SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izluiju o. in 20. vsakega meseca na coli lil Za oznanila se plačuje od navadne ver-poii in velja za celo leto 3 gldM za pol I stico, če sc nat-isne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 00 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.M
Štev. 23. V Mariboru 5. decembra 1876. Letnik IV.
Potovanje — izobraževanje učiteljevo.
S. Meglič.
Pri tej nalogi pisati hočem največ o tem, kar sam po svojih izkušnjah vem, kar me je na svojem potovanju sem ter tje doletelo. Ua se učitelj izobražuje in svoje vednosti pomnožuje, to mu je sveta naloga, ker od njega se skoraj največ zahteva v sedaujem času; on mora biti v šoli dober učitelj in odgojitelj, pri svoji družini izgled dobrega hišnega gospodarja, on mora povsod znati prav svetovati, — z eno besedo: pravi omikan mož mora biti. Zatoraj v nobenem drugem stanu ne vidimo toliko zborov in združevanj, kakor ravno pri učiteljskem. In tega nam je tudi potreba. Ako nočemo zaostajati za sedanjim vekom, moramo krepko stopati naprej. Dosta imamo pripomočkov za izobraževanje svoje. Okrajne učiteljske knjigarne napolujeue so z marsikterimi koristnimi knjigami, kojih se poslužujemo ali kot vodilo k pedagogičnim obravnavam v soli, ali pa kot samo-učilo. Imamo dalje nekaj dobrih časopisov vsake verste. To hi bila nekatera sredstva za izobraževanje. Teh sredstev poslužuje se učitelj le doma, zatoraj jih hočem imenovati domača sredstva izobraženja.
K vnanjim sredstvom pa prištevam uajpred učiteljska zborovanja. Učitelji enega ali več okrajev združijo se skupaj v eno društvo, da tako združeni ložje delajo za blagor šolski. Tukaj so navadno na dnevnem redu prednašanja o pedagogičuih strokah. Pri takih shodih se posamezni učitelj lehko veliko nauči. Tukaj dosta vidi, tukaj dosta sliši. Kar mu dopade, to, naj mu .služi v posnemo, kar mu je zoperno, to naj opusti. Velika je korist takih društveuib shodov.
K vnanjim sredstvom učiteljskega izobraževanja prištevam pa po vsej pravici tudi — potovanje. Naj uže učitelj potuje ali radi družinskih zadev, ali naj potuje radi zabave, — vselej ima
23
potovanje velik upljiv ne le na zdravje, ampak tudi na dušno krcpkost učiteljevo. Kako rad gre učitelj po dokončanem popoldanskem poduku iz prašne šolske sobe na prosti čisti zrak, kako njegovim pljučam dobro dč zdrava luepčalna sapa: vse telo se poživi! Kako pa onemagata telo in dub po 46 tednov trajajočim letom, to le iskusi učitelj sam. Koliko učiteljev izgubi svoje zdravjfr, najboljše blago na zemlji! Prime se tega ali onega neozdravljiva pljučna bolezen, da počasi hira in hira, dokler ga smert ne reši iz njegovega nadležnega življenja. Še več pa jih dobode tudi neozdravljivo želodčevo bolezen. Škoraj vsaki drugi, tretji se pritožuje o tem. Pa vsaj ni j čuda! — Dopoldanski poduk traja do dvanajstih, in ob eni se zopet poduk začue. V tem času naj se tedaj učitelj hitro najč, se pripravi na popoldanske šolske predmete; v šolsko sobo mora tujli hitro iti, ker uže so začeli nekateri rogovileži kričati; in v tem bije ena ura. Mesto da bi se želodec počil in v miru povžita jedila prebavil, mora učitelj vse svoje moči napenjati, da si za uk potrebni mir ohrani, (kar nij ravno lehko pri 100—150 otrokih). In to gre dan za dnevom. Hvala Bogu, da imamo vsaj na večrazrednih šolah četertek prost, to se pravi, da šolskega prahu ne požiramo. Opravka je pa tako dosta. Nij tedaj čuda, alco ne le učenci težko pričakujejo počitnic, ampak tudi učitelja razveselč, ker mu privoščijo kratek oddihljej.
Karkoli izmed učiteljev more vsaj nekaj časa potovati, naj to stori. Posebno bolehnim priporočam potovanje v bolj gorate kraje, bolje mu bode hasuilo na duhu in truplu, kakor kake toplice. O radostno potovanje! ko človek brez skerbi kar tje v en dan potuje. Kdo nek ne potuje rad?
Ste	dve versti ljudi: tisti ki potujejo	(bomo	itinerarius), in
taki, ki ne potujejo (bomo domesticus). Da so natoroznanci, ki ne morejo razumeti, zakaj da nekateri ljudje vedno doma tičč. Jaz sem gotovo neprijatelj zadnjih, in se prištevam raji k per vim. Imaš denar, tedaj moraš potovati; ako nimaš denarja, — tedaj moreš potovati; si zdrav, zakaj bi ne potoval; si pa bolan, kdo bi ne potoval? — Vsaki, kateri potuje, ima svoj določeni namen, in Schiller pravi: Es wiichst der Mensch mit seiuen Zwecken; tudi se lehko reče: Veselje do potovanja raste z namenom. Pisatelj potuje, da popisuje potovauske podobe, potovanske spomine, potovanska pisma, potovanske novele; slikar si poišče	lepe, romantične kraje, da jih narisane	na	papir ali
platno sč	seboj domov prinese. Tovarnik,	ki colo	leto	producira,
mora tudi enkrat konsumirati.
Birokrat, ld enajst mesecev kot červ po svojih aktih brodi in pretika, se tudi vzdigne iz kancelijskcga prahu, in hajd na prosto vsaj za en mesec. In učitelj, ta zemeljski terpin, bi ue šel vživat krepčalnega zdravega zraka vsaj za nekaj dni? Kdo mu bode zameril?
