvarila- z nekaj .štiricami. »Je pa zato bolj.ša pri zbiranju medalj,- takoj ko- mentira to sestersko razmerje učnih moči Nataša. »Na zad- njem tekmovanju me zaradi nastopa v I/.miru ni bilo in Sa- -ša si je nabrala .številčno pre- dnost v medaljah. Dobra je!« Obe sta obiskovali prvo osnovno šolo in kot se za dvoj- čici spodobi, bosta to počeli tu- di v srednji šoli. Vpisali sta na- ravoslovno matematično smer na Tehnični šoli v Celju. Nataša se je spoznala s pla- vanjem v četrtem razredu pri šoli v naravi. »Nekaj malega sem znala plavati prsno (to ji je .še danes vodilna disciplina! - op. p.), ostalo sem se naučila v plavalnem tečaju pri Petru Podsedenšku. Takoj so me po- vabili v klub in začela sem tre- nirati.- Si kdaj pomislila na prene- hanje? ■ Sem. v začetku. Pa .se je vse srečno končalo in sem tako kot pionirka ali mlajša mladinka celo prispela do dresa članske državne reprezentance.- Spominja se prvega nastopa na Jesenicah (50 m kravi in prsno), kjer m bila med prvimi, vendar ji to ni pobralo volje do nadaljnega treniranja kljub ta- krat težavnim vadbenim pogo- jem v Celju, ki jih zlasti pozimi praktično ni bilo. V začetku je trenirala trikrat na teden, zdaj pa vsak dan po naprej določe- nem programu. Njen trener je Andrej Zni- daršič, ki sicer kot profesiona- lec skrajno natančno skrbi za širok krog mladih in perspek- tivnih celjskih plavalcev: »Na- taša trenira na teden 24 ur ali poprečno na dan štiri ure vključno soboto, ob nedeljah pa so večinoma tekme. Tak(j tedensko preplava 45 do 55 ki- lometrov. Dvakrat na teden ima -'Suh- trening, kjer z vaja- mi nabira moč, krepi gibljivost in nabira kondicijo. Zjutraj ob 6. uri ima prvi trening, ki traja do pol osme ure, ko se začne šola. Popoldne od 16,30 do 19. ure je drugi trening, tako da na dan preplava 10 do 11 km.' Vstajanje ob petih, spanje ob desetih zvečer Mlada Nataša ima težak de- lovni dan, vendar ob njem ne tarna. Nasprotno, o njem govo- ri tako, kot da je to samo po sebi umevno, da to dela, »Vsta- jam malo čez peto uro zjutraj. V začetku je bilo malo težje, ker nisem bila navajena. Sledi- ta trening in .šola, po njej pa doma najprej vse pospravim, naredim nalogo, se učim in .še kaj preberem. Najraje »dok- tor- romane. Po njih odhod na drugi trening, od koder se vrnem okoli osme ure zvečer in grem na dvorišče k prijate- ljicam, kjer se pogovarjamo o vsakdanjih stvareh. Veliko me tudi sprašujejo, kako je bilo na tekmovanju, kaj sem zanimi- vega po različnih mestih vide- la. Spati grem okoli desete ure zvečer.« Z začetkom obiskovanja srednje šole se bo pri jutranjih treningih nekoliko zapletlo, saj se pouk začne že ob sedmi uri. Andrej Znidaršič: »Ce bomo uspeli s šolo urediti, da bo lah- ko trenirala tudi zjutraj, potem bo še napredovala, drugače pa se bo začela stagnacija in ka- sneje nazadovanje. Upamo, da bomo ta problem lahko zado- voljivo rešili v obojestransko korist. Sicer pa je Nataša odlič- na učenka in ni bojazni, da vsaj približno takšna ne bi bila tudi v prihodnje. Skoda bi bilo, da bi zdaj odnehala, ko je druga (200 m) in tretja (100 m) naj- boljša plavalka prsnega sloga v Jugoslaviji takoj za nekoliko starejšo Grubišičevo. Ta bo prav gotovo kmalu odnehala in zakaj ne bi bila Nataša prva plavalka prsnega sloga v Jugo- slaviji? Sicer pa je Nataša s se- danjimi uspehi že dosegla zvezni razred.- S plavanjem v svet Nastopila je v državni repre- zentanci st. pionirjev v Belgiji, kjer je na 200 m prsno osvojila prvo mesto. Na Balkanskem mladinskem prvenstvu v Bol- gariji je bila na isti progi peta, v Izmiru v Turčiji na članskem balkanskem prvenstvu pa na 100 m (zanjo prekratka proga, ker ni dovolj hitra) osma. Ime- la je že tudi več nastopov v slovenski reprezentanci, s ka- tero je nastopila na veliki na- gradi Bratislave ter troboju Avstrija - Slovaška Slove- nija. Natašini najboljši rezultati Veliki bazen 50 m: 100 m prsno: 1:18,54 200 m prsno: 2:50,03 Mali bazen 25 m: 100 m prsno: 1:18,42 200 m prsno: 2:45,6 Zanjo in ostale bo konec uspešne sezone 5. avgusta, s pripravo na novo sezono pa bodo začeli že 15. septembra na suhem ter okoli 1. oktobra v bazenu Golovec. Prva tekm.a bo 6. oktobra, mnogoboj Pla- valne zveze Slovenije. Na po- čitnice bo odšla avgusta po končani sezoni. Boš plavala? Med smehom »ne- kot da je hotela reči, saj sem imela tega plavanja že med letom dovolj. »Malo odmora si pa tudi zaslu- žim, kajne?- Andrej Znidaršič: »Redno je delala celo zimo in to se ji je zdaj obrestovalo. Vedela je, kaj hoče.- In ali bo Nataša vztrajala tu- di v bodoče? »Bom.- TONE VRABL NA KRATKO Pokal Iztoku Melanšku Kolesarski klub Merx je pri- pravil spominsko tekmovanje Vita Vitanca s startom na Lipi v Štorah do vrha Svetine v dolži- ni 7750 m. Nastopilo je 27 tekmovalcev, članov kluba, saj je bila to klub- ska dirka. Pionirji so vozili na krajši progi dolgi 4 km. Rezultati pionirji: 1. Samo Krajnc, 2. Zo- ran Dergajner, ml. mladinci: 1. Damir Kitak, 2. Branko Mernik. 3. Drago Kitak, st. mladinci: 1. Iztok Melanšek, 2. Edi Steble, 3. Roman Bobnar, člani: 1. Franc Zgank, 2. Zdravko Fidler. 3. Bo- ris Kovač, veterani A: 1. Emil Gregorčič. 2. Anton Pere, B 1. Rudi Skapin, C 1. Štefan Gaber- šek, 2. Peter Katic. Prvi trije z najboljšimi časi: 1 Iztok Melan- šek (prehodni pokal in pokal v trajno last) 21:26. 