Ilustrovan gospodarski list Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« Izhaja 15. In zadnji dan v mesecu ter stane 40 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Uierati (oznanila)se zaračunajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, ■a V« strani 300 K, na >/, strani 150 K, na >/„ strani 100 K, na »/« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 80 Vin. najmanj pa skupaj 20 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz >Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 24. Ljubljana 31 decembra 192). Letoik XXXY11I Obpeg: Kako naj popravimo letošnje slabe zimske st-ni ? — Krmljenje z vejnikom ali s s'amo. — Solčavsko - jezerska ovca. — ..Redilni prašek" za ži ino. — Nov način pridelovanja turščice. — N kaj o poljedelski statistiki na Češkem. -- Kmetijsko-šolski vestnik. — No/e naredbe. —Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. Uradne vesti. — Družbene vesti. Inserati. Kako naj popravimo letošnje slabe zimske strni? Letošnja suša je napravila po naših njivah ogromno škodo. Ne le, da je uničila velik del naše letošnje letine, nam je tudi ovirala in kvarila vso jesensko setev, ki je vsled tega slabo izišla in se sploh slabo razvila. Povsod so zimske strni več ali manj pomanjkljive, slabe, redke in neenakomerne, tako da nam bo letošnja suša pokvarila tudi še prihodnji žitni pridelek. Najbolj je trpela zimska posetev po krajih, ki so bili vsled suše najhuje prizadeti, kakor: Ptujsko polje, Dravsko polje, Krško polje in dr., tedaj pokrajine, ki imajo plitvo prodnato zemljo. Trpela je pa tudi drugod, tako da potrebuje več ali manj naše pomoči. Na vsak način je treba, da pomagamo spomladi vsem tem pomanjkljivim posetvam. Ni izključeno, da jim bo vrhutega škodovala tudi še letošnja zima, v katerem primeru bi bila še bolj potrebna naše pomoči. V našem položaju nimamo danes za to pomoč bolj pripravnega sredstva kakor so umetna gnojila, ki nam jih kaže na vsak način kupiti, da popravimo vsaj deloma izpadek, ki nam preti vsled škode po suši. Bolje je, da kupimo umetno gnojilo in da dosežemo z njim izdatnejši pridelek, kakor da bi morali pozneje kupovati potrebno žito. Z umetnim gnojilom bomo okrepili slabo strn in povečali njeno rodovitnost. Povzdignili bomo pa tudi rodo-vitost zemlje za bodoči sadež, kar je v tem slučaju toliko bolj upoštevati, ker "bo v nastopnem letu sploh manjkalo gnoja in se bo to poznalo tudi še prihodnja leta. Če ni krme, tudi ni gnoja! In če mora živina ob slami živeti, je gnoj tudi manj učinkovit, ker je slabši. In letos je vrhu vsega tega zla še ta nezgoda, da ni bilo mogoče napraviti zadosti stelje, vsled česar se bo tudi iz tega vzroka pridelalo dosti manj gnoja. Kupiti bo treba torej umetna gnojila in jih trositi zimskemu žitu na glavo, da vsaj deloma popravimo pretečo škodo. Priporočajo se v to zlasti dušičnata in fosfatna gnojila, in sicer po sledečih navodilih: Če smo sejali pšenico na njivo, katera je bila za prejšnji sadež (krompir, turščica) močno pognojena, potem zadostuje, če gnojimo na glavo samo s superfosfatom, ker je treba v tem slučaju skrbeti predvsem za lahko raz-topno fosforovo kislino, da se izboljša pridelek žita. Priporoča se v ta namen za 1 ha njive (t. j. 10 mernikov po-setve) 200 kg superfosfata, torej za vsak mernik posetve 20 kg. Če je njiva na pr. za 5 mernikov posetve velika, potem potrebujemo 5 krat po 20 kg, t. j. 100 kg superfosfata, kar stane danes v Ljubljani 580 K. Če je pa vsled slabega prejšnjega gnojenja pomanjkanje dušika v zemlji ali pa celo, če smo sejali pšenico šele po drugem letu gnojenja, potem je pa treba na vsak način pomagati z dušičnatim gnojilom, z apnovim dušikom ali pa z žveplenokislim amoniakom. Kdor ima dovolj gnojnice, jo z najboljšim uspehom uporablja tudi za tako naglavno gnojenje zimske pšenice. V okolici Gorice se zimska pšenica sploh redno gnoji z gnojnico in to s prav dobrim uspehom. Pri nas je žalibog manjka, tako da je niti za sadne vrtove in travnike nimamo! Pri gnojenju z apnovim dušikom je treba previdnosti. V tem slučaju je prav, če gnojimo tudi s superfosfatom. Toda ločeno in v pravem času. Mešati ne smemo teh gnojil, kakor nas uče izkušnje in znanstvo, in apnov dušik mora priti v zemljo, preden se vzbudi spomladna rast. Apnov dušik kaže trositi po zadnjem snegu, tako da ga snežnica potegne v zemljo. Ko se zemlja v prvi spomladi zadostno osuši, naj se prevlači, da se apnov dušik še pred nastopom novega življenja pomeša z zemljo. Šele potem naj se raztrosi superfosfat. Pravilno je, da se spravi apnov dušik v zemljo. Če ga pa rabimo za naglavno gnojenje, kakor v,tem slučaju, ali pa na pr. na travnikih, potem ga moramo raztrositi, preden se vzbudi rast. Pozneje se rastline popalijo! Za 1 ha njive vzamemo v tem slučaju 100 kg apnovega dušika ali za en mernik posetve 10 kg. Če je treba na pr. njivo s 5 merniki posetve na ta način pognojiti z apnovim dušikom in superfosfatom, potem je treba 50 kg apnovega dušika in 100'kg superfosfata, kar bi veljalo po današnjih cenah 840 K v Ljubljani, namreč apnovega dušika 260 K in superfosfata 580 K. Opozarjamo kmetovalce, da je apnov dušik dandanes najcenejše dušičnato gnojilo1, ki ga rastline bogato poplačajo z višjim pridelkom. Teh stroškov pa se v tem slučaju nikakor ne smemo zbati. Četudi ne bo vsled redko stoječe strni (žita) tako ugodnega uspeha kakor na njivah, kjer je strn ravno prav ali dosti gosta, vendar je v tem slučaju potrebno, da si pomagamo z umetnimi gnojili, če hočemo po suši prizadeto žitno setev popraviti in zboljšati. Rohrman. Krmljenje z vejnikom ali s slamo (Poskušnje na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob Juž. žel.) Pred nekaj meseci, ko je bil še čas za to, sem priporočal napravljanje vejnika za zimsko krmljenje. Kot vej-nik sem mislil nasekano vejevje z zelenimi listi, povezano v butare in posušeno na zraku. Nisem opazil, da bi našel ta svet odmeva. Nevernost Tomaža je ravno med kmetijskimi sloji pregloboko vkoreninjena in zadržuje vse energije napram nenavadnemu v stalno latentnem stanju. Res sem tedaj posnel one nasvete iz knjig, sicer pa najzanesljivejših pisateljev. Lahkomiseln in površen svetovalec bi pa bil, ako bi prepustil poskuse, le drugim, če mi je samemu dana prilika, si nabirati pozitivne skušnje. Proti lastni skušnji je pa vsako neutemeljeno oporekanje popolnoma prazno besedičenje. Koncem avgusta, početkom septembra, sem dal napraviti 40 q vejnika. V 10 delovnih urah ga je napravil en slab delavec po 150 kg. Če se odračuni lesen nepou-žiten del, je pripravil en delavec dnevno 82 kg listne po-užitne krme. Po tukajšnjih mezdah stane torej delo za en kilogram te krme 60 vinarjev. Drugih stroškov ni. Grmovje se ne računi, ker ga je itak bilo treba potrebiti. 70 kg suhe krme, medtem ko je vrgel na travnikih ar povprečno 46 kg. V splošnem se je polagalo na 19 glav goveda poleg druge krme dnevno po 60 kg vejnika. Butare šo se metale zvezane v jasli. Ako se niso razvezale, ko so bile od zunaj že objedene, je ostajalo po 38 kg, torej po 63% zjedi, ako so se pa pozneje razvezale, ostajalo je le 55%. Najbolje je torej polagati cele butare in ko so od zunaj zc objedene, se pa razvežejo. Da se dožene vrednost vejnika za krmo glede tečnosti, napravil se je ožji vspo-reden poskus. Odločili sta se dve skupini, po ena telica in po ena krava. Pokladalo se je v obeh slučajih prilično 3 kg suhe krme na 100 kg žive teže. Razlika je bila le ta, da je dobivala prva skupina približno polovico sena in polovico slame, druga pa namesto slame primerno vejnika. Uspehi so bili sledeči: I. skupina živa teža živali početkom poskusa, čez 7 dni, čez 14 dni, splošni prirastek 900 kg 913 kg 924 kg 24 kg II. početkom poskusa, čez 7 dni, čez 14 dni, splošni prirastek 945 kg 956 kg 978 kg 33 kg Prva skupina je dobivala na dan po 13 kg sena in 14 kg slame, druga pa prvih 7 dni po 14 kg vejnika. Od prvega tedna naprej se je slednji doložila z ozirom na lesene nepoužitne zjedi še po 4 kg vejnika, torej ga je dobivala dnevno po 18 kg