Potovanje ima, kakor sem rekel, dva namena: poživiti si truplo, izbistriti si um. Za svoje nadaljevalno delovanje potrebuje učitelj krepko zdravo truplo, a tudi bistri um. Oboje inu jo jako potrebno, kajti oboje potrebuje pri podučcvanjn. Na potovanju pride v spomina vredne zgodovinske kraje. Kar je popred čital v knjigi o tem ali onem kraju, to pride mu sedaj vse živo pred oči in vterdi se mu v spomin neizbrisljivo. Kar je pa Daj-več vrednosti potovanja pa je to, da učitelj se svojimi kolegi v mnogostransko dotiko pride. Tu pride pogovor na šolo. Zlasti pri starejib učiteljih bodeš veliko pridobil. Jaz jih vselej rad in spoštljivo poslušam, kajti izkušeni so, in izkušnje človeka uče. Akoravno nijso toliko študirali, kakor njih mlajši kolegi, vendar so si po dolgoletnih izkušnjah toliko praktičnosti pridobili, da si jih lehko v izgled postavimo. Poznam več spoštljivih starčkev učiteljev, ki še v svoji sivi starosti uevtrudljivo na šolskem polju vspesno delajo.
V šolskih sobah vidiš učne pripomočke, ki jih morebiti v tvoji šoli nij. Priložnosti imaš tedaj, da se o njih koristi in potrebi prepričaš. Ako se ti dopadejo, in ti krajni šolski svet denarno podporo dovoli, napravi si jih tudi ti; ako ne zadostujd, tedaj nepotrebnosti ne bodeš nasvetoval za nakup. Kar vidiš lepega in koristnega, bode naj ti v izgled; kar napačnega, varuj se, da se tudi pri tebi ne vgnjezdi. Sploh bodi vedrega duha in veselega serca 1 Vse tuge in otožne misli doma pusti. Le tako ti bode potovanje koristilo. In ko prideš na svoj dom, in se zopet tvoje delo začne, lotil se bodeš z veseljem tebi odločenega posla. Spominjal se bodeš z vesel jem na prijetne vtise, ki si jih na potovanju doživel, in ta veseli spomin ti bode marsikatero tužno uro olajšal.
Kako bi se dalo ljudstvo za šolo pridobiti?
(Govoril Antonij Leban-Mozirski, učitelj v Ribnici na Štajerskem, pri uradni učit. konferonciji dne 10. avg. v Braslovčah.)
Dragi tovariši! Uže mnogokrat se je stavilo vprašanje, „kako bi se ljudstvo za šolo pridobilo ?“ Svetovalo se je tako in zopet drugače; mnogi so zadeli v — tarčo, a čestokrati se je pot zgrešila in tako smo dospeli iz Scyle v Karybdis. —
Po mojem mnenju — katero pa nočem slavni skupščini usiliti, bi se dalo gor omenjeno vprašanje ugodno rešiti, ako bi trije faktorji združeni — kakor klješče — harmonirali. Ti so:
1) Dobro razumeti pravo — podučno zadačo.
2) Krajni šolski svet.
3) Učitelj.
Kateri specijelni poduk — glede zaderžaja, snovi in oblike, bi bil pa za mladino kultiviranega naroda splošno potreben in basljiv in bi ga smatrati morali kot pravo zadačo ljudske šole?
23*
— 3G0 —
— Znano je, da vsaki človek nij zadosta Sposoben, da bi vsa Človeška vedi dobro pojmil in razumel. Da, gotovo za to nij treba komentara. Znano je tudi, da nemajo vse znanosti in ročnosti jednako veljavo za človeka. Nobeden no more terditi n. pr.: da arabski jezik, zemljepisje in zgodovina kinežkega naroda, teoretično znanje kake umetnosti in praktična urnost raznih obertnij nij za posameznega potrebno in baš tako koristno, kakor popolnoma znanje svojega materinega jezika, znanje svoje domovine, znanje matematike itd. Iz tega jo tedaj razvidno, da za izobraženost skoro vsaki drugi človek druge snovi potrebuje. Kar naj se vsi otroci jednega naroda učč, ^mora biti za vse ude jednega naroda koristno, kasljivo. — Šolski poduk mora biti tedaj — praktičen, t. j. predavati so mora to, kar otroci potrebujejo, da dosežejo vsaj malo stopnjico izobraženosti, in tako naj učitelj, deržeč so učnega načerta, postopa in vsak še tako zabiti deržavljau bode uvidel, da je tak poduk pravi in postal bode uneti zagovornik ljudske šole in trudil se bode po svoji moči, da bode šolsko obiskovanje redncjše, od kojega je
— kakor znano — odvisen sad celega poduka. — Vsekako je splošna človeška naobraženost cilj, do kojega naj šolski poduk brepeni dospeti. Slavni nemški pedagog pravi: „Die Kenutnisse und Fertigkeiten, mit deren Uebermittlung au die Kinder der Lehrer sich besckšiftiget, mUssen: 1) allgemein zugiinglich und erreicbbar, 2) allgemein vvertvoll und auvvendbar sein, und 3) alle Kriifte des jugendlichen Geistes in Anspruck nekmen — um sie zur selbststiindigen Haltung und freien Kegsamkeit auszubilden. Takih znanosti svojim otrokom zadobiti, se bode vsak oče veselil: on bode za šolo unet in zaspanoe navduševal za šolo. —
Štovanje od strani naroda, koje učitelj potrebuje, da bode poduk plodonosen, ne more deržava z javnimi sredstvi učitelju pridobiti. Pravo štovanje je nekaj notranjega, katero se ne da prisiliti tudi z zlatim križcem ne. A podpirati, zlajševati zna deržava učiteljev trud; t. j. z eneržijo z ko jo namerava šole pospeševati. — Sodba deržave o učitelju je velikega pomena. Kakor deržava svoje učitelje česti, tako jih narod — štova. — ltadi tega naj deržava učitelje povsod podpira in jim pomaga nositi težki šolski jarm, kateri je čestokrati težji od vojaškega — ker iz lastne skušnje konstatiram. —