2. Damir Kitak 24:32, 3. Franc Žgank 25:06 itd. Pokal, ki ga je podarila družina pokojnega Vila Vitanca, bo v klubskih prostorih in bodo vanj vsako leto vpisali zmagovalca spominske kolesarske dirke na Svetino. TV Jelene UeUI v Avstriji v Avstriji v Spittalu je bilo evropsko mladinsko prvenstvo v kajakaštvu, kjer so nastopili tudi trije predstavniki kajaka- škega kluba Nivo Celje. Nasto- pilo ]p 350 tekmovalcev iz štiri- najstih evropskih držav in ZDA. Sandi Jelene je med mladinci (51) osvojil odlično tretje mesto za Angležem Štefanom Greier- jem in Jugoslovanom Milanom Karasom, Za zmagovalcem je zaostal za 4,5 sekunde. Drugi Ce- ljan Zdravko Seničar je bil v isti kategoriji tudi soliden enaindvaj- seti. Med mladinkami (11) so na- stopile predstavnice štirih držav, Celjanka Živa Cankar pa je bila kot druga Jugoslovanka solidna peta. Strelci v Rečici pri Laškem SD Stane Rozman iz Laškega je pripravila na strelišču v Re- čici pri Laškem medruštveno tekmovanje z zračno puško, kjer je nastopilo deset ekip strelskih družin in pet društev invalidov. Rezultati strelske družine: 1. SD Dušan Poženel Rečica pri La- škem, 2. SD Stane Rozman I La- ško, 3. SD Celjska četa Breze, 4. SD Alojz Kerše Pivovarna Laško in 5. SD Stane Rozman II Laško, posamezno: 1. Matek Roman, 2. Andrej Ceglec, 3. Toni Kožar, 4. Vinko Lavrinc, 5. Helena La- vrinc. Društva invalidov (regij- sko tekmovanje): 1. Žalec, 2. La- ško I, 3. Slovenske Konjice, 4. Laške) II, 5, Trbovlje, posamez- no: 1. Jože Turnšek, 2. Milan Bri- lej, 3. Franc Volmat. VINKO LAVRINC V Braslovčah z vojaško puško Občinska strelska zveza Žalec je v počastitev Dneva vstaje pripravila občinsko prvenstvo z vojaško puško na lepo urejenem strelišču v Braslovčah. Zaradi dopustov je nastopilo samo pet ekip. Rezultati ekipno: Žalec I, Žalec II. Žalec III. Šempeter in. Braslovče, posamezno: 1. Mla- den Melanšek 169, 2. Justin Smrkolj 157, 3. Alojz Klovar 156 krogov, vsi prva ekipa Žalca. Kolesarji Aera na maratonu Franja Na kolesarskem maratonu Franja v dolžini 155 kilometrov v Ljubljani je nastopilo okoli 2000 kolesarjev, med njimi tudi devet članov kolesarske sekcije Aero. Progo so prevozili: Igor Nunčič, Aco Ibraimov, Boštjan Demšar, Mičo Martinovič, Blaž in Janez Crepinšek, Branko Re- zar, Ivan Srebot in Bojan Vodlan. Šahovski turnir Rudarju Na odprtem moštvenem hitro- poteznem šahovskem turnirju v Celju, ki je bil organiziran ob praznovanju občinskega prazni- ka je nastopilo.deset ekip. Naj- več uspeha so imeli šahisti trbo- veljskega Rudarja, ki so zmagali s pol tretjo točko pred oslabljeno vrsto Celja, ki je nastopila v po- stavi Pešec, Cegler. Novak in Pertinač. Sledijo Impol, Titovo Velenje, Šempeter, Zabok, Sev- nica, Poljčane, Invalidi Žalec m avstrijska ekipa VVolfsberg. J. K 26. JULIJ 1984 NOVI TEDMK - STRAN 17 NOČNE CVETKE • V torek zvečer je iz ne- znanega razloga prekipelo Marjanu J., ki je doma v Zvodnem začel razbijati in pretepati očeta. Potem je prekipelo še miličnikom, ki so vročekrvnega Marjana morali že večkrat miriti. Ovadili so ga sodniku za prekrške in nekaj časa bo pred njim mir, ker je v pri- poru. • Stanko C. gotovo ni pričakoval, da se bo iz re- stavracije v Novi vasi vra- čal z rešilnim avtomobi- lom. Pa se je! Med prepi- rom ga je namreč s kozar- cem ranil Pero U. • V isti restavraciji je bi- lo živahno tudi v nedeljo z\'ečer, ko je tam razgrajal Agan K. Prespal je pri mi- ličnikih, ki ga že dobro poz- najo, zato so naslednji dan njegove grehe zaupali prei- skovalni sodnici • V soboto popoldne je skupina pred samopostrež- no trgovino na Ostrožnem uprizorila zanimiv pretep. Manjkali niso niti koli, niti noži. Jože J , Bojan G., Šte- fan G., Milan A. in Refki A. bodo vzrok nesporazuma pojasnili sodniku za prekr- ške. Udeleženec te predstave, Jože J. pa za tisti dan še ni potešil svojih pretepaških strasti, saj je dve uri kasne- je v gostilni Irmančnik zno- va skušal izzvati pretep. Mi- ličniki so mu to še pravi čas preprečili. • V prostorih za iztrezni- tev na celjski postaji milice so ta teden zabeležili precej nočitev. Med gosti sta bila ti/di Branko S. in Zijad K. Prvi je razgrajal doma v Linhartovi ulici in motil so- sede, drugi pa si je dajal duška z razbijanjem stekle- nic na prireditvi na Hudi- nji. • Uka T, nadvse odloč- no brani svoja stališča. Ce ne more sogovornika pre- pričati zlepa, si pomaga tu- di z nožem. Tako se je v torek na Ribarjevi ulici spri z Abdulo B. in ga zabodel v ramo. K sreči je bil Abdula le laže ranjen. Sicer pa so miličniki za Uko že napisali kazensko ovadbo, saj je pred kratkim skupaj s pri- jatelji napadel miličnika. N. K. Žalska obvoznica - past za voznike DosieJ Je na tej cesti umrlo že več kot neset lJutJI Letos, ob Dnevu republi- ke bo minilo pet let, kar so po žalski obvoznici zapelja- li prvi avtomobili. Obletni- ca ravno ni visoka, zato pa je bila toliko večja smrtna žetev na tej cesti, ki so ja- zgradili po daljšem prepira- nju z lastniki zemljišč iz Go- tovelj. Samo »zloglasno« Gotoveljsko križišče je za- htevalo sedem smrtnih žrtev, skupaj pa je doslej na obvoznici umrlo v promet- nih nesrečah že več kot de- set ljudi. Zadnji smrtni pri- mer so zabeležili približno dva meseca nazaj na tako- iinenovanem razcepnem križišču, kjer so bile nesre- če tudi prej pogoste, vendar ne tako hude. Obvoznica je nekakšen po- daljšek avtoceste, zgradili pa so jo, da bi se izboljšala pro- metna varnost v središču Žalca, ki se je že zadušil v fostem tranzitnem prometu, ialec je po otvoritvi obvoz- nice prometno res zadihal, zato pa so se začele vrstiti nesreče na obvoznici. Žal gre v tem primeru tudi za precej objektivnih napak, ki so jih zagrešili načrtovalci, nekaj pa tudi izvajalci. Vozniki, ki pripeljejo z av- toceste »Slovenika«, kjer lahko vneto pritiskajo na pe- dale za plin, le redkokdaj do- volj zmanjšajo hitrost, ko pripeljejo na obvoznico, kjer prometna varnost zahteva občutno počasnejšo vožnjo. In že takoj na začetku obvoz- nice je razcepno križišče, ki je bilo precej slabo projekti- rano, kasneje pa tudi - zapu- ščeno. Semaforji že dolgo ne delajo več, križišče ni raz- svetljeno, ker ni nikogar, ki bi zamenjal pregorele žarni- ce, pa tudi znaki so precej nerodno postavljeni, da je marsikateri voznik, ki se je znašel v tem križišču prvič, zapeljal na hapačni vozni pas. Za to križišče je značil- no, da večino nesreč na njem povzročijo vozniki od dru- god, kar samo potrjuje trdi- tev, da se projektanti niso najbolj odrezali in so pred voznike, ki se tam znajdejo prvič, postavili kar zapleteno uganko. Vseh teh pet let ni križišča nihče vzdrževal; cestna baza iz Tepanja vzdržuje podalj- šek avtoceste do križišča, Cestno podjetje Celje vzdr- žuje obvoznico, žalsko ko- munalno podjetje pa vzdržu- je vse semaforje v Žalcu in tudi tistega v Petrovčah. Le temu križišču so se vsi ogni- li. Po besedah republiškega inšpektorja za promet Jožeta Drnulovca pa bi križišče mo- ral vzdrževati investitor (prej Republiška skupnost za ce- ste, zdaj Združeno cestno podjetje) vse do tedaj, da ob- jekta ne bi dal v upravljanje. >>V naslednjih štirinajstih dneh bom razpisal komisijo, ki naj ugotovi, ali sploh kdo vzdržuje križišče,« pravi Jo- že Drnulcvec. Upajmo, da bo križišče potem le dobilo upravljalca. Naslednje osrednje križi- šče pri hotelu »Rubin« je si- cer dobro vzdrževano, toda brez napak spet ni. »Zelo nerodno so postav- ljeni smerokazi,« pravi Mar- tin Krašek, komandir Posta- je prometne milice iz Celja, »zato je križišče še posebej r)evarno, ko ne delajo sema- forji, zakaj vozniki, ki pripe- ljejo iz Žalca, imajo zelo slab pregled, ko zapeljejo na ob- voznico.