in z ozirom na višjo živo težo po H kg sena več. Prva skupina je puščala na dan do 1.5 kg zjedi, namreč slame, druga pa do 7.5 kg, torej le 42%, večinoma le lesa. Prirastek druge skupine "je presegal onega prve za 9 kg, kar se pripisuje boljši tečnosti vejnika od slame. Zjedi prve skifpine in pa tudi prirastek so dokaz, da se je dovolj polagalo. Nepoužitne zjedi druge skupine so pa znašale dnevno 6 kg več nego od prve. Iz tega sledi, da je dobila druga skupina vkljub višji živi teži prvi teden dnevno po 6 kg, drugi teden pa po 1.5 kg manj použitne krme nego prva. Če se odračunijo zjedi, je použila prva skupina v 14 dneh 367 kg krme, torej se je priredilo 1 kg žive teže s 15.2 kg krme. Druga skupina je pa použila 332 kg vse krme in je vrglo že 10 kg te po 1 kg prirastka. S tem se je jasno dokazala večja tečnost vejnika nego slani«. V splošnem se je goved pri vejniku prav dobro počutila ter rada žrla bodisi vrbovega, jelševega, topolo-vega, leskovega, hrastovega i. t. d. Vrbov vejnik se je tudi polagal z uspehom kot zdravilo proti driski. Iz vsega tega sledi, da naj bi naši gospodarji čim bolj, kolikor to dopuščajo okoliščine, posebno pa delovne moči, v večji meri izkoriščali tudi grmovje in listje gozdnega, poleti posekanega drevja za krmo. Uvoz mnogih vagonov sena iz Italije, za katero je šlo tja mnogo našega premoženja, bi bil nepotreben. Tudi živina bi imela gotovo boljše cene, če bi bilo bolje preskrbljeno za krmo. Našemu narodnemu, pa tudi zasebnemu gospodarstvu kmetov bi bila gotovo zelo koristna večja prožnost v kmečkih gospodarstvih, da se bolj prilagodijo vsakojakim razmeram in v izrednih slučajih bolj izkoriščajo dana, četudi izredna sredstva. S krmljenjem slame se pa da tudi doseči večji uspeh, ako se primerno pripravi. Slama, zlasti jarina, ima precej tečnosti. Ta tečnost, ki tiči v stanicah, obdanih od kor žice, je zavarovana proti prebavi z neprebavno snovjo. V zreli slami, kakortudi v prezreli travi se vrine namreč lesna snov, lignin ali ksilogem med prebavljivo celulozo, iz katere obstojijo kožice mladih stanic ter oškorja Staniče. V slami ozimine je do 45% lignina. Sila je napotila zlasti kmetovalce Nemčije, da so obrnili posebno pozornost vprašanju, kako napraviti slamo lažje prebavno. Posnemati se je začelo nekako postopanje pri fabrika-ciji papirja ali celuloze. Večji kmetijski obrati se niso plašili v to svrho velikih stroškov dragih naprav, s katerimi so dosegli dobre uspehe. Lignin se topi v lužninah. Našel se je način, pristopen tudi manjšim živinorejcem brez posebnih naprav. Rezanica slame se namaka prilično 1 uro v mešanici raztopine sode in apnene vode, prilično 10% goste. Čez 1 uro se ta lužnina odtoči ter porabi za novo rezanico. Ko se je lužnina iz rezanice od-cedila, se slednja še parkrat izpere s svežo vodo. Po naših dosedanjih poskusih žre živina prav rada tako reza- nico. Zal nam je mraz in pomanjkanje primernih posod onemogočilo ta poskus nadaljevati, da bi se s krmljenjem dognalo uspeh večje prebavnosti. Vefjamemo sicer poročilom o tozadevnih dobrih uspehih od drugod, vendar hočemo porabiti prvo priliko, da se sami natančneje prepričamo. I. Belle. Solčavska - jezerska ovca. V ..Kmetovalcu" štev. 5, z dne 15. marca t. 1. je v seji glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo z dne 17. februarja 1.1. čitati sledeči stavek: ..Odbor je sklenil, da se naprosi poverjeništvo, da priskrbi nekoliko ovnov bergamaške pasme, ki so se na Gorenjskem izkazali primernejši nego solčavski". K temu sledeče v pojasnilo: V solčavskih planinah se redi odnekdaj težka, vztiaj-na, zdrava in glede krme z malim zadovoljna ovca. Ta-mošnji gorjanci so si sčasorn ustvarili posebno pasmino ovce, katera se prav malo ali sploh nič ne razločuje od jezerske. Nekdaj se je baje vpeljalo nekaj bergamaških merkačev (ovnov) v jezerske kraje v svrho izboljšanja plemena, toda vobče se na splošno ni vpeljavalo tuje krvi. Solčavski planinci so si nabavljali tu in tam boljše jezerske merkače, kakortudi nasprotno Jezerčani v Solčavi. V večini slučajev se je pa plodila žival v lastnih čredah brez ozira na medsebojno .sorodstvo. Kmet se ni brigal za kakovost in množino volne, ker iste ni mogel vnovče-vati. Merodajno za njega je bil samo užitek borne volne za domačo uporabo in mesa na domu. Prodaja nadprodukcije, bodisi volne ali ovac, se je vršila po prekupcih na domu ali pa na sejmih v Železni Kaplji in Plibreku, seveda le za nizke cene. Te ovce so se izvažale odtod v Švico, Italijo in na Francosko. Ovčerejo niso mogli kmeti teh krajev smatrati kot glavno panogo kmetijstva, tembolj ker ima ovca za te kraje pomen, da izkorišča pašo v strmih, kamenitih, za govejo živino nedostopnih krajih. Boljši pašniki se rabijo izključno le za govejo živino, katere reja * je kmetu življenski pogoj. Ovca se je morala pa zadovoljiti, kakor že preje omenjeno, samo s slabo, nezadostno in naporno pašo na strminah, pozimi pa s pičlo odmerjeno, srednjedobro, oziroma slabo suho krmo. Tečnih krmil ondotni kmet ne poklada ne goveji živini in ne ovcam. Za zboljšanje pašnikov v splošnem se ni skoraj še ničesar storilo, vsled raznih zaprek; največ pride v poštev velika odaljenost od železnice, vsled česar kmetu ni dana možnost za nabavo umetnih gnojil, primernih semen, kmetijskega orodja in drugih raznih potrebščin, katera so posestnikom v nižavi lažje dostopna. In vendar so ovce, če pridejo v jeseni s planin, skoro debele in dosežejo do 80 kg žive teže. To je dokaz, da te živali izborno izkoriščajo krmo. Kar se tiče volne, se lahko opazi, da je ista po poletni paši veliko boljše kakovosti kot spomladi. Pri jesenskem pregledovanju in nakupovanju plemenskih ovac se vidi natančno vpliv posameznih pašnikov na količino in kakovost volne, tako da se iz teh dejstev brez težave sklepa na dobroto paše po-_ edinih lastnikov. Za zboljšanje ovčereje v solčavskih in drugih krajih bivše Štajerske se je pred kakimi 15 timi leti pričela zanimati štajerska Kmetijska družba v toliko, da je z državnimi sredstvi tukaj nakupovala boljše mrkače in ovce kot plemenjake za druge kraje Štajerske (in tudi za Češko in Solnograško). Vsled boljših cen in pouka, so se začeli tudi solčavski ovčarji za ovčerejo nekoliko bolj brigati. Nabavljali so si torej dobre mrkače za osveženje krvi, ka- teri niso bili z njihovimi čredami v sorodstvu, in odbirali plemensko žival po kakovosti volne. Žal, da se je to delo izvrševalo le v maLm obsegu od strani razumnejših rejcev in se ni vplivalo v splošnem na vse ozemlje. In vendar si je priborila solčavska ovca v drugih krajih vsled njenih dobrih lastnosti dobro ime, tako da se na bivšem Štajerskem na tuje pasme nikdar ni mislilo. Vse koristne lastnosti, med istimi tudi kakovost in količina volne v visoki stopinji je odvisna od plemenske oabire, vzreje, negovanja in krme. Kjer teh zadnje navedenih činiteljev ni, tam ponehavajo tudi bistvene lastnosti pasme. Ne sme se torej pozabiti, da .so latnosti pasem v tesni zvezi s temi činitelji. Naše načelo pri umni in dobičkanosni živinoreji mora biti brezpogojno to, da ne stremimo za tujimi plemenitimi (žlahtnimi) pasmami, ki niso nikakor prilagodene našim razmeram, ampak da poboljšamo in povzdignemo s pravilnim ravnanjem domačo pasmo, katero lahko pre-živimo. Kot dokaz predstoječega, navajam iz lastne izkušnje, da so se solčavske ovce, izvažane v druge dežele, kjer so jih bolje negovali in oskrbovali, kakor pri nas, prav dobro obnesle. Na Nemško Štajerskem izvirajo boljše črede od plemenjakov, vpeljanih iz Solčave. Kot podlago za (.'