Kar učitelj v šoli zida, naj se doma od starišev ne podira in tako ljuljiko mej pšenico sejo. — Učiteljev trud bode tedaj zlajšan, ako stariši in upljivni možaki, obč. svetovalci, šolstvo podpirajo in se za šolo in učitelja interesirajo. Dotični šolski sveti, naj občini ne usilujejo tacega učitelja, za kojega ljudstvo ne mara, koji ljudstvu nij po volji in kateremu bi ljudstvo deco ne zaupalo. Kadi tega bi želeli, naj dežolni šolski svet službe podeli ovim učiteljam, koje je krajni šolski svet predlaga in so ljudstvu po volji. Ako se liočo ljudstvo za šolo pridobiti, naj
bi bili tudi v krajnem šolskem svetu taki možje, kateri so si svesti svojega sv. posla, in imajo terdno voljo, solo povzdigniti. Oni naj bi znali nevednemu ljudstvu korist šole s krasnimi barvami Blikati. Koliko krajnih šolskih svetov pa imamo, ki se trudijo taki zadači zadostovati!? Da, da, konstatirati moramo, da se večina krajnih šolskih svetov — pasivno derži, ali še celo šoli sovražno postopa. Taki krajni šolski sveti obstojč iz terdib, termastih, zabitih nasprotnikov novih šolskih postav. Oni iščejo čast v tem, da nasprotujejo napredku; nasprotujejo kras-nej ideji na svobodni podlagi slovečih novih šolskih postav. Predsednik necega krajnega šolskega sveta je veliki posestnik. Za obdelovanje polja itd. potrebuje celo leto dosta delavcev, koji radi tega otroke šoli odtegujejo, a predsednik jih ne kaznuje, ker bi mu potem ne prišli na delo. — V drugem krajnem šolskem svetu predseduje štacunar in vsaki vaščan ali teržan mora pri njem kupovati; tedaj jih tudi ne sme kaznovati, inače zgubi upnike. Drugi udje krajnega šolskega sveta so kerČmarji, kupci itd. Tedaj morajo z ljudstvom harmonirati, biti prijazni, radi dobička, inače bi bila ob nedeljah kerčma in štacuna prazna — in škoda bi bila ogromna. — Otroke v šolo siliti jim je — tern v očesu. Krajni šolski svet naj po postavi pred začetkom vsakega šolskega leta napravi: „šolski popis". — Tone ugaja raznim krajnim šolskim svetom, to je razvidno iz tega, da često-krati pošiljajo „listino šolskih zamudnikov" okrajnem šolskem svetu, češ, da naj blagovolijo oni nemarne stariše kaznovati, kajti oni se iz gor omenjenih uzrokov nočejo dotičnežem zameriti. — To ne gre na nobeden način, da bi kmet kmeta kaznoval.
Ljudstvo vidi tedaj take nepostavnosti, postane vedno bolj šoli sovražuo in so nič več ne briga za šolo. Videči, da se v šoli v telovadbi podučuje, mislijo, da se hoče fante za vojaščino pripravljati, koje se boje bolj nego točouosnih oblakih. — Ako bi se tedaj hotlo ljudstvo za solo pridobiti, naj bi postali krajni šolski sveti iz razumnih, za šolo unetili mož, kateri so prijatelji novim šolskim postavam in napredku.
Kaj nam pa pomaga, ako šolsko zadačo dobro pojmimo; kaj smo dobili, ako je krajni šolski svet unet za šolo, ako pa učitelj uij ljudstvu magnet — persona grata. Učitelj mora biti izobražen mož, ako hoče pri nevednemu ljudstvu upljivati. Ta izobraženost pa ne sme biti jednostrauska, kajti on je učitelj svojih učencev v vsaki stroki. Da, 011 nij le učitelj, ampak tudi odgojitelj. Saj nij treba, da je učitelj baš učenjak, ampak, da le ne pokaže svojo slabosti, katore bi slabo upljivale na otroke in stariše, kajti perva naloga odgojitelja je, da jo on mož, kateri stoji pred mladino, brez madeža in zna se prikupiti otrokom in starišem. Tedaj duševna in telesna naobraženost je ljudskemu učitelju baš tako potrebna, kakor intelektuelna in
estetična. Pred vsem pa naj učitelj, ako hoče, da bode njegovo seme padlo na rodovitna tla, t. j., da bode ljudstvo soli prijazno, splolnjuje šolsko postavo sam, naj si znanje (vede) splošnega poduka dobro prisvoji, ker ljudska naobraženost slovi na tej podlagi. Iz vsega je pak razvidno, da bi se dalo ljudstvo za šolo pridobiti, ako se zadačo ljudske šole pojmi (razume); daje krajni šolski svet prijatelj šolstva; da je učitelj izobražen mož, kateri zna svojo naobraženost ljudstvu pristopiti.
Občna zgodovina
i	za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. <lr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Novi vele.
(Dalje.)
§ 13. Ljudovik XIV., kralj francoski.
Najznamenitncjši kralj francoski je bil Ljudovik XIV., kije 72 let mogočno in veličastno vladal. On je sledil svojemu očetu Ljudoviku XIII., pod katerim je služil največji francoski der-žavnik, kardinal Richelieu (Rišelie), ki je bil kraljevsko oblast posebno uterdil. Ljudovik XIV. je bil ob času očetove smerti še le pet let star; vladarstvo sta radi tega prevzela njegova mati in Kardinal Mac ar in. Potem ko je bil svoj kraljevski prestol zasedel, hrepenel je po tem, da bi bil najmočnejši knez svoje^dobe. Začel je tedaj neopravičeno se vojskovati in posebno moč Špansko in Avstrijsko zmanjševati. Kako malo je pravico spoštoval, kaže to, da je sredi miru odvzel nemško deržavno mesto Strassburg (1681). Štiri leta pozneje je napadel Kur-pfalsko in ga popolnem ukončaval, da bi, kakor je sam rekel, s puščavo branil vzhodno mejo svojega kraljestva. Njegov prev-zetui izrek je bil: „Deržava, to sem jaz“.
Dasiravno se je bila vsa Evropa zoper njega zavezala, vendar je povsod zmagoval. Pa mnoge vojske in zapravljivost pri dvoru je tirjala, da je moralo ljudstvo visoke davke plačevati, kar je delalo tudi stiske in nadlogo.