« Tretje, Gotovelj- sko križišče je pravzaprav poglavje zase. Tako nevarne- ga križišča, ki je v manj kot petih letih zahtevalo sedem smrtnih žrtev, na Celjskem že dolgo nismo imeli. To križišče je bilo že od vsega začetka sporno. »V idejnih projektih ni bi- lo predvideno,« pravi Jože Dmulovec. »Vendar so Go- toveljčani in Žalčani .sforsi- rali' gradnjo tega križišča.« Zgradili so ga sicer po predpisih in namestili ustrezne prometne znake, kljub temu pa je bil pri te- hničnem pregledu takratni inšpektor za promet na UNZ Celje (Stiherl) proti temu, da bi dali zeleno luč za to križi- šče. Izkazalo se je, da je imel prometni inšpektor iz Celja prav, zakaj kmalu po otvori- tvi obvoznice so se na tem križišču začele vrstiti hude prometne nesreče; večinoma so jih povzročili domačini, kj so izsiljevali prednost in v^ činoma so bili v nesrečah udeleženi vozniki osebnih avtomobilov in motorjev, če- prav so križišče zgradili predvsem za traktorje, da bi imeli gotoveljski kmetje krajšo in lažjo pot do svojih njiv na drugi strani magi- strale. Letos si je križišče ponov- no ogledala komisija. Goto- veljčani so namreč vložili predlog, da bi ob križišču zgradili dve avtobusni posta- jališči. Komisija je predlog zavrnila, ker bi se s tem še bolj poslabšala prometna varnost na tem delu obvozni- ce. Se več: republiški in- špektor za promet je dal predlog, da se križišče delno zapre, oziroma, da bi bila Go- toveljska cesta samo eno- smerna. Ali so v Žalcu o tem že raz- pravljali, nismo mogli zvede- ti, pač pa so se Gotoveljčani že pritožili na odklonilno mnenje komisije glede grad- nje avtobusnih postajališč. »Sicer pa ne vem, kaj bi tu uredili. Križišču ne moremo ničesar naprtiti: je pregle- dno, urejeno...« razmišlja Jože Dmulovec. Dejstvo je, da je po pro- metnih statistikah to križi- šče eno najbolj nevarnih na Celjskem, kakor tudi ostaja dejstvo, da je sorazmerno kratka obvoznica ena najbolj nevarnih cest na našem ob- močju. Prava past za voz- nike. sreCko Srot Foto: EDI MASNEC Osrednje križišče pri hotelu »Rubin« - smerokazi zakri- vajo pogled na obvoznico voznikom, ki pripeljejo iz Žalca. Tudi zaradi tega je bilo na tem križišču že nekaj nesreč, zato miličniki predlagajo, da bi postavili viseče smero- kaze, i Gotoveljsko križišče - v manj kot petih letih je v prometnih nesrečah na tem križišču umrlo sedem ljudi PROMETNE NESREČE Nesreča pri parkiranju Lidija Malaholki, voznica ■ osebnega avtomobila iz Ljubljane je pri bočnem par- kiranju v Zidanškovi ulici v Celju zadela 79-letno Terezi- jo Plouc iz Celja. Huje ranje- no peško so prepeljali v bol- nišnico. Prekratka varnostna razdalja Voznik kolesa z motorjem Franc Posinek je vozil v pre- kratki varnostni razdalji za osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Dino Ivani. Ko je Iva- ni v Storah zavijal v desno, je nekoliko zmanjšal hitrost, kolesar pa je to spregledal, tako da se je zaletel v avto- mobil in pri tem dobil hujše poškodbe. Nepreviden pešec Izza avtobusa na postajali- šču v Proseniškem je nena- doma stopil na cesto 70-letni Miha Kolar iz Proseniškega. Takrat je iz Šentjurja proti Vojniku pripeljal z osebnim avtomobilom 50-letni Jožef Kopinšek in zadel pešca, ki so ga huje ranjenega prepe- ljali v celjsko bolnišnico. Priznanji za hrabra miličnika Miličnika Goran Makuc in Emil Novak z velenjske postaje milice sta prejela znački »hrabro dejanje«, pode- lil pa jima jih je načelnik UNZ Celje Janez Paul. Milič- nika sta se izkazala letos 20. junija na velenjskem jezeru, ko se je že utapljala obupana žena v osmem mesecu nosečnosti. »Takoj, ko naju je dežurni poklical, sva se odpravila k jezeru,« sta pripovedovala. »Nek starejši ribič nama je povedal, da je na drugi strani ženska, ki verjetno hoče skočiti v vodo. Odpravila sva se proti tej strani, a žena je že zakorakala v vodo. Ko sva prišla tja, je bila že precej daleč in začela se je utapljati. Slekla sva se in zaplavala proti njej.« »Kako sam izašla?« so bile prve utopljenkine besede potem, ko sta ji miličnika nudila prvo pomoč. Kljub temu, da je velenjsko jezero izredno nevarno s številnimi pastmi za kopalce, miličnika nista pomišljala, ko je bilo potrebno reševati ženo, ki se je utapljala. »Za kaj takega ni bilo časa za razmišljati. Sva v službi in naša dolžnost je reševati življenja.« »To kar sva naredila midva, bi naredil vsak izmed naji- nih sodelavcev,« je dodal Goran Makuc. Vsekakor sta miličnika pri tem pokazala hrabrost, ki presega sicer obsežne delovne obveznosti miličnikov in s tem dejanjem sta ponovno dokazala pripravljenost orga- nov za notranje zadeve, da pomagajo tudi v najtežjih pri- merih, ko je ogrožena varnost in življenje ljudi. »Prijeten je občutek, da imaš tako dobre sodelavce!