.obro ovčerejo uvaža Nemška Avstrija izključno solčavsko, oziroma jezersko ovco. Tako je tekom lanskega leta nakupila pri nas okoli 1100 plemenskih ovac. Z uspehom tega nakupa je tako zadovoljna, da namerava letos pri nas zopet nakupiti 2000 plemenskih živali. Avstrija bi imela priložnost dobavljati plemenite (žlahtne) ovce v Nemčiji, ki se z različnimi reklamami tudi trudi spraviti jih v denar. Brez dvoma bi Avstrija rajše pokrila svoj nakup v navedeni, z njo sprijaznjeni državi, kakor pa pri nas. Uvidela pa je, da je naša pasma zaradi skromnih zahtev in boljšega zdravja sposobnejša in se veliko lažje prilagodi drugim razmeram kot nemške občutljive pasme žlahtnega pokolenja. Brezdvomno dobimo od bergamaskov več volne, ki je daljša in grobejša; tudi postanejo bergamaške težje kakor domače, vendar so pa iste za naše sedanje razmere preveč občutljive in zahtevajo boljšo oskrbo, negovanje in krmo kot domača pasma. Nadalje je upoštevati, da si lahko zboljšamo domačo pasmo tudi brez križanja s tujim plemenom in da sčasoma dosežemo na ta način pri njej skoro toliko dobrih užitkov, kakor jih imajo tuje. Dolžnost merodajnih krogov je torej, obrniti vso pozornost in skrb na to, da se ljudstvo primerno pouči in da se mu z vsemi sredstvi pripomore k izboljšanju oziroma pravemu razvoju domače ovčereje. Dobro ime, katero so si priborili naši ovčerejski kraji, naj se varuje in ohrani, kar bo rejce tudi spodbujalo k nadaljnjemu uspešnemu delu in napredovanju. Glejmo, da se nam ne bo očitalo, da za tujim stremimo, ker svojega ne poznamo. Martin Zupane, živinorejski inštruktor. „Redilni prašek" za živino. (Odgovor na razna vprašanja.) Že stara, a vendar še vedno veljavna resnica je, da se tistemu človeku najbolje godi, ki zna računiti z neumnostjo drugih. Izdelovalci „redilnih praškov" za živino morejo pri prodaji teh računiti le z neumnostjo kmetovalcev, kajti vsak pameten živinorejec mora dobro vedeti, da se vsaka živina — pa naj si bo govedo ali pa prašič — le tedaj dobro redi in hitro debeli, če je umno oskrbovana in krmlje- na. Ce pa žival nima teka in se ne debeli, potem je bolna, v katerem slučaju koristi le primerno zdravljenje. Letos je veliko pomankanje živinske krme in še ta, ki je nam na razpolago, je slaba. Manjka ji največ beljakovin in rudninskih hranilnih snovi, vsled česar izgleda naša živina od dne do dne slabeje. Brezvestni trgovci in agentje pa hočejo izkoristiti nevednost kmetovalcev s tem, da jim po deželi osebno in po časopisih z inserati ponujajo svoje „redilne praške" in to pod najlepšimi naslovi ter prisegajo, da je učinek njihovih „redilnih praškov" bombastičen. „Redilni praški" niso nič drugega, kakor zmes po-ktajnega apna, otrobov, grenke soli aH kaj takega, kateri mešanici so pridejane še nekatere dražilne snovi, ki pospešujejo delovanje prebavil. Ako nimajo „redilni praški" v sebi kaj strupenega, potem niso škodljivi, so pa na .vsak način nepotrebni. Za kmeta so „redilni praški" le sleparija, s katerimi se njemu ponepotrebnem iz žepa denar jemlje, kajti cene „redilnim praškom" so visoko pretirane. Zavoj „redilnih praškov", ki stane 20 K, ni vreden niti 1 K. Kmetovalci, bodite uverjeni, da, ako bi obstojali kaki „r e d i 1 n i p r aj> k i" na svetu, s katerimi bi se imelo pri krmljenju živine uspehe, bi bila Kmetijska družba prva, ki bi jih Vam priporočala v svojem glasilu »Kmetovalcu", in bi jih imela tudi sama vzalogi. Za našo živino, ki letos gladuje vsled prestane hude suše, naj bodo r e -dilni praški edinole: ribja moka, poklajno apno, razne tropine, otrobi, žitna moka za krmljenje itd., ki v r e s n i c i v s e b u je j o obilico hrane in so v njih pokladane hranilne snovi v razmerju s ponujanimi„redilnimi praški" neprimerno ceneje. _____ Ciril Prijatelj. Kov način pridelovanja turščice. K temu članku v 21. številki »Kmetovalca" smo pre-, jeli od posestnika Franca Jenka z Gorenjskega dopis, ki ga tu objavljamo: »Način pridelovanja turščiče; kakor je bil opisan v »Kmetovalcu", je pri nas na Gorenjskem že vpeljan, vsled tega Vam hočem pojasniti kakšne uspehe imamo ž njim. V jeseni, ko preorjemo praho, pognojimo po razorih. Spomladi pognojimo še ostale razore, ki jih v jeseni nismo pognojili ter zakrijemo s »samcem" oni gnoj, ki smo ga tedaj potrosili. Oni ošredek, ki bi. ga morali razorati s »toplarjem", pa pustimo, ker je bil že v jeseni pognojen. Osredke, ki so bili jeseni pognojeni, prekopljemo z mo-tiko, da zatremo plevel. To se pa lahko zgodi le na »mehki" zemlji, kjer je bila ajda, krompir ali proso, nikakor pa ne na deteljišču, kjer je njiva pretrda. Uspeh je prav po-voljen. V tistih vrsticah, ki so jeseni pognojene, izgleda turščica mnogo bolje, nego v onih, ki jih pognojimo spomladi pred osipanjem, kar se opazi že od daleč. Jeseni pa imamo povsod enak uspeh. Na Goriškem obdelujejo zemljo za koruzo nekoliko drugače, kakor opisuje g. Ivan Mermolja v svojem članku v »Kmetijskem Listu". To sem sam opazoval v okolici Gorice in v Vipavski dolini. Tam posade eno vrsto s tur-ščico, drugo pa z zgodnjim krompirjem. Ko hočejo tur-ščico osipati, gredo s »toplarjem" po onih vrstah, kjer je posajen zgodnji krompir ter ga izorjejo. Istočasno pa je tudi turščica osuta. Pri nas pa ta način pridelovanja ni mogoč, ker imamo premrzlo podnebje in bi pri takem iz-oravanju krompir ne bil še dovolj zrel." v Nekaj o poljedelski statistiki na Češkem. Viljem Putick, inšpektor agrarne direkcije v Ljubljani. Kmetijski svet v Pragi je leta 1912. ustanovil svoj statistični urad za kmetijstvo. Ta urad oskrbuje na podlagi zasebnega računovodstva kmetovalcev, kot družbenikov tega urada kmetijsko nadzorstvo in podeluje dalje strokovno statistiko. Udruženi kmetovalci pošiljajo uradu vsako nedeljo svoje tedenske izkaze o dohodkih in izdatkih, o stanju domače živine vseh vrst in o razpolaganju s krmili raznih vrst, dalje o napredovanju dela na njivah, travnikih, vrtih in pristavah. Statistični urad izdeluje na podlagi teh izkazov za vsako kmetijsko posestvo članov celoletno bilanco, iz katere je razviden gospodarski uspeh posamezne kmetije. V kratki dobi 9 let je statistični urad v Pragi zbral velevažne podatke za organizacijo kmetijstva in glede rentabilitete raznih kmetijskih panog. Ravnatelj tega urada je profesor dr. Brdlik, ki je objavil svoje delo agronomske statistike na Češkem v kmetijskem arhivu. Izvleček teh podatkov se nahaja v ministrskem poročilu češkoslovaške republike: — »Bulletin du ministere de 1' agriculture de la republique tchecoslo-vaque, Prague, le 1. X. 1921, deuxieme annee Nr. 4", v sledečem prevodu: „V čem obstoje načela gospodarstva raznih kmetijskih posestev"? In sicer posestnikov, ki obdelujejo 2 do 5 ha, 5 do 20 ha, 20 do 100 ha, oziroma 100 in več ha poljedelske zemlje. Glede rodovitosti zemljišč na Češkem so merodajni štiri razredi okrajev: I. okraji, za uspešno kulturo sladkorne pese, II. okraji, za intenzivno splošno produkcijo žita, III. okraji, za kulturo žita, oziroma za pridelovanje krom- pirja, IV. okraji, za navadno produkcijo rastlin za živinorejo. Od površine celega posestva se obdeluje na posestvu: 2-5 5-20 20-100 \00ha ha ha ha in več kot njive 1. lege . . ■ 91 % 89% 90% 93 V« n. „ ; . . 85' 81 80 80 r * »j m. ,. . . . 79 79 80 84 f IV. ,. . . 61 77 71 77 kot vrtovi 1 lege . . . 54 2i 35 23 t* w 11. ,. . . 4 0 19 1:7 11 » »1' 111. ,. . . . 2'4 20 1-3 10 n n IV. „ v . . 1-9 0-9 06 03 kot senožeti I. lege . . . 3 8 5 3 n r II. „ . . . 9 16 17 13 n n 111. „ . . . 17 16 16 13 n H IV. „ . . . 35 17 22 19 kot pašniki 1. lege . . . 03 07 0 8 2-2 » H 11. „ . . . 17 1-6 10 59 rt H III. „ . . . 17 28 23 1-7 rt » vi. „ ■ • . 2i 5'9 65 40 Zgoraj navedeni odstotki različnih kulturnih vrst niso toliko odvisni od površine celega posestva, kakor od krajevnih razmer in gospodarskih običajev posestnikov. Še bolj Zanimiva je sledeča statistika: produkcija na posestvu . . 2-5 5-20 20-100 100/ta ha ha Ha in več žita in zelenjave .... 64n/0 65% 59% 57% pese in krompirja. ... 17 15 20 23 rastlin za trgovino ... 1 1 1'4 1'4 rastlin za krmila .... 18 19 20 19 V vseh krajih je produkcija teh različnih kmetijskih pridelkov enako odvisna od površine obdelane zemlje. Čim večje je posestv.o, tem manjša je relativna površina za setev žita, posebno rži in ovsa, ki gre v korist površine za produkcijo sladkorne pese in krompirja. Posftev na posestvu 2-5 5-20 20-100 100 A« ha ha ha in več pšenice...... • • 14% 18% 20% 27% rži........ . . 41 35 31 23 ječmena..... . 14 16 22 28 ovsa, leče in graha . krompirja..... . . 