Kljubu velikemu bojevanju je Ljudovik XIV. pospeševal umetnosti in znanosti. Na Francoskem so bili takrat izverstni umetniki in pisatelji; Pariz je bil središče evropske kulture in francoski jezik je bil v navadi pri omikanih v vsej Evropi.
§ 14. Turki prod Dunaj o m.
Pod vlado nemškega cesarja Leopolda 1, naslednika svojega očeta Ferdinanda lil., so prilomastili Turki, spodbujeni po francoskem kralju Ljudoviku XIV., leta 1683 zopet na Avstrijsko.
Turški vojski, ki je štela 300.000 mož, je bil na čelu turški veliki vezir Kara M us ta f a, in ta si je bil namenil Beč premagati. Cesar se je b'l iz Dunaja umaknil v Linz^ in pripustil brarnbo glavnega mesta grofu Stahremborgu. Še predno so došlo pomožne vojske s Poljskega in od nemških knezov, že je stal Kara Mustafa pred Bečem. Staremberg je imel le 12.000 vojakov in kacib 8000 meščanov, pa to malo število se je hrabro branilo. Toda nevarnost je rastla od dne do dne in število vojakov se je vedno zmanjševalo, tudi živež je pohajal. 11. septembra so se potem vendar pri Golovcu blizu Dunaju prikazale trume na pomoč prišlega vojvode KarlaLotarinskega in poljskega kralja JanezaSobieskega. 12. septembra zjutraj se začne boj; v pervi versti se je bojeval vitežki kralj poljski. Tudi princ Evgen se je že v tej bitki odlikoval. Po terdnem boju so Turki pobegnili in pustili strelivo, šotore in drugo. Vojvoda lotariginski je šel za njim na Ogersko, kjer so se še 6 let deržali, pa naposled se vendar umakniti morali.
§ 15. Princ Evgen Savonjski.
Cesar Leopold jo bil v vednih turških bojih na čelu svoje vojske postavil vojskovodjo, kakoršnih je bilo dosedaj malo, namreč princa Evgena. On je bil iz rodu vladajoče rodovine v Savoniji in rojen 1. 1663 v Parizu. Bil je slabe telesne postave in zato so ga bili nameuili za duhovski stan. Ker ga niso hoteli med francoske vojake sprejeti, ponudil se je cesarju Leopoldu I. in v armadi vojvoda Karola lotaringiskega pred Bečem bil je že polkovnik ali oberst. V turških vojskah se je posebno pri Mohaču (1687) odlikoval, in kot verhovui poveljnik cesarskih vojsk je bil Turke pri Centi popolnem nabil, da so morali jako sramotni mir s cesarjem skleniti. (V Karlovcih 1699.)
Evgen se je bojeval v tako imenovani španski n a sled o-valui vojski. S Karolom II. je bila namreč habsburška hiša ua Španskem pomerla (1700). Karol II. pa je imel dve sestri; starejša je bila poročena s kraljem francoskim, Ljudovikom XIV, mlajša pa s Leopoldom I. Perva se je bila pri poroki vseli pravic do španskega prestola odpovedala, druga pa ne; bila pa je druga že mertva in njena hči je bila z volilnim knezom Bavarskim poročena.
Leopold je zahteval špansko krono za svojega sina Karola, Ljudovik XIV. pa za svojega vnuka Filipa. Iz tega je nastala vojska med Avstrijo in Francozko, ki se imenuje španska na-slodovalna vojska in kije dvanajst let trajala (1701—1713), Francozi so bili večkrat premagani, pri Hochstadtu, llamillies, Turinu, Malplaquct itd.; vendar je v miru, sklenjenem vUltrechtu (1713) in v liastattu (1714) Ljudovik za svojega unuka dobil Špansko z naselbinami. Avstrija pa, kjer je za kratko vlado Jožefa I. sledil Karol VI., je prejela Nizozemsko, Napolj, Sardinijo in
vojvodini Milan in Mantna. Po tej dokončani vojski dobil je princ Evgen novo slavo v vojskah s Turki, ki niso še mirovali. Najslavnejši pa tudi najtežavnejši dan za princa Evgena je bil 17. avgust 1717. Ta dan je bil v Belgradu petkrat večjo turško vojsko zmagal in tako Belgrad dobil iz turških rok. (Mir v P a-s a r O vic i h 1. 1718.)
Princ Evgen je umeri na Dunaji leta 1736 v 70. letu svoje starosti. Njegove kosti počivajo v cerkvi sv. Stefana.
Evgen je bil male postave in slok, pa lepo zraščen. Pri slovesnih priložnostih je bil krasno oblečen; v vojski pa je nosil priprosto obleko. Njegovi vojaki so ga očetovsko ljubili; boljšega vodje si niso mogli misliti. Ni se bil pa samo vojski posvetil, ampak ljubil je tudi znanosti in umetnosti. Bil je izversten deržavnik; cesarske dežele so ga zelo spoštovale, enako tudi drugi knezi evropski. —
Njegov edini namen je bil pospeševati srečo Avstrije in njegovo geslo pa: „Avstrija čez vse!“
§ IG. Peter Veliki, cesar Ruski.
Pod tem velikim cesarjem (1689—1725) začela seje velika Rusija po evropski omiki požlahtuovati. Popred je bila Rusija malo omikaua in Evropi se tudi malo poznana. Ruski vladarji so se imenovali cari. Car Aleks jo bil tri sinove zapustil, med temi je bil Peter najmlajsi. Starejši je umeri, srednji je bil nekoliko slep, nekoliko bedast in Peter pa še premlad; zato je začetkoma vladala njegova častilakomna sestra Zofija. Ona ga je dala po svojih prijateljih po tuje izrediti, da bi se s tem pri lastnem narodu ne mogel prikupovati; toda ravno to mu je pri-moglo do njegove pozneje velikosti. Ona je bila provzročila tudi zaroto strelcev, t. j. osebne cesarske straže zoper njega, pa Peter jo je bil udušil. Na to je on sam začel vladati in svojo sestro je dal v samostan zapreti.