« je ob tej priložnosti poudaril Franc Krapše, komandir po- staje milice iz Titovega Velenja. UspeSno delo organov za nobunle zadeve Varnostno stanje na celjskem območju je hilo v prvi polovici leta kar ugodno, je povedal načelnik UNZ Celje Janez Paul. Manj je bilo kaznivih dejanj s področja klasičnega kriminala, pa tudi gibanje števila kršitev javnega reda in mira je bilo še kar Ugodno. Pri tem je potrebno poudariti, da gredo tako dobri rezultati tudi na rovaš novega načina dela, ki so ga uvedli lani in tudi sicer resnega dela in prizadevanja vseh delavcev organov za notranje zadeve na našem območju. Tako se je tudi močno povečala raziskanost kaznivih dejanj. Žal pa takšne pohvale ne bi mogli zapisati za družbeno samo- zaščito, ki kljub stalnim opozorilom, še vedno šepa in marsikje imajo zato tatovi m drugi storilci kaznivih dejanj lažje delo. LETNI KINO - vsak petek in soboto ob 21,30 uri na zelenici za bazenom 27. in 28. julija 1984 ameriški film BRODO- LOMCI IZ BOINGA 747. Predstava je ob gostinskih mizah z zelo soli- dno postrežbo in osvežilno pijačo. TENIS - asfaltna igrišča vsak dan od 8. do 23. ure, cena igrišča 1 ure 100 din rezervacija pri varnostniku Zavoda Golovec tel. 33-098. Peščena nova igrišča: pričetek obratovanja 11.8. 1984 SEJEM RABUENIH AVTOMOBILOV- vsako soboto od 8. do 12. ure BIFE TRIMČEK vsak dan od 16. ure do 20. ure. Sobota od 8. do 16. ure Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni kon- cert - piknik - zabava s plesom in še kaj... OBIŠČITE DOBRNO Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slovenije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta. Vsak petek in nedeljo je od 16. do 18. ure promenadni koncert pred zdraviliškim domom. Vsak četrtek od 17. ure dalje je piknik pod kostanji Za zabavo skrbi ansambel Cmok. Ob neugodnih vremenskih pogojih je v restavraciji Zdraviliškega doma družabni večer Vsak večer, razen ob sredah in četrtkih, je v letni kavarni plesna glasba. Na Dobrno vas popelje avtobus vsako uro. Gasilska drii$lKa v celjski občini 1 Piše: Franjo IVIauer Gasilsko društvo Babno Prostovoljno gasilsko društvo Babno je bilo ustanovljeno 6. 6. 1920. Pobudniki za ustanovitev gasilskega društva so bili do- mačini iz vasi Babno, Lava, Ložnica in Medlog, med njimi naro^o zavedni kmetje: brata Polde in Anton Kovač, An- ton Hribemlk, Alojz Mimik, vsi iz Babne- ga, Ivan in Anton Gaberšek iz Lave, Jože Pišek iz Medloga, Avgust Keblič iz Ložni- ce in še vrsta drugih. Finančno in gmotno pa je ustanovitev društva podprl Maks Janič, gostilničar in posestnik iz Babnega, ki je bil takrat že član mestnega gasilske- ga društva v Celju. Za novoustanovljeno društvo je poskrbel, da je dobilo rabljeno ročno brizgalno in nekaj opreme (cevi, pa- sovi, čelade). Prva orodjarna je bila kolarnica pri Jani- ču Za sestanke je bila na razpolago poseb- na gostilniška soba. Četa je štela 22 članov. Prvi načelnik je bil Jože Pišek, tajnik pa Alojz Mimik. Po ustanovitvi čete so pridno vadili in se učili gasilskih veščin. Zgledovali so se po sosednjih gasilskih društvih, njihova velika želja in potreba je bila, da bi imeli lastne prostore. Odločili so se, da bodo začeli zbirati gradbeni material in vse drugo za gradnjo gasilskega doma. Zemljišče je daroval Janič, prav tako pa tudi finančno pomoč. Kmetje pa tudi niso stali ob strani, ko je bilo treba dati les, ga spraviti iz gozdov, naložiti opeko, pesek itd. Pozimi leta 1921 je bil gradbeni material pripravljen. Les so darovali kmetje iz Lave, Babnega, Medloga in Lopate. Pesek so pri- peljali iz struge Savinje, opeko je daroval Franc Sodin iz Ljubečne. Gasilski dom so pričeli graditi spomladi leta 1922 in ga do avgusta dogradili. Dom je imel orodjarno in moštveno sobo ter lesen stolp (13 m). Načrt za dom je izdelal Konrad Gologranc, stav- benik in gasilski funkcionar iz Celja. Takšnega slavja, kot je bilo ob otvoritvi gasilskega doma, na Babnem še ni bilo. Vsaka hiša je nekaj prispevala. V naslednjih letih je bilo društvo zelo aktivno in delovno. Z raznimi akcijami in gasilskimi veselicami so zbirali denar za nakup nove opreme. Do leta 1930 so imeli ročno gasilno briz- galno na konjsko vprego. Tistemu, ki je prvi zapregel voz ob požaru so dali skro- mno nagrado. Velik napredek so dosegli leta 1930, ko so kupili avtomobil Fiat. Ni bil nov, služil jim je tri leta. Leta 1933 so kupili avto Chevro- let, ki je bil v društvu do leta 1941. F*rvo motorno brizgalno Rosenbauer je društvo kupilo leta 1933. Nakup motorne brizgalne so omogočili številni botri, ki so jih izbirali med premožnejšimi prebivalci. Leta 1935 so razvili svoj društveni prapor, ki je bil ponos društva. Čuvali so ga vse do leta 1941, ko jim ga je okupator odvzel. Sedaj naj bi bil v graškem muzeju. Med drugo svetovno vojno je okupator izkoristil gasilsko društvo in članstvo za gasilsko stražo. Za poveljnika so postaviti svojega človeka, ki pa je imel z gasilci veli- ko težav, ker so bih Slovenci in niso trpeli nemške komande. V času narodnoosvobo- dilne borbe je bil gasilski dom na Babnem primerna lokacija za izmenjavo kurirskih pošt. Okupator je društvo tudi opremljal, tako je društvo leta 1942 dobilo od mestne- ga društva avtomobil Mercedes-Benz. Po osvoboditvi je društvo na novo ožive- lo. Začeli so obnavljati orodje in opremo. Povojna leta so bila težka. Vemo, da se je obnavljala domovina, denarja ni bilo veliko za gasilce. Spet je bilo treba akcij in veselic, da je priteklo nekaj denarja v blagajno za najnujnejše potrebe. Takrat o nakupu mo- torne brizgalne ali avtomobila ni"bLlo niti misliti. Leta 1955 je društvo razvilo svoj drugi prapor, ob izdatni pomoči svojih članov in MLO Celje. Leta 1960 je društvo praznovala 40-letni- co obstoja. Prireditev je bila v Hrastju (v Gornjem Medlogu). Vsaka podobna prire- ditev je tudi vplivala na vključevanje novih članov, predvsem mladih, ki so poživili de- lo v društvu. Največja težava je bila, ker je stari Mercedes popolnoma odpovedal. Pro- dali so ga kot odpad. Ker ni bilo prevozne- ga sredstva je v društvu nastalo mrtvilo. Tiste čase je gasilce prevažal Lipovšek s svojim traktorjem. Najteže je bilo v prime- ru požara. Iskati so morali tovornjak, ki jih je pripeljal na kraj požarišča. Na občnem zboru januarja 1966 so skleni- li, da kupijo od Veležitarja Celje rabljen avtomobil Kombi IMV. ZačeU so zbirati denar. Vsak člcin je prispeval kot posojilo od 10 do 20.000 din. Ta avto je društvu služil le štiri leta. Na strokovno izobraževanje niso pozabi- li. V letih 1954, 1959 in 1964 so pripravili tečaje za gasilce. Ob 50-letnici je bila velika prireditev, ki jim je prinesla toliko denarja, da so