31 31 27 22 , 74 66 44 40 sladkorne pese . . . 20 22 48 60 pese za krmo . . . . . 6 12 8 — I. V okrajih, primernih za uspešno kuituro sladkorne pese, je opazovati od leta do leta večje razširjenje iste kulture nasproti produkciji krompirja. Tako je v takih krajih že sedaj na posestvih od 2 do 5 ha zemlje samo 50% krompirja, na posestvih 5 do 20 ha le 36%, na posestvih 20 do 100 ha le 15% in na posestvih čez 100 ha zemlje samo 9% relativne produkcije krompirja. Na veleposestvih je površina kulture sladkorne pese skoraj dvakrat tako velika, kakor ona površina vseh malih posestev skupaj. Zraven tega pridelujejo veleposestva največjo množino žita (pšenice in ječmena) za trgovino in porabo v industriji, kakor to izkazuje sledeča statistika: S posestev od..... 2-5- 5-20 20-100 čez ha ha ha 100 ha se proda: pšenice .... 26% 26% 32% 42% 'rži...... 35 29 21 13 ječmena .... 22 27 35 38 ovsa, leče in graha 17 18 12 7 II. V okrajih za intenzivno splošno produkcijo žita je dognano sledeče razmerje: Na posestvih od . . . 2-5 ha ha 68°/o 70% 15] j&13 08 01 16 F17 5-20 20-100 Jitt'y 66% 14 1i 19 cez 100 ha 65 % 12 0-9 22 se pridela: žita in graha . . krompirja in pese rastlin za trgovino rastlin za"krmo". Produkcija žita in graha na veleposestvih je tukaj nekoliko manjša, kar pride v korist produkcije krmil. III. V okrajih za kulturo žita in krompirja se prideluje : Na posestvih od ... . 2-5 ha žita in graha.....65% krompirja in pese .... 16 rastlin za trgovino . . . |0'9 rastlin za krmo .... 18 IV. V okrajih za produkcijo rastlin za živinorejo se pridobiva: na posestvih od .... 2-5 5-20 20-100 čez ha ha 62%f59% 57% 16 16 20 05 1 7 0-8 21 23 22 5-20 20-100 čez ha ha ha 100Aa 57% 67% 71 o/ > 1 10 69% 11 12 8 6 5-6 t'3 0'8 — 26 20 20 25 žita in graha .... krompirja in pese . . rastlin za trgovino . . rastlin za krmo . . . Kmetijstvo in živinoreja. Glede razmerja med površino zemljišč in stanjem vprežne živine je profesor Brdlik izdelal sledečo statistiko: Za vprežno živino pri kmetijstvu se na Češkem rabijo konji, voli in krave. Kot podlago delazmožnosti je vzeto sledeče razmerje: 2 konja = 3 voli — 5 krav. Na tej podlagi je izračunjeno vprežno delo ter reducirano na konjsko vprego, ter se rabi za poljedelstvo na posestvu: Rabi se za kmetijstvo na posestvih: od 2-5 'ha od 5-20 ha konj ..2 2 9 4 9*4 volcv. . 4-2 2 8 8 5'3 krav . . 60 24 " 13 6 5 4_ 28 8 reducirano na 201 reducirano na konj. vprego. konj vprego, od 20-100 ha čez 100 ha konj . . 98 9-8 4 4 volov. . 8'8 5'8 12 6 8'4 kg Samoobsebi je umevno, da vpliva to razmerje domače živinoreje na porabo kmetijskih pridelkov za pitanje in krmo, ter vpliva dalje na ureditev gospodarstva z ozirom na primerno obdelavanje zemlje vsakega posameznega posestva. KMET. ŠOLSKI VESTN1K. Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru, ki se ustanavlja poleg obstoječe, pravkar 50 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče leto 1921./22. ni mogla otvoriti, ker se je oglasilo prepičlo število kvalificiranih prosilcev. Zaraditega se je morala otvoritev te nove srednje kmetijske šole preložiti na poznejši čas. Praktikanti (vajenci) za drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: Starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri spre jemu za prihodnje šolsko leto 1922./23. kot redni učenci. Kot absolventi te dveletne šole pa uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno pisane prošnje za sptejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkesneje do 25. januarja 1922. s sledečimi prilogami: Krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in izpričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Prijatelji našega kmetijstva se vabijo, da blagovolijo posebej opozarjati kmetovalce na to ugodno priliko za strokovno izobrazbo njih sinov. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa. NOVE NAREDBE Izvoz živih goved, ovac in prašičev v Italijo. Ministrstvo za kmetijstvo in vode obvešča, da je italijanska vlada dovolila uvoz naših goved, ovac in prašičev v Trst in Ancono, toda le po morju. Te živali se smejo tovoriti samo v pristaniščih Baker, Šibenik, Split, Gruž in Kotor. Živali, iztovorjene na železniški postaji v Bakru, se morajo prignati s te postaje v pristanišče Baker ter tam natovoriti za namembni kraj. Razpis služb okrajnih ekonomov. Oddelek za kmetijstvo Pokrajinske uprave za Slovenijo razpisuje službe okrajnih ekonomov, odnosno, ako bi ne bilo dovolj kvalificiranih prosilcev, službe pomočnikov okrajnih ekonomov na sedežih okrajnih glavarstev v Ljubljani, Kamniku, Kranju, Radovljici, Novem mestu, Krškem, Kočevju, Črnomlju, Logatcu, Brežicah, Celju, Konjicah, Slovenjgradcu in Murski Soboti. Vse prošnje je takoj vložiti na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Taksa za vozove. Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah, tarifna postavka 100. predpisuje za vozove na vzmeteh letno po 200 dinarjev pristojbine. Ta naredba je bila posebno za Slovenijo in za naše kmetovalce občutni gospodarski udarec, kajti pri nas je skoraj večina gospodarskih vozov na vzmeteh. Sedaj je carinska komisija opredelila natančno one vozove, za katere bo treba plačevati pristojbino 200 dinarjev. Sklenilo se je, da se bo ta pristojbina pobirala samo od vozov, ki se rabijo za luksus ali za obrtni prevoz ljudi. Vozovi pa, ki se uporabljajo tudi za prevoz živil, bodo oproščeni omenjene pristojbine. Za take vozove ne bo treba plačevati niti takse za prijavo (po 2 dinarja) in takse za rer šenje (5 dinarjev). Ta taksa se bo plačevala za vozove, ki se bodo uporabljali po mestih in trgih kot prevozna sredstva. V naših krajih odpade torej tudi ta taksa. Prosto kuhanje žganja. Vsi oni kmetovalci, ki žele na podlagi naredbe o obdačenju žganja doma kuhati žganje brez vplačanja trošarine, se opozarjajo, da morajo to žganjekuho pravočasno prijaviti finančni kontroli. Kdor bi tega ne storil, bo strogo kaznovan zaradi tihotapstva. Ravnotako se morajo podvreči vsi lastniki kotlov določilu, ki predpisuje pečatenje kotlov. Pečatenje kotlov je svoječasno predpisovala tudi tozadevna avstrijska naredba in proti isti se ni nihče upiral. Vendar se bo skušalo doseči tudi v tem oziru kake olajšave. Do tedaj pa naj se vsak kmetovalec podvrže predpisom, ki jih izvaja finančna kontrola. Kdor bi se temu protivil, izpostavlja se samo nevarnosti, da bo strogo kaznovan. Sodišča za pobijanje draginje ukinjena. Na podlagi sklepa III. sekcije zakonodajnega odbora, je minister za socialno politiko ukini! sodišča za pobijanje draginje in prenesel njih poslovanje na redna sodišča. Na podlagi sklepa ministrstva za socialno politiko od 3. decembra 1921. 1. P. štev. 6775., je ustavljeno vse poslovanje sodišč za pobijanje draginje. Izvoz lahkih konj. Gospodarski finančni komite ministrskega sveta je na predlog ministra Pucelja dovolil izvoz 3000 lahkih konj. Izvoz teh konj se razdeli sledeče: Preko carinarnic v Dževdželiji, Bitolju, Gružu in Mariboru po 500 in preko carinarnice na Rakeku 1000 konj. Izvoz ovac. Ministrski svet je dovolil zopet izvoz 40.000 ovnov in 11.000 ovac, ki se izvozijo preko sledečih carinarnic: V Dževdželiji 12.000 ovnov in 3000 ovac, v Bitolju 10.000 ovnov in 2000 ovac, v Dubrovniku 1500 ovnov in 1000 ovac, v Mariboru 1500 ovnov in 500 ovac, na Rakeku 1500 ovnov in 500 ovac. Ostanek pa preko drugih carinaren. V primeru, da ena carinarnica ne more izvoziti celotne nji določene množine, se to podeli na druge carinarnice. Plačevanje carine pri carinarnicah. Finančni minister je odredil, da se pri uvozni parini plačujejo pristojbine, določene v zlatu, po razmerju 1 zlat dinar = 6 papirnatim dinarjem. Za monopolsko in luksusno blago se bo pa plačevala pristojbina še nadalje po razmerju 1 zlat dinar = 20 papirnatim dinarjem. Ostale pristojbine so ostale neizpremenjene. Nova odredba je stopila v veljavo 9. t. m. Da bi ne mogli trgovci oslepariti države s tem, da bi plačevali carino že pred 9. t. m., je poslal finančni minister naredbo vsem carinarnicam v zaprti kuverti, ki so jo smela carinska oblastva odpreti šele 9. decembra t. 1. Izvoz živalskih kož. Po tarifni postavki 14. izvozne tarife k zakonu o izvozu in izvoznih carinah, je zacarinjati kože sirove, suhe ali mokro osoljene in položene v apno z dlako in brez dlake. Ostale kože, ki so predelane in niso omenjene v tej tarifni postavki, so proste za izvoz brez plačila izvozne carine. Izdelki Iz lesa se smejo izvažati brez zavarovanja valute. Generalni inšpektorat je z odlokom od 26. novembra t. 1. I. št. 11.362., izdal sledeče navodilo: Izdelki iz lesa, kakor n. pr. pohištvo, vozovi, kuhinjske priprave in drugi predmeti iz lesa, se smejo izvažati brez zavarovanja valute. Za Izvoz mesa v Italijo ni več treba konzularnih vizov. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naredbo. po kateri na potrdilih o izvozu mesa iz naše kraljevine v Italijo ni več treba konzularnih vizov. Izvoz iz Jugoslavije narašča. V zadnjem času se je naš izvoz začel zelo dvigati. Tako je v prvih šestih mesecih tega leta narasel uvoz za 243 milijonov, dočim se je izvoz povišal za 695 milijonov. Razmerje med izvozom in uvozom se stalno boljša na korist izvoza. Če primerjamo številke uvoza in izvoza prejšnjih let, opazimo sledeče razmerje: Leta 1919. 4.34:1, leta 1920. 3.98:1, leta 1921. pa že samo 1.80:1. Iz tega je sklepati, da bo ravnotežje kmalu doseženo in potem se mora stalno izboljšati tudi naša valuta. Petdinarski bankovci se odtegnejo prometu. Narodna banka je sklenila potegniti petdinarske bankovce iz prometa in jih tekom treh mesecev zamenjati za druge, novčanice. Teh bankovcev je v prometu za 250 milijonov dinarjev. Izmenjava je določena zaraditega, ker so že prispeli novi bankovci in ker je med starimi bankovci okoli 12 vrst falzifikatov. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki prihajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo aii na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinoie na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčeva imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetllsko-gospodaj-sko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, se ne odgovarja v ,.Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priloženo 4 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 119. Letos mi je lovec ustrelil mačko, ki je bila na polju oddaljena 175 metrov od domačega stanovanja. Ali ima lastnik, oziroma najemnik lovišča pravico streljati mačke, ki se nahajajo tako blizu hiš? (I. Z. v B.) Odgovor: Domača mačka, ki redno prihaja domov in ni podivjana, je domača žival, o kateri ne govori noben zakon in ne naredba, da bi jo smel najemnik ali lastnik lovišča streljati. Edino izjemo v tem oziru dela lovsko-policijski red za kraljevino Češko, ki določuje kot največjo razdaljo 380 metrov od hiše, v kateri se sme taka mačka, zasačena na lovišču, ustreliti. Tega zakona se mnogi lovci drže, toda popolnoma po krivici, kajti veljavnost tega zakona ne sega čez Slovenijo. Na podlagi veljavnih predpisov stojimo odločno na stališču, da lastnik lovišča ni upravičen na katerikoli način pokončevati „domačih" mačk v bližini hiš na polju, kjer love miši. Z ozirom na navedeno, ste upravičeni zahtevati povračilo za ustreljeno mačko. Drugače je seveda s podivjanimi mačkami, ki zasledujejo zajce, mladiče, dasi je ta škoda od lovcev veliko preveč pretirana. Vprašanje 120. Večkrat čitam v časopisju, da je izvoz, odnosno uvoz gotovih predmetov iz naše države, oziroma v državo dovoljen poleg plačanja tozadevnih pristojbin le tedaj, če se zavaruje valuta, torej proti zdravi valuti. Ker mi je tozadevno postopanje neznano, prosim pojasnila, na kakšen način se zavaruje valuta? (V. Š. v K.) Odgovor: Pri izvozu blaga iz države, kakor meso, moka, fižol itd. je treba zasigurati pri v to pooblaščeni banki valuto dotične države, kamor se to blago proda. To valuto (inozemski denar) je treba v predpisanem roku (navadno tekom treh mesecev) oddati pri banki, ki jo zamenja za naš denar po dnevnem kurzu. Katero blago je podvrženo temu osiguranju, je od časa do časa razglašeno v „Uradnem listu". Pri uvozu blaga iz inozemstva se mora pri ravno taki banki, pri kateri se nakupi tujo valuto, podpisati reverz, da se bo blago, za katero se je nakupilo tujo valuto, uvozilo v predpisanem roku v državo. Ta rok je določen na šest mesecev. KMETIJSKE NOVICE Dr. Inž. Alojzij Tavčar, adjunkt Kmetijske družbe, se je tekom minulega leta specializiral na kmetijskem oddelku tehnike v Pragi za rastlinogojstvo ter svoje znanje tako spopol-nil, da lahko poučuje tudi na visokih kmetijskih šolah. Istočasno je tudi promoviral za doktorja agronomije. To je drugi Slovenec, ki si je pridobil ta najvišji naslov, ki ga more nuditi kmetijska veda. Sedaj je bil imenovan za adjunkta v IX. činovnem razredu Gospodarske fakultete na vseučilišču v Zagrebu, kjer mu je bilo poverjeno predavanje o rastlinogojstvu in naloga, da uredi rastlinogojni zavod na posestvu te fakultete v Maksimlru. Svojemu tovarišu najsrčneje čestitamo k promociji za doktorja agronomije kakortudi k vpoklicu na visoko kmetijsko šolo, želeč mu pri tem najboljših uspehov pri bodočem delovanju na tem polju. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za Slovenijo. Ker je g. dipl. agr. A. Jamnik odložil posle te delegacije, je bila Kmetijska družba naprošena, da prevzame zastopstvo proizvajalcev čilskega solitra za Slovenijo. S 1. januarjem 1922. 1. preide torej delegacija proizvajalcev čilskega' solitra za Slovenijo na Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani. Opozarjamo vse one kmetovalce, ki se zanimajo za poskuse z gnojenjem z umetnimi gnojili, torej ne samo s čilskim solitrom, ampak tudi z drugimi umetnimi gnojili, da se v prihodnje obračajo na Kmetijsko družbo v Ljubljani, ki bo radevolje šla na roko vsem kmetovalcem. Občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov se je vršil v sredo, 28. decembra t. 1. v Celju. Na dnevnem redu je bilo poročilo' načelništva in volitev novega odbora. Za predsednika je bil zopet izvoljen živinorejski nadzornik g. inž. Josip Zidan-šek v Ljubljani in ves odbor izmed strokovnjakov, ki so uslužbeni v Ljubljani. Izvolili so se tudi krajevni društveni odseki, in sicer v Ljubljani, na Grmu pri Novem mestu, v Mariboru in v Murski Soboti, ki imajo namen poglobiti delovanje društvenih članov. Sklenilo se je, da stopi društvo v stik z udruženjem strokovnjakov v Srbiji, da se ustanovi udruženje vseh strokovnjakov naše države s centralnim odborom v Beogradu in s sekcijami v posameznih pokrajinah naše države. Po poročilih članov, ki so že stopili v stike s srbskimi strokovnjaki v Beogradu, se ima to udruženie ustanoviti že tekom februarja prihodnjega leta. O načrtu zakona o organizaciji kmetijske službe po deželi je poročal g. inž. R. Lah ter podal izvleček iz tega načrta, ki bo tvoril podlago za celotno pospeševanje kmetijstva v naši državi in ki nudi kmetijskim strokovnjakom oni ugled in vpliv na razvoj našega narodnega gospodarstva. ki jim po pravici gre. Občni zbor je določil, da bodi prihodnji občni zbor društva kmetijskih strokovnjakov v Mariboru. Tečaj o rlbogojstvu. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, namerava prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnem ribogojstvu, in sicer bo prvi tečaj, ki se bo vršil okoli novega leta, podajal navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, a drugi tečaj, spomladi, bo obravnaval odgojevanje in nasajanje ribjega zaroda. Tečaj bo vodil rib. konzulent prof. Iv. Franke. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čimpreje, najkesneje pa do 8. januarja 1922. na Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani oddelek Pokrajinske uprave podeljeval podpore po največ 300 K za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istotako vložiti do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji, se pravočasno objavi potom dnevnega časopisja. oskrbo g. Alojziju Košenini, Koseze 9. Skočnina za tega kozla je določena na 15 kron. Drugi plemenski kozel sanske pasme stoji pri g. Ivanu Skaletu, Zelena jama st. 195. Skočnina 12 K. Oddelek za kmetijstvo, Ljubljana. Kletarskl natečaj. Na državni kmetijski šoli na Grmu in ž njo združeni državni vzorni kleti se priredi v drugi polovici meseca februarja trodnevni teoretično-praktični tečaj za umno kletarstvo. Kdor še želi tečaja udeležiti, naj se priglasi najpozneje do 10. januarja 1922. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. — Ravnatelj: B. Skalicky. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 2.—5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Artlče pri Brežicah, na praznik, 6. januarja 1922, ob poltreh popoldne v šoli; Begunje na Gorenjskem, v nedeljo, 8. januarja ob treh popoldne v šoli; Gameljnl, v nedeljo, 15. januarja 1922. ob štirih popoldne pri g. Josipu Koželju v Sred. Gameljnah; Kranj, v ponedeljek, 9. januarja 1922. ob štirih popoldne v gostilni g. Franca Benedika (pri Joštarju) v Kranju; L.!mbuš-Ruše, v nedeljo, 15. januarja 1922. ob devetih dopoldne v gostilni g. Ozvalda v Rušah; Preddvor, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob treh popoldne v šoli; Sv. Rupert v Slov. Goricah, na praznik, 6. januarja 1922. ob osmih zjutraj v stari šoli; Zakot pri Brežicah, na praznik, 6. januarja 1922. ob dveh po-popoldne v občinski pisarni občine Zakot; Dravlje, v nedeljo, 15. januarja 1922. ob štirih popoldne v gostilni pri Bežjaku; Šmarje-Škofljlca, v nedeljo, 8. januarja 1922. ob osmih zjutraj v prostorih gg. Janc-Pengou v Šmarju. Oddaja Sackovlh plugov in njivskih bran po znižani ceni. Oddelek za kmetijstvo Pokrajinske uprave za Slovenijo jc z odlokom z dne 30. maja 1921., štev. 2963., dovolil primeren znesek kot podporo za nabavo kmetijskih strojev po podružnicah Kmetijske družbe v prvi vrsti za skupno uporabo, potem pa tudi po manj premožnih posestnikih. Družba je prejela prvo pošiljatev teh strojev, in sicer pravih Sackovih plugov in njivskih bran, katere vrste so navedene med kmetijskimi potrebščinami v vsakem „Kmeto-valcu". Tam so tudi označene nabavne cene teh strojev. Oddelek za kmetijstvo je določil, da se ti stroji oddajo kmetovalcem s popustom od 25 odstotkov nabavne cene. Poživljajo se one podružnice, ki si žele nabaviti te stroje po znižani ceni, da se s posebno prošnjo priglasijo pri Kmetijski družbi. V prošnji je navesti vrsto pluga ali brane, ki jo želi imeti podružnica. Manj premožni posestniki morajo svojo prošnjo potrditi po podružnici in po županstvu, ki izjavlja, da so jim ti stroji res potrebni in da si jih iz lastnih sredstev ne morejo nabaviti po današnjih visokih cenah. Prošnjo je vložiti najkesneje do 31. januarja t. 1. Kmetijska družba za Slovenijo. Ministrski svet. Od 12. do 16. decembra 1.1. je zboroval v Beogradu kmetijski svet, ki ga je sklical minister Pucelj na svoje prvo zborovanje. Kmetijski svet obstoji iz 30 članov, od katerih je 18 zastopnikov kmetijskih družb, društev in zadrug, 12 jih je pa imenoval minister za kmetijstvo izmed kmetovalcev. Za Kmetijsko družbo za" Slovenijo se je udeležil tega zborovanja tajnik inž. Rado Lah. Za predsednika je bil izvoljen g. Milič-Radovanovič, profesor na belgrajski univerzi in član upravnega odbora Glavnega zadružnega saveza. Kmetijskemu svetu so bili predloženi od strani ministrstva za kmetijstvo sledeči načrti kmetijskih zakonov: 1. Zakon o zavarovanju po toči. 2. Zakon o kmetijskem osebnem kreditu. 3. Zakon o organizaciji kmetijske službe. 4. Zakon o pospeševanju sadjarstva. 5. Zakon o uničevanju škodljivih živali in rastlin in o zaščiti koristnih živali. 6. Referat o kmetijskem hipotekarnem kreditu. 7. Referat o železniških tarifah z ozirom na kmetijstvo. Posamezni referenti so najprej prečitali zakonske načrte, nakar se je razvila splošna debata, v kateri so razni zastopniki izjavili svoja mnenja o posameznih določbah predloženih zakonov. Nato so se izvolili odseki, ki so v posebnih sejah vzeli v pretres posamezne paragrafe in stavili pozneje končne predloge o redakciji zakona. Plenum je pptem definitivno sprejel načrte teh zakonov z izpremembami, ki so jih odseki predlagali. Ker so navedeni načrti zakonov največje važnosti za napredek našega kmetijstva, je umestno, da se o njih podrobneje razpravlja, kar pa v tej številki ..Kmetovalca" ni mogoče. Vsled tega se bo o njih pozneje podrobneje poročalo. Izmed predlogov, ki so jih stavili posamezni člani kmetijskega sveta in ki,so bili sprejeti, je omeniti sledeče: 1. Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero zahteva kmetijski svet, da -se pravilnik o ustrojstvu veterinarskega sveta izpremeni ter izpuste vse določbe, ki govore o tem, da ima veterinarski svet nalogo pečati se z vprašanji, tičočim se živinoreje. Ta vprašanja spadajo v delokrog kmetijskega sveta. Kmetijski svet obenem zahteva, da se da kmetovalcem v veterinarskem svetu večje zastopstvo, kakor to določa pravilnik. 2. Kmetijski svet je sklenil ustanoviti dve sekciji, in sicer pivo za študij agrarne reforme, drugo za sestavo načrta zakona, ki naj določi pravico nasledstva in najmanjšo mero kmetske posesti, ki se ne sme razlastiti. 3. Kmetijski svet je sprejel tudi resolucijo, da se naj vsem zadrugam in kmetijskim družbam podele ugodnosti, ki jih uživajo zadruge v Srbiji, in sicer prostost kolekov, poštnine in davkov. K zaključku prvega zborovanja kmetijskega sveta je predsednik izrekel članom zahvalo za uspešno delo in jih je prosil, naj se tudi v bodoče odzovejo vabilu, ko jih bo kmetijski minister zopet pozval k sodelovanju pri kmetijskem za-konodajstvu. J« Ali V A "'" METOVALE llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 41 K na leto. Posamezna številka stane 2 K. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se z.nraounjajo no nastopn:h cenih: Inserat na pol strani 600 K, na '/4 strani 300 K, na •/, strani 150 K. na ' « strani 100 K. na >lu strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 20 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolieni le tedaj, če se navede vir. Hmetijsha družba za Sloven., za suoje ude v zalogi naslednje Hmefijshe potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Umetna gnojila: Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 520 K 100 kg. dobi se v vrečah po 80 kg. Gnojilna štupa iz mezdre, je pošla. Kajnit z 12—15% kalija, v vrečah po 100 kg K 200:—. Kostni superiosiat z 18% fosf. kisline po 580 K sto kilogramov z vrečami. Rožena gnojilna moka. To gnojilo vsebuje 14-16 odstotkov dušika in 4 do 5 odstotkov fosforove kisline in je torej gnojilo prišteti med visokovredne vrste. Stane K 580 sto kilogramov z vrečami vred. Razklejena kostna moka z 30- 33% fosforove kisline je razprodana. Rudninski superfosfat s ca 16% fosforove kisline po K 520 •— za 100 kg. Surova kostna moka z 30% fosf. kisline, po K 460-— za 100 kg v vrečah. Krmila 3 Lanene tropine z 38—42% beljakovin in maščobe so zopet v zalogi po K 10-.— za kilogram. Lanene tropine v kolačih je Kmetijska družba že prejela. Cena je 9"50 K za 1 kg z vrečami vred. Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po K 8 "50. brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine. Zmlete ogrščine tropine se tudi dobijo in stanejo K 8:80 za kg. Otrobi in žitna moka z?, krmljenje. Družba je prejela iz Bačke dobre pšenične otrobe, ki jim je cena 7 "60 kron za en kilogram franko Ljubljana z vrečami vred. Tudi par vago- nov žitne moke za krmo iz Bačke je došlo, ki stane K 9 "20 za 1 kg franko Ljubljana z vrečami vred. Vreče po 60 kg. Priporočamo udom nakup, ker je zaloga pičla. Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koie je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 15 K kilogram, v manjših množinah po 16 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da ]e poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline, in da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, it dragimi redilnimi štupami za živino. Ribja moka. Kmetijska družba bo imela kmalu v zalogi priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za Dra-siče in perutnino in ki je je oddala družba pred volno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih orasičev, ki ie sol zarije zelo kvarna. Cena ribji moki bo pri odjemu 100 kg v originalni vreči K 32 za kg, na drobno K 34 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je Izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil. Siva morska sol. Uprava monopola nakazala jeKmetijski družbi nekaj vagonov sive morske soli iz otoka Paga. Cena tej soli bo 6-40 K za kg vštevši vreče. Vreče so po 50 kg. Ta sol ni denaturirana in je tedaj porabna tudi kot jedilna sol. Dospela bo koncem januarja in se prijavi neobvezno sprejemajo. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Bakrena pasta (Bosnapasta) K 14 za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Čcbri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vporablji-vega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Gl. inserat). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na Izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi Itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovol posebej. Modra galica 98/99% po K 28:— kg franko Ljubljana, f-ranko embalaža. Zaloga cenejše galice po K 22 kg, za katero je bilo družbi poslati prijave do 10. t. m. je pošla, ter velja odslej danes objavljena najnižja dnevna cena. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš, po K 50-.— 1 kg v posodi kupca. Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 20"— K za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogj. Cena K 1100 za komad. ' Tobačni Izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnlcl po 5 kg K 140— brez poštnine. Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali- čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter Jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno-kisle tllne in si na ta način prihranimo polovico drage galice Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo. 2veplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-ljanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram. Zelatina za čiščenje vina po 180 kron kilogram. 2veplalnikl, nahrbtni po 800 kron, in ročni po 250 kron komad, so zopet došli. Razne kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi Itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 180 kron, pol kilograma za 100 kron, četrt kilograma za 60 kron, osminko kilograma za 40 kron, 50 gramov za 25 kron. Jedilna sol, fino mleta, pride v nekaj dneh. Oddaja se le cele vreče po 50 kg. Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60cm po 50 K, 70 cm po 52 K, 75 cm po 54 K komad. Pravi Sackovi plugi. Kmetijska družba ima v zalogi izvirne Sackove pluge, ki so priznano najboljše konstrukcije in uživajo svetovni sloves tudi glede vestne in skrbne izdelave ter kakovosti jeklenega in železnega materijala. Na zalogi so naslednje vrste: Univeersal plugi D 10 MN K 1850-—. Universal plugi D 8 MN K 1750-—. Universal plugi D 6 MN K 1350-^ Lahki vinogradniški plugi E 4W K 820 —. Novi vinogradniški plugi D 6 KWN 1220-—. Brana IV. A K 1820'—. Brana V A K 1780-—. Osipalnik BHM K 820 —. Ročni osipovalnik K 1120. Lemeži za plug D 7 MN K 45-—. Lemeži za plug D 6 MN K 45. Oddajo Sackovih plugov izvršuje Kmet. družba po izredno nizkih cenah in v posebno vpoštevanja vrednih slučajih s pomočjo državne podpore tudi 20 do 50 odstotkov izpod nabavnih cenah. Prijave se sprejemajo le v omejenem številu. Svetilke, varnostne, za kleti, hleve, vozove itd., po K 40 za komad. Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Feilera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova „Elsa" pomada za lice, Fellerova „Elsa" Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino 52 kron) Fellerevo „Elsa"-lilijno mlečno milo, najboljše „milo lepote" 4 kosi poštnine prosto 98 kron. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 333. Hrvaško. Mala naznanila. Za jako besedo je naprej plačati dre kroni v dena J i ali znamkah najmanj pa skupaj K 20'— sicer se naznanila nc objavijo. Up »vništvo nt- prevzame posredovanja. Minilo in tnamp vsako množino kupi Lesna MODE Id IPDillB družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8, (pred sortnih). 380 Mllnabs bamno sekane iz najboljše bele, ostre fllHIllinB ItOIllIlD, Skale, trde In srednje od 40 do '00 cm široke, po naročilu tudi večje, Izdelujem zopet ln prodajam po najnižjih cenah s pismero fara icijo. Leskovšek Anton, posestnik ln kamnosek, v. jurfj ob južni železnici pri Celju. 60 Priporoča se tnrdha ^.s^^. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. 104 vse ne porabne pestnice, uhane itd. - kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ii'ica štev. 1. 293 Ponudite 7latp Predmete, verižice, slu IC prstane, obeske, za- Pnhictnn za "se sl°ie dovršeno, trpežno in ceno rUHlOlVU kakor tudi vse vrste 'aoetniških del priporočata BRATA SEVER, Llubljana, Gos-io-svetska cesta 13. (Kolizej). 300 r.Pnlione tnfo naoro al sledečih vrst: Beli-Ra-litSUI]KllE 11*1 B l(.f, Trunta, Kraljernia, Gutedl in Veiš-Rizling. Prodam tudi več tisoč vkorerinjenih šmamic In vkorer njenih diviakov Go'te, G. Mati-cola in Rip. Portalis Znamke ali dopisnice za odgovor se morajo priložili. Franc Zelenko, posestnik in trtniear. Jjršinci pri Ptuiu (Slovenija). 356 Ambrož 8 Brošičar. KSi^ niča, Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna poprav la kakor tudi delno iova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela Vsa naročila izvršiva solidno in točno. 371 r.Dnlione tnto naprodaj od vseh najbolj pripo-U6|l'jrill II Iu rooljivih vrst na jamčeno čistih ainerikanskih podlagah, dobro vkoreničene in za ra^čene je dobiti pri I. Štajerski trtorejski zadrugi p. JurSinci pri Ptuju. Ne zamudite jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale. moke, koruze, ovsa in krmil vseh vrst oo solidnih ce ah. Šoecijelno se pripo roča okoliškim trgovcem tvrdka Matko Kranjc, Vrhnika. 415 lithnlb veSia množina mošanegariev, rožmarinč-JUUUin kov i. dr. se Hobe pri I. Kremtnšek, Laze štev. 7, p. Planina pri Rakeku. Cena po dogo oru. 473 Knhflii PUmiJt-Roke, goai Emdenske in Pomoli 'nual ranske in race Peestnika. Pjsma z zanesljivimi po la ki (moreb tnimi spričevali ali s sliko) snre-jema uprava lista. 422 Čistohrune mlade volčje pse p^d0ar Vladimir Vošnjak. Ptuj. Psi se na željo dostavijo v Ljubljano po 20. januarju. 471 Mlad pes, čiste volčič pasme ssE$,nmci ušesi se kupi. Ponu' be z navedlo cene in starrst poslati na Upravništvo Kmetovalca. 412 Unravnih (ehonom) nog kmeti stva posebno vi.oree, sadjereje, vrtnarstva in jebelarstva ne delamržen, s prima rak-tičnimi spričevali sr dnjih let, želi trajne službe. Cenjene poudbe je pašiljati na upravo tega Ihta. __452 Hrastove hlode Lm? nap-rjdai- Ja^ez-,?iek' Ljubi ano. Poljane 3, pošta Št. Vid nai 460 TnanimUiia kompletna, od 2-4 m dolga, »e iraiullllalia kupi. Jos. Čeme, Zg. Šiška st. :-9 ____461_ Družba so. Mohorja IV^te^* ne n^tisn^nih spisov pisatelja dr. Fr. Detela. Izdala )e ravnokar I ilus r< vanl zvezek njegov h zbranih spisov, ki oisega zgodovinsko povest »Hudi časi" in veselO'gro „Blage duše". Slike ie risal g. Fi.Sterle, akademiški si kar in vodja slika ske šole v Liubl ani Zgodovinska p vrst bo zanimala vse 1 ubitelie 1 p slovnega čtiva in vse častivce prilju ljen-ga pisatelja. Veseloigra ,R'age duše" pa bole razvese ila tembolj slovenski svet, ker pitrebuiejo naša gedaišca naibo'j Uvirnih igroka^ov. Kniiga se dobi po vseh knjigarnah in stane K 28 —. 463 Ravnikar sta izla prva dva i m■ ijh . zv zka „Nove Ta Ije" v lični opremi i i priročni ob iki v zalužb* .Zvezne tiskar ne". Prvi zvezek, M. S rb!n »kov .Di etantski oder" obsega 10 st ani in ima vse pot eb^o, kar rabijo p'ipr0.ti igra či, dilrta t e na dtski Drngi z ezek, E. Navinše« .Lepa Miška" vsebu e nrakii na navodila za prav v ako ma »o, ki nasto a na od u. Priporočamo te dve kniii ci po-eb o dramati nim društvom in nds kom na deželi v nakup. Prvi zvezek stane 8 di arjev, drugi zv zek pa 3 dinarie. Naro ata se pri za'oibi .Zvezne tiskarne", L,u^-Ijana Mir jin trg 8 in po vseh knj gainah. 