Svoje samovladarstvo je začel s tem, da je mavsikaj v svoji deržavi predrugačil. Da bi se seznanil z naredbami po drugih deželah, podal se je v inozemstvo, t. j. v tuje dežele. Potoval je po Angleškem in Holandskem, da bi se naučil ladi-jestavstva, pristopil je pri Amsterdamu kot navaden delavec k ladijestavccm. Podal se je še na Angleško, toda se moral kmalu verniti v Moskvo, da je punt strelcev potlačil in zločince ostro kaznoval.
Vstanovljal je šole, vpeljal nemško nošo in poklical več tujcev v deželo.
Največja skerb je bila Petru povzdiga morske kupčije. V ta namen je hotel svojo oblast na Vzhodnem morji na škodo .Švedov razširiti, kar ga jo zapletlo v tako imenovano severno vojsko. Na švedskem prestolu je bil takrat petnajst lot stari kralj Karol XII. Peter se je združil s Poljaki in Danci ter
napovedal Švedom vojsko. Pa mladi kralj je bil čverst, Dance je kmalo premagal in potem tudi desetkrat močnejšega ruskega sovražnika v beg zhgnal. Tudi poljskega kralja je bil ponižal in še k temu pripomogel, da so si Poljaki druzega kralja bili izvolili. Vendar je bil med tem Peter Veliki pribojeval pokrajino Ingermanland in tu postavil temelj, novemu mestu, ki se je po njem Petrograd zvalo. Švedskega kralja je zdaj sreča popolnem zapustila. V novi vojski z Rusi je bil pri terdnjavi Pulta vi tako pobit, da sije golo življenje komaj rešil zbeguivši na Turško.
Tu je bil nagovoril sultana za vojsko zoper Ruse. Na reki Pruti je bil Peter od Turkov obkoljen in bi bil celo ujet, ako bi njegova sopruga turškega velikega vezirja ne bila podkupila.
Karolu je sultan zaukazal, naj zapusti turške dežele, čemur se je pa Karol dolgo upiral. Še le potem, ko je zvedel, da se doma sestra njegova kraljevskega prestola polastiti hoče, hitel je neznano hitro domu, kjer pa je bil pri obleganji terd-njave Fridrichshall menda zavratno umorjen (1718). Slave Švedske je bilo konec. Rusija je dobila v miru najlepše pokrajine ob Vshodnem morji in Peter se je imenoval „ear vseh Rusov.“ Peter Veliki je vladal do leta 1725; za njim je bila njegova sopruga Katarina I. kot cesarica priznana.
§ 17. Marija Terezija.
Cesar Karol VI. ni imel moških dedičev. Da se po Ferdinandu I. ustanovljena monarhija ne bi razderla ali drugim v roke prišla, izdal je pragmatično sankcijo, t. j. postavo, po kateri imajo tudi ženske nasledovalno pravico na prestolu, in po kateri se avstrijske dedne krovine ne smejo razdeliti. Karol se je ves čas svoje vlade s tem trudil, da je Evropa pragmatično sankcijo pripoznala.
Leta 1740 je umeri cesar Karol VI. v tej nadi, da bode njegova najstarejša hči Marija Terezija brez ugovoru v posest vzela njegove dežele.
Marija Terezija je bila leta 1717 na Duuaji rojena; še kot otrok je kazala nenavadne dušne zmožnosti. Učila seje jako rada; zgodovina jej je bila najljubši predmet; tuje jezike se je z veliko lahkoto učila. Razen maternega jezika je zualo latinski, francoski, italijanski in španski jezik. Bila je bistrega uma in čverste volje, poleg tega pobožnega serca. Imela je z ubogimi ljudmi veliko usmiljenje. V devetnajstem letu se je poročila s Francem, vojvodo Lotaringije, in 24 let stara je že prevzela po svojem očetu vlado avstrijskih dežel.
Oblasti evropske so bile pragmatično sankcijo sicer pripo-znale, in zanjo poroštvo dale, toda niso ostale mož beseda. Resnične so torej bile besede princa Evgena, ki je rekel: Najboljše poroštvo za pragmatično sankcijo je dobro napolnjeni zaklad in
čversta armada; kajti zoper mlado kueginjo so se sovražniki od vseh strani vzdignili, namreč volilna kneza Bavarski in Saksonski, kralji Francoski, Španski in Pruski. Avstrijske dežele naj bi se bile po želji teh razdelile in na nemški prestol naj bi bil volilni knez Bavarski postavljen.
Nenadoma pride pruski kralj Friderik II, pozneje Velik imenovan, s precejšnjo vojsko v Slezijo in premaga Avstrijanee. Volilni knez bavarski, podpiran od Francozov, pride v gornjo Avstrijo, obsede Line in se da proglasiti za nadvojvodo gornje Avstrije; poda se potem na Cesko, obleže Prago, kjer so sc mu potem češki stanovi poklonili. V prihodnjem letu je bil ta volilni knez Karol VII. celd za nemškega cesarja izvoljen in kronan.
Kljubu tim velikim nevarnostim Marija Terezija ni obupala. Zaupala je na božjo pomoč in na vdanost svojih podložnikov. Skliče deržavni zbor v Požun (Pressburg), kamor jo prišla v černi ogerski narodni obleki, s kraljevim mečem opasana in s krono svetega Stefana na glavi. Njena lepota in njena izgovor-nost je ganila ogerske velikaše, da so navdušeno prisegli, življenje in premoženje za kraljico žertovati. Ysa Ogerska je zgrabila za orožje.
Tudi zvesti Tirolci so prišli s svojih gora bojevat se za vladajočo hišo. V kratkem času je bila Avstrija vseh sovražnikov oslobodena, in še celo Bavarsko premagano in ravno tisti dan, ko je bil volilni knez Karol VII. za cesarja v Frankobrodu kronan, prišli so bili zmagovalni Avstrijanci v Monakovo. Samo Šlezija je bila izgubljena, ker jo je cesarica v miru v Vratislavi Pruski pripustila. Karla VII. siu se je po očetovi smerti sprijaznil z Avstrijo in dobil svoje dežele nazaj.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. (O tukajšnjih telovadnicah.) Telovadba soje vdomačila po vsej slovenski domovini, vendar smo imeli pred malim časom celd v glavnem mostu nase deželo samo dve telovadnici, t. j. telovadnico Sokolovo in pa ono nomškega telov. društva. Udje zadnjega društva telovadijo sedaj v telovadnici c. k. realke. V zadnjih treh letih je pa štovilo telovadnic precej narastlo.