lahko kupili drugi rabljeni avto Fiat-kombi. Ta je bil precej boljši od prejšnjega. S prodajo starega avtomobila so poravnali tudi vse dolgove. V tem času je pristopilo k društvu nekaj mladih članov. Začeli so z rednimi vajami ter se udeležili občinskega tekmo- vanja in ostalih društvenih tekmovamj. O njihovih uspešnih nastopih pričajo diplo- me in priznanja. Funkcionarji gasilskega društva po letu 1945: Predsedniki: MILAN RETONJA (1945-1950), AVGUST KEBUC (195(^1961). FRANC PODJAVORŠEK (1961-1970, 1980-), FRANC DOIJNŠEK (1970-1980). Poveljniki: ANTON FAZAKINC (1945-1962), M-VKS ANDERUC (1962-1974), AVGUST ZALOKAR (1974-1982). MARJAN MACEK (1982-). Tajniki: ALBIN LAH (1949-1960). FRANC DOUNŠEK (196(^-1962). ALOJZ ANŽiC (1962-). Blagajnika: ALBIN LAH (1945-1955). AN- TON MAROVT (1955-). Potrebe so narekovale boljšo opremo in so leta 1973 pričeli zbirati denar za novo motorno brizgalno. Julija 1974 so brizgalno svečano prevzeli. Po ustanovitvi SIS za požarno varnost se je za gasilstvo začelo novo obdobje. Druš- tvom je bil omogočen nakup nove gasilske opreme in tehnike. Leta 1978 so se odločili za adaptacijo gasilskega doma in načrtovali nakup novega avtomobila. (Nadaljevanje prihodnjič) ('lani gasilskega društva Babno ob proslavi 60-letnice leta 1981 20. STRAN - NOVI TEDNIK 26. JULIJ 1984 MODNI NASVETI Dandy hlače Linija letošnjih hlač je; .spominja na -DandV" stil. To so ohlapne hlače z gubami v pasu in opletajo okoli nog, zaključujejo pa se nad gležnji (do sredine meč); poleg pa se podajo čevlji z visoko peto za slo- vesnejše priložnosti ali povsem nizki čevlji. Pripravila Duška Sorn 2epi so vstavljeni (kla- sični) ali pa našiti. Oblike žepov: trikotni, ki kot malhe visijo ob straneh ali pa 'pocket" žepi, ki so povzeti že po lanski modi. Drugi stil hlač pa je zelo prijet v spodnjem delu, tako da ga komaj poteg- nemo na noge. Hlače .se zapenjajo z gumbi, z zadrgo, ki je za spremembo lahko na bo- ku (odvisno od kraja) ali pa z raznimi pasovi stis- njene v pasu. Pas je lahko podaij.šan. Poleg širokih hlač se odlično podajo kratki vrečasti suknjiči ali takšni, ki pokrivajo boke. RECEPT TEDNA Cešnlev narastek Potrebujemo: 800 g češenj brez koščic, 125 g kruhovih drobtin, 175 g sladkorja, žličko cimeta v prahu, malo naribane limonove lupine, 5 jajc. Rumenjake me.šamo s sladkorjem, zribano limoni- no lupino in cimetom, do- kler se ne spenijo. Nato jim dodamo dobro odcejene češ- nje in presejane drobtine, nato pa na rahlo primešamo še trd sneg iz beljakov. Tako pripravljeno maso stresemo v pomaslen in pomokan mo- del in JO spečemo v zmerno ogreti pečici. Pečen narastek posipamo s sladkorno moko in ponudimo. Cešnjev kolač Potrebujemo: 200 g ma- sla, 200 g, sladkorja, 4 rume- njake, naribano lupino ene limone, ščep soli, 250 g mo- ke, zravnano žličko pecilne- ga praška, 2 žlici mleka, 4 beljake, 500 g češenj, 100 g sladkorja v prahu in marga- rino za pekač. Mask) v skledi penasto vmešamo, dodamo sladkor. Vme.šamo rumenjake. Zači- nimo z limonino lupino in soljo. Moko zme.šamo s pe- cilnim praškom in jo pošto poma - izmenično z mlekom - vmešamo v maslo. Beljake stepemo v trd sneg. I^revi- dno vmešamo. Tortni model namažemo z margarino in ga napolnimo s polovico testa. Nanj položimo češnje, ki smo jih oprali, jim odtrgali peclje in jih izkoščičili. Pre- ostalo testo stresemo na češ- nje in ga poravnamo. Peče- mo 55 minut pri 200 °C. Pe- čen kolač vzamemo iz peči- ce. Previdno odstranimo obod tortnega modela in .še vroč kolač posujemo s slad- korjem v prahu. Pustimo, da se ohladi in ga ponudimo kot poobedek. HGRTIKULTURNI KOTIČEK Vrtne mačehe Vrtne mačehe so kljub nežnemu videzu zelo trpežne rastline, primerne za sajenje v javne nasade, gredice in cvetlična korita. Ne smemo pa pozabiti njihovega po- membnega deleža pri okrasitvi grobov. Prav na pokopali- ščih .se namreč uveljavljajo s svujo skromnostjo in boga- tim cvetjem. V novejšem času jih veliko uporabljamo tudi za sajenje v l>etonska korita, za okrasitev zelenih pasov ob cestah in trgih. V takšnih nasadih je posebno pogosta rumena barva v kombinaciji z modro ali delo. Vrtne mačehe (Viola vvitrockiana) so enoletne ali dvolettK rastlino. Njihovi cvetovi so enobarvni ali pisani, obrobljeni s poudarjenim očesom in z različnimi vzorci. Ce jih posadiiTio dovolj zgodaj na gredo, cvetijo še jeseni, sicer pa spomladi Mačehe so nastale s križanjem, odbiro in dolgoletnim žlahtnenjem številnih sort. Vsebujejo lastnosti naše divjo mačehe (Viola tricolor), altajske mačehe (Viola altaica) ter rumenocvetne mačehe (Viola lutea). V naravi najdemo več kot 400 sort mačeh in sicer po vseh celinah. SORTE: Od številnih skupin mačeh, ki so kupcem na v(tljo v različnih semenarskih obratih, so najbolj znane -rog- glijeve« velikocvetne. Morda najck-mo največje cvetove in najlepši izbor barv prav pri rogglijevi mešanici. Druge znane in preizku.šene sorte iz te skupine so: monch čisto rurm-na, eiger rumena s temno progo, grimsel modra s temno sredino, niesen - Iribarvne, rohenfeuer - z rjavkastimi od- tenki, berne - vijoličasta, jungfrau - bela in druge. Znane so tudi mačehe schvveizer riesen, mačehe iz AIsmera, iz kraja na Nizozemskem, ki je znan tudi po gojenju ciklam. Prihodnjič: Priprava zemlje in .setev mačeh. HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE ZDRAVILNE RASTLINE Gilstovnica Glistovnica (Dryoptcris fi- li.x - mas) je naša najbolj zna- na in najpogostejša praprot. Razširjena je po vsej zemlji. V zemlji ima močno koreniko, ki jo na široko pokrivajo širo- ke luske. Mladi listi so, spo- četka zviti in se počasi raz- prostro. Pahljače niso dlaka- ve, so dvakrat pernato delje- ne in neredko še bolj na drob- no razdeljene. Njihova plo- skev se zožuje tako proti dnu kot proti vrhu. Segmenti ima- jo na spodnji strani okrogla trosišča. V njih so trosovniki s trosi. Itosi zorijo od junija do avgusta. Glistovnica raste po .senčnih gozdovih, med grmovjem, po gozdnih jarkih po vseh gozdo- vih Eviope. Pri glistovnici so zdravilne korenike, ki jih nabiramo poz- no jeseni. Nitaste korenine in luske