464 ,Nava Talija". Nntl mlin za 1'no krušno moko in zdrob, nov nuu lllllll dinamo-stroj za pogon, 4 konjsk sile proda A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zal >ška cesta 21. ! 465 flSpt jna tražimo za vi iograd jsbolčnik po K P- do K 15 50 za lite v posodi kuoca odda M. Bien, Bras ovče pri Celju. 474 fiospodafbKa zveza v Dunajska eesta — Bavarski dver Velika sa-loga vsa liovrstnlli poljidel Mi sfpo |BV e iz najslovitpiiili tovarn. Zastopstvo zi paru kotli zisnift tjsrili ,WiIiIj\ Vinometre »tternadot« — As bes te bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga lico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kis lino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija 9HT0II RflHI Uukllana Žtilovglra uit«* < Onim, ki ljubijo napredek! Stoterokrat poplačan trud! Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabijivo galično pasto „Bosna"f ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko :udi mesto galice za škropljenje krompirja. Dohi se v čebrih po 25, 50 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljub- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ^ Ljubljani f lastnem »družnem domu na Dunajski oestl Štev. 18. Obrestuje hranilna vloge po 3 °/0 (2) fcrex »sakega odbitka realnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi t čekovnim prometom ter fih obrestuje ob dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron, ===== Stanj« rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ' Tržne cene za deželne pridelke na Novosadski in Zagrebški borzi. Žita. 100 kg Pšenica (Sombor) Rž (slavonska in ba^ka) Ječmen, parit. Zagreb . Oves (bač«i) .... Proso (Zagreb) . . . Koruza (bačka, stara) . . . Koruza, nova, banaeska za no vember d cember .... Orahorica, brez v eče, parit. Zagreb........ Grah beli, novi..... Fižol. Ribniean, rdeči..... Hrvatski, rdeči..... Prepeli ar (koks) .... Mandalon....... Krompir. Oneida..... Druge vrste od Slavonske po staje ........ Moka. Bela banaš*a, 1 z vrečami \ franko za kuho . . I Novisad Od K 14W-10HO'— 1070'— 840*— do K I100-— 1I40--880*- 1150-- - 1070*- ll£0- 1450*-1400'-1450*— 1500'- 403*- 1100-- 1500*— 1450-— 1500'— 1600'— 450*— 380*- 40\- 1050 — 1850 — kru«na.........1700 za krmo . . . ..........950-— ajdova..................1700*- koruzna..................165 •-— otrobi iz Banata............700*— Mast, prava svinjska, iz Bačke . . Seno, gorsko, stisnien >, Skoplje . . Goved. Odrasla goved, Ia težki vo'i . krave in biki . Drobnica. Plemenske svinje .... kg Prašiči, 4 tedne stari . komad . 6 tednov . . , „ odrasli . . , . Ovce....... Koze....... ^ Perutnina..... 6300* 2003- 1700 720* 7000*- 580*— 590*— 100 kg žive teže 1900*-800*- 28-120* -200*— 800*— 350*- 2200 -1200"— 29*— 150* — 250*— 900'— 450*- Mlekarna in bimrna v Žireh r. z. z n. z. se je vsled sklepa občnega zbora z dne 31. julija 1921 razdružila. Poživljajo se vsi upniki, da priglasijo svoje terjatve pri likvidatorjih Mlekarne in sirarne v Žireh, r. z. z n. z. v likvidaciji. Žiri, dne 28. decembra 1921. Erznožnik Anton. 88 J. Lenger. F. Peternel. □□□□□□□□□□□□□ m Kournr-gusgfir^; •r' 4 Jw' j?- iT«oji Amm^f^s)^^ o <» t /a jeRMfrif TEMrtifriF POTREBiCmf t VE Dno , MiOBiv y Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjev„ELSAFLUID" kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker j» radi svojega antiseptičnega, čiste-čega in osvežujočega delovanja ii; jbo šega učinka. Ravno tako je priljubljen kol blago delujoče in zelo priletno sredstvo za drgnenje hibt m elpg-int"a izvršitev lo varne » Lineu U "' I jena I IX«7 '1') Vetfim ii« :e Pisalni stroji „ADLER" CeniKi laslom m iraMt Kolesa iz prvih tovarn: Dllrtmi. Srnin »allmr^-. C h liiUii. H © Cenik z ver ■ so s]i- am- čez konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, preproge, parfumerijo, torbar-sko, nožaisko, galanterijsko in kratko blago t' pm liokir iziSet. "i^ite še danes ponj, po e se vsakomu zastonj. I ber;i oaromna cene udpvitp nizke. Ve letrgovina iti razpoši-lialnlca 77 R. Stermecki. Cehe 306 (Sloveniji). Vsem p. n. posestnikom in kmetovalcem priporočamo, da natočijo po novem letu takoi moje na novo, popolnoma pn tovarniškem sistemu opremljene tlstllne stroje (vejaCe), ki delujejo brez ropotanja. Vsi važ-ejši deli so železni. l/.dclujtmo tudi sedaj velike vrste s 6 in 10 sili ii s popoluo opravo za šriianje in so 1CO°/0 cene še kot drugod. Ob enem želim vtem mojim od.enaleein kakor tudi vsem drugim, ki mi ho^e,o dati i aro5ila ' - srečno in veselo novo leto! - Se vi udno priporočam JAKOB PUČKO BUDINA-PTUJ. Stroji vedno v zalogi! — Cene nizke! — tOletno jamstvo! — Ceniki nr. razpolago! 89 Najstarejša hranilnica v Sloveniji KRANJSKA HRANILNICA mm ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti ®°/u obrestovanja in dovoljuje hi potečim posojila po Lepota ■v« l&tVO S hranilnico 3ta zvezana Kreditm starostna hranilnica za posle ki delave Hraitilulča ie slrotinskovaranNn jo nadzorni. deželna vllida za Slovenijo. ■* Rezervni .rak'adi zns V jo približno 8 kro-n. Čisti dobi* - ne puiabi za okrepitev rezerv iii -ov, prav v pospeševanje' ob", koristnih naprav n- Kranjskem; Za te svihe se je d<.s 8,698.000 kror. pi ricoc- pošiljatve je naslov iU i liram*- icc v LJubljani, Kiiatljeva ulica h ttoiotcni ii-podjetij-; darovalo? Krnnjsko :ev. H. i» vino, žganje, olje. mast. med, petrolej. za trarisoort in s; ambo iin;t v- dno v zalogi vsako množino sodarski mo)(er Trnova, Ljubljana Istotam spretemaj" se v to stroko spada oča po nr.?.vila Solidno delo) Cene zmerne 1 Točim postrežba! 62 ivsn Imm prodajalec strojev v Ljubljani, tiradišče štev. U. priti, pripoio a k:-t dolgoletni zastop ik zn- ne drbre kmetijske stroje (slsnr rezr.ice, mlatil-' niče grpeljne, slamo- rezne nože i. dr.) Tudi imam v zat' gi v Mariboru b zoparilnike vseh velikosti ol 60' dalje, sp cinVaiiim parnim sod m Gepeljne 'n mlatilnice se pri odda,i no dogo voru tudi postavlja (montira). (79) Za drevesnice: jžbvični in hrušovi fliv ahi po razmeroma nizkih cenah oddaja spomladi 87 Drevesnica Ivan Dolinšek Št. Ilj - Ve enje. Navedite število potrebe pri zahtevi ponudbe. Platin, zlato in srebro kupuje tvrdka 1.9V6USTM iunajsha cesta 36 Upravništv« K meto vale? sprejema (81 limerne inserai po cenah Iji so razvidne na poglavju. Obiavuen e bi imelo vedm zadovoljiv u-speh kajti »Kmetovalec« izhaja dva t0st kože, solnčne pege, z *je-dance, nabore i. t d., nqredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta Umrka z zav. in poštn. 52 K. „ELSA" tanoehina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje Izpadanje lomljenje n cepanje las. zapre-čuje prhut, pr. rano osivelost i t. <1. '2 porcelanasta lončka z zav. in pošln. 52 K. Prodajalci, kateri naročijo n-»jnianj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi. Razno: h lijno mleko 15 K; hrkomaz 8 K; liajfl-nejf H^ga -uder olja Klugetia v ve!i! ih or'uinal-nil- 'jkatij h 30 K; naj! neji' He^a zobni p a ek v pateiiiiradiii šk tir h 30 ; puder za -os' e v re-ic h 5 K; žol ni pra«e^ v škatljab.7 K. v vefte, b 5 K; Sachct-di avi" za pe ito R K Schampopn za I ši iK; rumenilo 12 istkoy 21 K; najf-iv ifi parfem po 40 ;n 50 K; 'nočna voda za i: se 8 K. Pri ieh pr dmetih se lačunajo za iti k in o- i rosebej. EnGEN V. FELLEN, I r Stubica donja, Elsatrg štev . Hrvaško). JC 6) I 8MFT|]SRi) mm ZA SLOVEMJO je izdale in prodaj« ia acdtr.ij« Un t*, »».ijiar lpR0ikatllj|;.9 '•«» S. Fr. Stupar Havodlto kaki ji sutavijati ptitCIli o ntls! t — S M. K oslarij* vat 0 ailtalp! »d vin* fn ai«sa . 6"— 8. Boh. Skaiickv Slljsni« sil kaljeni« «*«Hikll) klisct* 1-20 10. 6. 8k»licky Keetl|sk« r»z-■ar« na Cciks« 2 80 11, Pridelovanj« In razlivanj« namiznega gr«zd|a tor zgoja trt .ia ipailrj* (B. Skalicky) . . 2 — ia. 0 siitavllanju Ii setvi tratili ■liailc, (W«inz)eri - Turk) 4-— 16. Stauart - Jamnik Soseda Kazunnlka ken|ere|a 4 — Živinozdr. Lovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjei ejcerr . . 45"-