Najstarejša telovadnica je Sokolova, katera potrebam popolnoma zadostuje. Druga po starosti jo ona v lieealnera poslopji, ki ima sicer najpotrebnejšo napravo, pa jako majhen prostor. V nji telovadijo učenci
1.	mestne šole in c. k. vadnico, gimnazijska mladež in učiteljski pripravniki. Tretja je telovadnica 2. mestne sole, v kateroj telovadijo učenci 2. mestne šole in učenke ženskega izobraževališča. Najnovejša jo tolovadnica Waldhorjevega zavoda, katera se jo 9. nov. odprla.
Naprava omenjenih telovadnic jo zeid različna.
Telovadnica 2. mostne šole je jako prostorna, ima pa nepremakljivo telovadno napravo, kakoršno je bilo prod 30 leti vpeljano v zelo velikih, in samo v ta namen odločenih prostorih. Dan danes se taki prostori tudi za drugo' prilike porabljujcjo, zato je taka naprava nepraktična. Vpeljuje se marveč v telovadnicah premični aparati, in take ima telovadnica ljubljanske realke. Aparati te telovadnice stanejo blizu 1900 fl. in se zamo-rejo v malo minutah iz nje pospraviti.
Enaka naprava jo tudi v telovadnici Walherrjevega instituta. V tej telovadnici zamere lehko ob enem 40 dečkov telovaditi. Stebri za prete-zavnico (Reek) so premični, lestve, kakor tudi kolči za plezanje se prav lahko odstranijo. Draga naprava bi zadostovala celo srednjim šolam. V njej se nahaja: pretczavnica (Reek), koza (Barren), konj, kozel, priprave za skakanje, kolči za plezanje, železne palice in ročki. Vsa naprava je po najnovejšem stroji in zelč elegantno napravljena. Preskrbel jo je gosp. Tonnies, fabrikant v Ljubljani. Pri omenjenem fabrikantu so dobivajo telovadni aparati jako elegantno napravljeni in ceneje, kakor drugod na Nemškem.
Hvalevreden je trud gosp. Waldherrja, da tako lepo napreduje s časom, da ima kot posestnik privatno šolo tako lopo vredjono telovadnico.
Pri tej priliki priporočam učiteljem, kateri v Ljubljano pridejo, da si ogledajo to telovadnico; služila bo njim v izgled.
Iz Št. Jurja n. j. ž. 15. nov. t. 1. Celjsko okrajno učiteljsko društvo je imelo svoj rodni shod v Colji 9. t. m. Udelcžitoljov je bilo samo 16; za našo tako mnogobrojno društvo jo to premalo. Ono, užo v mesto došle tovariše, ki so društvenih obravnav neudeležujo, bi morda človek nekoliko mlačne imenovati smol.
Predsednik g. Bobisut predstavi na novo k društvu pristopivšega nadučitelja mestne deško šole, g. Blimel-a. Po nekaterih krajših poročilih preide se k pretresovanji »druzega berila11. Ko g. Miklavc predsednikovo mesto prevzame, poroča g. Bobisut v imenu komite-a. Iz njegovega daljšega govora posnemam to le:
Društvo si je dalo nalogo, pretresovati vsa slovenska berila, kakor tudi abecednik, katere hoče popraviti in po zahtevah sedanjih učnih čertežev prenaroditi. Sklenilo je tudi sestaviti »tretje berilo". Iz posebnih razlogov se hoče društvo najpopred lotiti »druzega berila".
Poročevalec prečita komite-jeve sklepe, kateri se po dolgem in živahnim debatiranji tako-le sprejmo:
1. Zaderžaj v »drugem berilu" bodo razpadal v dva glavna dela — v etičnega in realističnega.
2. Pri izboru tvarine in njeno sestavo so merodajni učni smotri v učnih čertežih na srednjej stopinji.
A.	V etični del naj so vzamejo: povesti, basni, pesmico, pregovori, izreki in zastavice. Nekaj beril se bode tudi vravnalo tako, da bodo posebno slovnišklra namenom služila. Po teh naj se bodo posamezna slov-niška tvarina obdelavala, vadila in uterjevala. Tudi drugi deželni jezik naj bi se na takošnjih berilih lehko praktično vadil (!?? Ur.)
B.	Realistični del pa naj razpada: a) v naravoslovni, b) v zemljepisni in c) v zgodovinski dol.
Tudi v tem delu naj se pesniški sestavki, opisi, popisi in zagonetke menjavajo in nauk mičijo.
To je torej goli čertož, po katerem se bode popravljalo, oziroma sestavljalo , drugo borilo". Glodč nodvomljivo važno naloge, kojo si je društvo samo in prostovoljno naložilo, se jo smelo nadjati mnogobrojncga udoleženja družtvenih shodov in obravnav njegovih. Tovariši! z iskreno pogumnostjo na delo!*)	V.	J.
Iz Ormuža. Tri mesce jo proteklo, od kar nisom o zborovanju našega društva poročal. V teh dveh šojah, 7. septbr. in 2. nov. se tudi nič kaj zanimivega obravnavalo ni.	V pervi	jo govoril Kovačič	„o potju v
narodnej šoli" ter sledeče nasvetoval, a)	Učitelji	naj bi šol.	pesmi med
seboj menjavali, b) Društvo naj	bi volilo	jodnega	zbiratelja,	kteri bi od
drugih društev pesmi dobival in	učiteljem	pošiljal.	Oba nasveta sta bila
sprejeta in Kovačič je bil za zbiratelja zvoljon.
Za tim je govoril Šinko: „Družina in običaj „SIovanov“. Razpravljal je „zadrugo“ in zasebno družino ter razložil običaj pogreba pri Slovanih.