postrgamo ter koreniko hitro posušimo. Dobro posuše- na korenika je na prelomu ze- lenkasta. Zdravilne učinkovi- ne so tukaj derivati fluoroglici- na in maslene kisline kot so filicin, filmaronalbaspidin, ki so strupi za živčevje in mišice. Filicin in filmaron hromita mi- šičje črevesnih zajedalcev, po- sebno še trakulje. Pri tem mo- ramo biti zelo previdni, da vza- memo pravilen odmerek zdrobljenih korenik. Včasih se je v lekarni dobil pravilen iz- vleček (extractum filicis mias) in ga je lahko predpisal le zdravni^. Nepravilno jemanje lahko povzroči zastrupitve, ki se kažejo v vrtoglavici, vzbur- jenju in v motnji vida. Pride do nadražitve želodca in črevesja in posledica tega so bruhanje, driska, ki jo spremljajo hude krvavitve. Ce se vzame še več zdravila pride do okvar cen- tralnega živčnega sistema, ki se kaže v nezavesti, hudih krčih, srčni slabosti, okvari je- ter in ledvic. Smrt lahko nasto- pi že čez nekaj ur in ima vzrok v paralizi dihalmli centrov. Ker se strupi le počasi razgra- jujejo, lahko traja zastrupitev tudi nekaj tednov. Zato ne priporočam uživanja preparatov glistovnice. Ce pa kljub temu preparat uživate proti zajedalcem, in se pokaže- jo prvi znaki zastrupitve, je po- trebna zdravniška pomoč, V ljudskem zdravilstvu upo- rabljajo zunanje pahljače kot dobro zdravilo proti revmi. Bolnik naj leži na preprotovih listih, zato ponekod pripravlja- jo posteljnino, ki jo napolnijo s posušenimi praprotovimi listi. Sveže liste lahko prekuhamo in se v prevretku kopamo ozi- roma se z njo masiramo po obolelem mestu. Pomirjala naj bi tudi krčne žile in za to upo- rabljamo tople obkladke. Za konec naj še enkrat opo- zorim na strupene pripravke iz korenike in jih raje po nasvetu kakšnega zeliščarja ne uporab- ljamo, saj imamo danes nekaj uspešnih zdravilnih snovi in zdravil proti zajedalcem. BORIS JAGODIC SP »STEKLAR« Celje \ Komisija za delovna razmerja - J objavlja j prosta dela in naloge i obračun osebnih dohodkov,! materialno knjigovodstvo, saldakonti dobaviteljev Pogoji: - dokončana srednja šola ekonomske smeri - tri lota doiovnih izkušenj Deio združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol- nj8va^:ju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri., Nevarnost oMenia klopnega meningeencefalitisa narašča Problematika klopnega menin- goencefalitisa, (KME) vnetja mož- gan in možganskih ovojnic, je v celj- ski epidemiološki regiji natančno raziskana ter strokovno obdelana. Gre za akutno nalezljivo bolezen, ki se prenaša z virusom okuženim s klopnim ugrizom, ki vsakih 3-6 let povzroča manjše ali večje epidemije. Število obolelih v SRS se giblje med 100-200 bolniki na leto. V epidemio- loški regiji Celje je v letu 1982 zbole- lo za KME 38 ljudi, 1 je umrl; v letu 1983 je zbolelo 14 ljudi. Vsi oboleli so bili zdravljeni v bolnici povpreč- no mesec dni. Letos julija je obolelo že 7 oseb. Pri vseh teh obolelih je bilo naknadno dokazano, da so se nahajali na območju, okuženem s klopnim meningitisom. Najbolj po- gosto obolevajo odrasli moški, ki imajo zaradi narave dela opravke v gozdovih (gozdarji, lovci, gozdni de- lavci, lesni delavci itd.) ali pa drugi, ki odhajajo na taka območja iz turi- stičnih ali drugih razlogov. Prirodni rezervoarji KME so pred- vsem klopi. Do okužbe pride pri ugrizu klopov in sesanju krvi. Klopi so razširjeni po vsem svetu, vendar niso vsi prenašalci bolezni. Pri nas najbolj pogosto prenaša virus KME klop, imenovan Ixodes ricinus, ki se nahaja na endemskih območjih. Najbolj prizadeta območja v Slove- niji so: severovzhodni del Savinj- skih alp, zgornja in spodnja Savinj- ska dolina, okolica Velenja, Slovenj Gradec, Pohorje, južno pobočje Ka- mniških planin. Klopni meningitis se je pri nas po- javil 1946 leta v ljubljanskem okoli- šu, v celjski regiji pa 1952 leta. V naši regiji je klopni meningitis natančno raziskal in obdelal predstojnik in- fekcijskega oddelka bolnice Celje, univ. prof. dr. med. Janko Lešničar. Tudi na zdravstveno-vzgojnem po- dročju je njegovo delo ogromno pri- spevalo pri obvladovanju bolezni. Pred II. svetovno vojno pri nas zagotovo te bolezni nismo poznali. Zaradi burne klinične slike je malo verjetno, da bi zdravniki spregledali bolezen ali da bi oboleli ljudje ne iskali zdravniške pomoči. Bolezenski znaki se pojavijo (4-20), večinoma 10-14 dni po ugrizu klopa. Bolezen poteka kot večina vi- rusnih obolenj v dveh fazah. Prva faza bolezni je sorazmerno blaga, najbolj podobna gripi: vroči- na, glavobol, utrujenost, splošna sla- bost, želodčno-črevesne motnje, bo- lečine v sklepih, blago vnetje zgor- njih dihalnih poti. Večina obolelih sploh ne išče zdravniške pomoči. Ta prva faza tra- ja približno 1 teden. Pri veliki večini bolnikov bolezen lahko poteka sko- raj neopazno, tako da je na endemič- nih območjih s serološkimi raziska- vami dokazano dokajšnje število prebolelih, ki bolezni sploh niso zaz- nali. Pri določenem številu obolelih po prostem intervalu (5-20 dni, naj- pogosteje 10 dni), preide bolezen v drugo fazo. Ta se začne nenadno, pogosto izredno hitro in praviloma bolnika priklene na posteljo. Na za- četku se pojavljajo vse hujši glavo- bol, vsesplošna slabost, mrzlica, otr- plost tilnika, bruhanje, razdražlji- vost ali brezčutnost. Bolni šele pri teh znakih iščejo zdravniško pomoč. Obvezno jih zdravimo v bolnici. V 80-tih % vseh primerov bolezen poteka z znaki vnetja možganskih ovojnic, (meningitis) v 20-tih % pa z znaki vnetja možgan (encefalitis). V najhujših primerih bolezen prizade- ne možgansko deblo, kar je zlasti nevarno zaradi prizadetosti za življe- nje najbolj pomembnih centrov za regulacijo krvotoka oz. dihanja. Pojavijo se ohromitve mišic, ki lahko prizadenejo tudi dihalne miši- ce in povzročajo zadušitve. Dramatičnega začetka druge faze - hud glavobol, bruhanje, bolniki ne povežejo s prvo fazo obolenja, zaradi tega včasih pomislimo na možgan- sko krvavitev, kar terja takojšnje nujno zdravljenje na nevroloških oddelkih. V Sloveniji umirajo za klopnim meningitisom^ v glavnem odrasli. Pri nekaterih bolnikih zapusti bo- lezen lažje ali