Stuhec-ov nasvet: društvo naj bi dož. šol. svet prosilo, da bo četortek na jednorazrednih šolali s poldnevnim podukom prost dan, se je prejel.
V soji 2. novbr. sojo objavil odlok, daje društvu dovoljeno, v vseh šolskih krajih ormužkoga okraja zborovati.
Šinko je govoril „o pripovedkah, pregovorili in pesmih Slovanov", ter pri zadnji točki, „nasvoti“ predlagal naj bi se g. Sehmidingor, kot poslanec občnega zbora vCelji, opomnil, društvu o tem poročati. Kovačič pravi, da mu je Sch. to obljubil in bode tudi v jodni prihodnjih soj to storil; predlog Šinkov pade.
Za prihodnje zborovanje se odloči Velika nedelja.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 9. nov seje mod drugim dovolila paralelka k I. razredu v Vojniku, določilo število krajnih šolskih svetovalcev v Svetinjah in nasvetovalo, koliko ho treba štipendij in podpor gojoncom štajerskih učiteljišč in pripravlje-valnic. Mihael (Iberski soje imenoval nadučiteljem v Ponikvi.
(O štajerskem ljudskem šolstvu leta 1875—7ti) beremo v časnikih to-le poročilo: Vseh narodnih šol s 38 poddružnicami in 3 vadnicami jo bilo 738, privatnih pa 38. Samo za dečke je bilo 24 in samo za deklico 17 šol. Šolsko obiskovanje se od lanskega leta ni zboljšalo; od 149.155 za šolo ugodnih jo bilo 119.522 šolo obiskujočih na ljudskih šolah in 7755 na privatnih in srednjih šolah. Solo zanemarjajočih otrok ni bilo v 11 okrajih nič ali samo 1—2°/o> v 9 okrajih 3—4%. V nekaterih okrajih pa je bilo takih po 21 °/0, 23% *» ^9%- V kozjanskem in Mautern-
*) Ako je sl. vlada na strani celjskemu uč. društvu, ako ona spodbuja ondotno gg. učitelje k delu in jim obeta podporo, in ako bode še kateri dobrih slovenskih pedagogov in literatov (n. pr. ljubljanskih) celjsko d lo pregledal; potem imamo upanje, da dobimo boljšo čitanke. Sicer je pa 3. berilo že g. Praprotnik v Ljubljani izdelal in ga vladi predložil.
skein okraju je bilo šolo zanemarjajočih celč 26°/o, v ptujskem in breškem 30%, v šostanjsk ein 33% in sevniškem pa 41°/0. Po slovenskem Stajerju — pravi poročilo — jo obiskovanje sploh slabše, ltaili šolskega obiskovanjaje bilo kaznovanih na vsem Štajerskem lani 1694 sta-rišev, na spodnjem Štajerskem 513 in sicer največ v laškem okraju (198) in v celjski okolici (113). V vranskem, ormuškem, sevniškem, šmarskem, g o renj o-rad gonskcm, ptujskem, breškem in rogaškem okraju ni bil nihče kaznovan, dasiravno je bilo nezadostno obiskovanje. Na 314 šolah oziralo sejo na sadjerejo, na 79 na čebelarstvo in na 38 na svilarstvo. Z 19 šolami so bili kmetijski tečaji in .r^4 obertnijski točaji v zvezi. V ženskih delih sc je na 511 šolah podučevalo. Solarskih bukvarnic je bilo 449 (64 več od lanskega leta). Telo vadi šč je bilo samo 224 in šolskih vertov 146. Od 710 šolskih poslopij zadostuje jih postavnim zahtevam samo kacih 432. Novih poslopij soje več postavilo, p. n$ slovenskem Sta-jeru: na Studončinah pri Mariboru, v Lempahu, v Smarji, v spodnji Kunigundi itd. V celem šolskem letuje bilo v 67 šolskih okrajih 643 okrajnih šolskih sej in se je 28.432 uradnih reči obdelovalo. Vsi okrajni šolski nadzorniki so 1066 člnij šolo nadzorovali. Deželni šolski nadzornik je v 22 krajih šole nadzoroval. Na 378 šolah so bili vspehi v didaktičnem obziru prav dobri in dobri; na 191 manj dobri, in na 133 šolah nezadostni. To izvira od tod, ker jo 160 osob nekvalificiranih podučevalo, in kor je med 287 učitelji, ki imajo samo spričevalo zrelosti, dosta takih, ki so bili samo v enoletnih učiteljskih kurzih
(O kmetijskih nadaljevalnih šolah na Primorskem) piše „Soča“: „Pri c. kr. namestništvu v Trstu so 12. m. m. pod predsedništvom gospoda c. kr. namestnika zborovali nekteri gospodje, ktere je vis. namestništvo kot zastopnike deželnih odborov ali kmetijskih društev, ali kot kmetijske strokovnjake povabilo. Predmet posvetovanja bil je obširen predlog in načert gospoda deželnega šolskega nadzornika Klodiča, po katerem naj bi se upeljal kmetijski poduk na ljudskih šolah. Osnovati se huč<yo kmetijske nadaljevalnioe, to je, ko je deček doveršil 6 letno šolsko dobo, bo še 2 leti moral obiskovati kmetijski kurz, ki bo v ozki zvezi z ljudsko solo. Načert ima dve vers.i kmetijskih nadaljevalnih kurzov, višega in nižega. Viši ima naj manj 14 ur poduka na teden, pa tudi do 24 ur, niži lo 6; viši se vpelje na onih ljudskih šolah, ki so vsaj 3 razredne, niži pa na enorazrednicah, na kterih deluje en sam učitelj, torej se od njega, tudi če je za kmetijsko podučevanje sposoben, ne more več od 6 ur v tednu zahtevati, da so peča s kmetijskim kurzom.*) V takih kmetijskih kurzih se bodo kmetijski dečki učili v kmetijstvu, kmetijskem računstvu, risanju, kmetijskih spisih in v natoroznanstvu, ki je podlaga celo kmetijske znanosti. (Dobro! Ured.) Predlogi velezasluženega gospoda nadzornika so bili po vsem sprejeti in bili so gotovo natančno prevdarjeui, kajti bili sto dve seji, kteri sto po več ur trajale."