težje posledice, kot stalna povečana utrujenost, glavo- boli (ob zaužitju najmanjše količine alkohola), zmanjšanje delovne spo- sobnosti, včasih ohromelost mišic in trajno invalidnost. Najbolj pogosto obolevajo nepou- r<'nf> osebe, ki po prihodu na okuže- na območja ne izvajajo ustreznih za- ščitnih mer. Pred odhodom v nezna- ne kraje, priporočamo posvetovanje z domačim zdravnikom in domačo zdravstveno službo oz. z epidemiolo- ško službo Zavodov za socialno me- dicino in higieno. Z ustreznimi ukre- pi se lahko izognemo bolezni. Smrtnost ni velika, obolenje je do- kaj blago, vendar zaradi vnaprej ne- predvidenih komplikacij in zaradi dolgotrajne bolniške priporočamo strogo upoštevanje preventivnih mer. Priporočamo primerno obutev - tesno prijemajoče nogavice, visoke čevlje oz. škornje ter ustrezno telesu se prilegajoče perilo in obleko. Zgor- nja oblačila lahko poškropimo s snovjo za uničevanje mrčesa, npr. z Autanom. Klopi se praviloma nahajajo na gr- mičevju in visoki travi ter na drevju, odkoder pridejo na toplokrvne živali (govedo, ovce, ptiči) ter ljudi. Ugriz klopa je neopazen. Primejo se na ko- žo in 10-12 dni sesajo kri, pri čemer lahko pride do okužbe. Klopa odstranimo s pinceto ali nit- jo. Pred tem pa ga lahko namažemo z oljem, alkoholom, s čimer onemo-' gočimo dihanje. Ce glava ostane v koži, je treba ranico razkužiti in jo z razkuženo šivanko odstraniti, dru- gače lahko pride do okuženja rane. Po prihodu iz okuženih območij se je treba temeljito preiskati, če ni- smo dobili klopa (telo in obleko). Po odstranjevanju klopa je treba 10-14 dni opazovati zgoraj naštete znake bolezni. Ce se pojavi 4-14 dni po vbodu klopa kratkotrajna gripa, ali njej podobni bolezenski znaki, nuj- no poiščemo zdravniško pomoč. Taki ljudje ne smejo opravljati fi- zično ali duševno napornega dela. Veliko počivajo, imajo bogato pre- hrano, da zmanjšajo morebitne po- sledice bolezni. Kot splošne zaščitne mere pripo- ročamo čiščenje gozdov, splošno uničevanje mrčesa. Gobarje, planin- ce, ter posebej šolske otroke opozar- jamo, da se izogibajo zaraščenim go- ščavam na okuženih območjih. KOCiS MARGITA, zdravnica PLANINSKI KOTIČEK V poletnem času si za svoje sprehode ali planinske poti ne izbiramo vedno le visokih go- ra, včasih se zadovoljimo tudi z nižjimi vzpetinami, ki pa laliko v sebi skrivajo tudi marsikaj zanimivega in skrivnostnega. Taksna je tudi Krvavica, ki je visoka le 908 metrov. Na njo vodi več poti, tista osnovna pa nas pelje iz Tabora do podnož- ja v Lokah. Poti na vrh je več, nekaj tudi gozdarskih steza, pa tudi cesta do sedla, od koder je do vrha le slabe četrt ure hoda. Zanimiv je vzpon po zahodni strani, od opuščenega kamno- loma pod pečmi Male Krvavi- ce čez okno. To je naravno okno, ki sicer ru tako veliko kot Prisojnikovo, a je lahko za marsikoga trd oreh. Na vrh lahko pridemo tudi po vzhodni strani, po kolovo- zu, ki vodi levo mimo kam- noloma, ter kasneje mimo Zajčje koče taborskih planin- cev čez sedlo na vrh. Ce se spu- ščamo naz.aj po severnem po- bočju Velike planine, nam to izbiro poplača lep razgled na Savinjsko dolino, lahko pa se spotoma vzpnemo še na Stari grad, kjer najdemo ostanke zi- du ali morda ječe, v kateri naj bi bila nekoč Veronika Deseni- ška. Od tam je lahko po gozdu, čez reliefno vrzel mehnemo na Kukenberg, pod katerim je stala graščina, katere ostanki so bili vidni še po zadnji vojni. V celjskem m.uzeju hranijo eno redkih slik te graščine. Za popoldanski sprehod smo torej kar dovolj videli. B J. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 28. JULIJ 1984 Šaleška cerkvica In Kavčnikova domačija Trenutno sta v velenjski občini v fazi obnove dva za- nimiva kulturno etnološka spomenika, Šaleška cerkvi- ca in Kavčnikova domačija v Zavodnjah. Srednjeveška Šaleška" cerkvica z zlatimi ol- tarji je že več let zaprta, ker so v njej začeli iskati freske. Zaradi tega so »odprli« zido- ve, ki pa so bili močno načeti in jih je bilo treba skupaj z obzidjem napolniti z beton- skimi injekcijami ter tako za- varovati pred nadaljnjim propadanjem. Restavrator- ska dela opravlja Viktor Povše. Po betonskih injekcijah so stene prevlekli s cementno malto in začeli s poslikava- njem, kot je bilo nekoč. Zu- nanjost Šaleške cerkvice bo letos gotova, notranjost pa prihodnje leto. Cerkvica je tudi turistično zanimiva, saj stoji sredi manjšega starejše- ga kraja Salek, ki je na robu sodobno rastočega moderne- ga Titovega Velenja. Ko bo- do končali z restavracijo Ša- leške cerkvice, bo le-ta pri- merna tudi za manjše kultur- ne prireditve, predvsem glasbene večere. Kavčnikova domačija stoji nad Zavodnjami in je še iz časa Marije Terezije. Gre za objekt, ki je verjetno edini v Sloveniji. V enem prostoru so imeli vse od stanovanja do hleva in dimnice. Letoš- nja zima je močno načela ostrešje, ki ga bodo popolno- ma obnovili, vendar tako, kot je bilo nekoč (krito s skodlami). To naj bi opravili jdo 15. avgusta. Do konca septembra bodo opravili naj- nujnejša dela, da bo hiša za- varovana. Notranjo opremo so restavrirali na velenjskem gradu in jo bodo ponovno razstavili v hiši, ko bo goto- va. To je spomenik prve ka- tegorije, zato v akciji sodelu- je tudi Kulturna skupnost Slovenije. Pri odkupu Kavč- nikove domačije so imeli ne- malo težav in še sedaj se naj- de kdo, ki nasprotuje obnovi edinstvenega etnološkega spomenika. Obnovljena do- mačija bo brez dvoma zani miva točka za vse, ki imajo radi lepe stvari iz naše zgo- dovine. T. VRABL O šlvankl In slepem potniku Sivanka je eno najsta- rejših človekovih orodij. Pojavila se je že v kame- ni dobi in od takrat jo nenehno izpopolnjujejo. Prva šivanka je bila iz- delana iz navadnega trna ali koščka lesa, po- tem iz kosti, pa iz železa in jekla, dokler je niso začeli izdelovati za okras iz zlata in platine. Potrebe po dobrih šivan- kah so tako hitro nara- ščale, da je celo slavni Leonardo da Vinci izde- lal načrte strojev s kate- rimi bi proizvajali ši- vanke. Prve kvalitetne polirane šivanke so v Evropo prinesli Arabci. Kljub temu pa šteje za avtorja sodobnik šivank pariški delavec Turan- do, začetki pa v prva leta 15. stoletja. Strojno proizvodnjo šivank so v Veliki Brita- niji zabeležili že v 14. stoletju, proizvodnja pa se je širila v Nemčijo, Francijo, Združene drža- ve Amerike in postopno po vsem svetu. Danes imamo mnogo vrst stroj- nih in ročnih šivank, ki so sorazmerno poceni. Vendar nekdaj ni bilo ta- ko. Šivanka je bila draga in celo dragocena. • • • Rekord potovanj kot slepi potnik ima Anglež Len Plat, ki je na ta na- čin potoval deset let s trinajstimi različnimi ladjami in tekorekoč ob- šel ves svet. Ponavadi se je vkrcal na velike prekooceanske ladje, ki so imele številno posad- ko, pri tem pa poskrbel, da niso nikoli ugotovili, kdo je njegov neposredni starešina in kakšno delo opravlja na ladji. Kot lažni član posadke je najraje opazoval živ- ljenje in obnašanje boga- tašev in znanih ljudi na ladji ali pa zrl v pro- stranstva oceanov. Popravek v prejšnji številki Novega tednika, je v reportaži z na- slovom Lepo je v naši domo- vini biti mlad, prišlo dq ne- ljube napake. Zopet nam jo je zagodel tiskarski škrat in je ime predsednika Zveze slovenskih organizacij Felik- sa Wieserja preimenoval v Feliksa Weiserja. Za napako se uredništvo opravičuje. AMADEUS POROČA Pečenka omamno slastna, tako si blizu pa vendar nedosegljiva, je cena tvoja vsak dan bolj mastna, čeprav midva temu nisva nič kriva. Takšna je bila Šaleška cerkev še vse do lani, ko so jo začeli obnavljati. Gre za pomemben kulturni objekt, ki bo, ko bo gotov, prav gotovo kraju v ponos ter primeren za manjše kulturne prireditve. Foto: LOJZE OJSTERŠEK Koroški iiorcl Iz Celja na Koroškem Medobčinska organizacija zveze borcev prostovoljcev za severno mejo v Celju goji prijateljske stike z rojaki on- kraj meje. Tudi letos se je skupina, ki je štela 24 članov, odpeljala na obisk na Koro- ško. Cilj izleta je bil tokrat spo- minski kraj, vas Podpeca nad Železno Kaplo. Izletniki so obiskali Peršmanovo do- mačijo, katere prebivalci so bili zaradi izdaje med prete- klo vojno strahotno mučeni, ker so bili osumljeni sodelo- vanja s partizani. Na tem kraju je zdaj zveza koroških partizanov zgradila Perša- mnov spominski dom, kjer je tudi muzej. Tu so spravlje- ni spominski dokumenti o borbi koroških partizanov. O krutosti dejanj govori napis na spominski plošči, pred domom samim pa, so posta- vili spomenik padlim koro- škim partizanom v minuli vojni. Na ta zgodovinski kraj je prišel tudi podpredsednik zveze koroških partizanov ing. Peter Kuhar, ki je koro- škim borcem iz Celja pripo- vedoval o zgodovini kraja in dogodkov. Doktor Ervin Mejak iz Ce- lja se je v imenu udeležencev zahvalil za izbrane besede ter opozoril na sedmi člen državne pogodbe z Avstrijo, ki se ne izpolnjuje. Ko so se koroški borci iz Celja vračali domov, so med potjo obiskali Železno Kaplo ter se ustavili na pokopali- šču, kjer so pokopani koro- ški partizani. Veliko začude- nja je med udeleženci zbudi- lo grobišče hrvaških ustašev z velikim spomenikom, na katerem piše, da so tu poko- pani borci, ki so dali življe- nje za veliko svobodno Hr- vatsko. Podpeca je vredna obiska in vabi tja vse tiste, ki so jim pri srcu rojaki onkraj naše meje, nekdanje zibeli vseh Slovencev. Dr. ERVIN MEJAK Obadli piki Pomagaj si in tudi družba ti bo poma- i gala. Postaviti si cilj ni težko. Mnogo težje je i priti do njega. Nekateri so na cilju že preden star ta jo. j Delavski turizem nima perspektive. Ta manjka tudi delavcem. Kmalu bodo mnogi letovali pod milim i nebom. Šotori veljajo namreč že precej] povprečnih plač. Že med podpisovanjem samouprav-l nega sporazuma se je spomnil kako ga bo \ najlažje kršiti. Za mnoge je značilno, da imajo raje t »slabe« prijateljice kot »dobre« prijate-i OBADI Alpinistični kotiček Končno se je tudi za alpini- ste pričela prava plezalna sezo- na, saj jim vreme ne dela več- jih preglavic - po sicer zelo neobetavni zimski sezoni, ko so se neugodne plezalne raz- mere zavlekle v pozno pomlad. Tako sta zabeleženi dve sijaj- ni ponovitvi, pri čemer bi ve- ljalo kot prvo izpostaviti Di- rektno v Štajerski Rinki, ki sta jo 14. 7. v rekordnem času - eni uri - ponovila Aco Pepevnik in Milan Romih (AO Imp6l) ter ponovitev Modec-Težkove smeri v Štajerski Rinki, ki sta jo prav tako v kratkem času opravila čanžek Franc in Bo^ jan Srot. Istega dne sta Pepevnik in Romih izplezala še Direktno zajedo v Turški gori, ki velja za eno redko ponovljivih .smeri nad Okrešljem, Povše Brane, Okrogar Polona in Stor Milja- na pa so ponovili Vzhodno v Mali Rinki. 17.7. sta Povše in Okrogarje- va ponovila Cicovo varianto Igličeve smeri v Mali Rinki. Praznični vikend so se celj- ski alpinisti prvič v letošnji plezani sezoni v večjem številu preživeli na bivaku pod Ojstri- co, od koder so izpeljali kar lepo število vzponov. 21. julija sta Canžek in Ro- mih ponovila smer Ivo Reya v Ojstrici (V-i-, IV) ter zatem še centralni raz v Dedcu (VI). Jože Zupan in Aleš Stopar sta v Ojstrici ponovila Desno smer; isto smer je ponovila tu- di naveza Povše Brane-Petek Peter. Smer nosi oceno V. Bojan Srot in Igor Izlakar sta v Dedcu nad Korošico ponovi- la Desno (V-) in Levo smer (V). Naslednjega dne sta Smiljan Smodiš in Istoz Ivakič preple- zala Herletovo smer v Ojstrici (IV+), v sosednji Ogrinovi (IV-t-) pa sta plezala Brane Povše in Peter Petek. Jože Zu- pan in Aleš Stopar sta plezala v Belem razu Rjavčkega vrha, Slavko Cankar in soplezalec Kosi sta ponovila Pinterjevo v Dedcu (IV-(-), Bojan Srot pa je z bratom Srečkom ponovil Lukmanovo v Vršičih (III). CM Poietle ob Štedilniku Ce je zunaj vroče, je ob štedilniku in velikih loncih še; toliko bolj. To dobro vesta tudi kuharica Danica Jerot ini njena pomočnica Jožica Ledinek, ki v kuhinji osnovne šolel Pohorski odred v Slovenskih Konjicah pripravljata hrano zaj kratkohlačnike v vrtcih. »Okoli 100 obrokov pripraviva na' dan« sta povedali oni dan, ko sta se pustili zmotiti za kratek: klepet. Dela je za dva para rok kar precej, sta še povedali in; dodali, da sta najbolj zadovoljni, če malčkom jed izpod; njihove kuhalnice tekne. Foto: MPi Ljubo Korber - Penzija