(Iz deržavnoga zbora.) Proračunski odbor ni odobril predloga vlade, po katerem naj bi se za stavbo učiteljišča v Mariboru 50.000 gld. in za razširitev goričkega Werdenberškega šolskega poslopja enak znesek v proračun vzelo. Tudi za novo graško učiteljsko poslopje se ni ničesar dovolilo. Ali se je hotelo s tem „šparati" ali vladi oponirati?
(Iz Barke na Goriškem) so nam piše, da se je bivšemu učitelju v Materiji v Istri, za kmetijski napredek jako vnetemu g. Pornišeku podelila nagrada od 40 gld. za poduk v kmotijstvu na matorijski šoli.
(Učiteljske preskušnje v Gorici) so se 18. nov. dokončale; udeležilo so je 12 možkih in ženskih; za ljudske šole so opravili proskuš-nje 3 učitelji in 2 učiteljici; za meščansko šolo je dostal g. Iv. Mercina, učitelj c. kr. učiteljske pripravljevalnicc na Proseku. On je pervi gor iški Slovenec, ki jo to preskušajo v slovenskem in nemškem jeziku dostal. (Čestitamo mu. Ured.)
*) Vsaj je še to skoro preveč.	Ured.
(Vabila.) Ormužko okraj. učit. društvo, bodo 7. decbr. t. 1. ob 12. uri (opoldne) pri Velikinedelji zborovalo. Na dnevnem rodu je:	1. Odo-
bren je zadnjega zapisnika. 2. Došla pisma. 3. Fizika v narodnej šoli; 4. Upljiv ljudstva na našo šolstvo; 5. Zgodovina v narodnej šoli; (5. Predlogi; 7, Določenjo kraja za prihodnje zborovanje. Vso ude in šol. prijatelje vabi k temu zboru	odbor.
(Vabilo.) Učiteljsko društvo v Celji ima 7. decembra t. 1. svoj zadnji letošnji zbor, pri katerem se bode nadaljevaje obravnavalo o zbol-šanji „Drugega beri!a“. Opomnimo, da se č. udjo blagovolijo pripraviti na debato o berilnih spisih, kteri na mesto zavorglih priti imajo. Želi prav živo udeležitov	odbor.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba na Vidmu (2razr. š.) s 440 (.330) in stan. do 8. decembra na kr. š. svet.
Na Goriškem: Učiteljska služba v Lokavci s 500 gld. in stan., in Gabrijah s 400 gld. in stan. do 31. decembra na kr. š. svet.
Na Krunskem: Učiteljska služba je v Iiotederšici izp azujonas 450 fl. letne plače in s prostim stanovanjem do 28. decembra 1876 na kr. š. sv.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Fr. Gaberšek (Ij. uč. k.), podučitelj v Braslovčah; gospodična Flora Brus (iz Ljubljane), zač. podučiteljica v Ribnici.
Na Kranjskem: Gospodični Verdorbor in Krušič, učiteljici v Ko-čevji; g. Petrič (iz Mavčič), z. učitelj v Zalilogu; gospodična Lonassi (učit. k,), z. učiteljica v Št. Ruprehtu; gospodična Zalaznik, (učit. k.), z. učiteljica v Leskovcu; gospodična Korošič, z. učit. v Št. Jemci.
Na Goriškem: Gospodična Marija Vidic (iz Reichenburga), podučiteljica na ženski vadnici v Gorici.
Učiteljska služba "3
na enorazredni ljudski šoli pri sv. Janžu pri spodnjem Drau-burgu z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem v šolskem poslopji se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo dostojno dokumentirano prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke do I. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v sv. Janžu pri spodnjem Drauburgu (Post Windiscbgratz).
Okrajni šolski svet v Slovenjem Gradcu, dne 8. novembra 1876.
Pervosednilc: Strobach m. p.
Služba podučitelja oziroma podueiteljice
na ljudskej šoli v Šmarji se razpisuje z dohodki III. razreda, prostim stanovanjem in priboljškom 50 forintov.
Prošnje se imajo do 15. decembra 1876 oposlati krajnemu šolskemu svctovalstvu v Šmarji (St. Marein bei Erlachstein).
Okrajni šolski svet Šmarski, dne 27. novembra 1876.
Pervosodnik: Haas 1. r.
Učiteljska služba
na štirirazredni ljudski šoli v Slovenjem Gradci z dohodki II. razreda se zarad definitivnega imenovanja razpisuje, ker se do-sedaj le začasno oskerbuje.
Prosilci zmožni nemškega iu slovenskega jezika v govoru in pisavi naj vpošljejo dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 20. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Slovenjem Gradcu.
Okrajni šolski svet v Slov. Gradcu, dne 13. novembra 1876.
Pervosednik: Strobach m. p.
“ Učiteljska služba “
na enorazredni ljudski šoli pri Šeut Janžu na Peči, z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se že večkratno razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj pošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavleuje okrajne šolske gosposke najdalje do 5. januarja 1877 krajnemu šolskemu svetu v Sent Janž na Peči (Post Wollan).
Okrajni šolski svet v Šoštajnu, dne 17. novembra 1876.
Pervosednik: Strobach m. p.
Učiteljska služba
na enorazredni ljudski šoli v Terbonji (Trofin) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega iu slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj vpošljejo svoje dostojno dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 8. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Terbonji (Post: Saldcn-hofen).
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 24. oktobra 1876. 8—3	Pervosednik: Strobach.
Nadučiteljska služba
na trirazredni ljudski šoli v Ribnici z dohodki III. razreda iu prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi naj pošljejo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajno šolsko gosposke najdalje do 1. decembra t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Ribnici (Reifnig an der Kiirut-nerbahn.)
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dne 12. oktobra 1876. 3—3	Pervosodnik: Strobach.
ir
v Ijjutomeru (Luttenberg)
imelo bodo v zalogi sledeče
slovenske šolske knjige:
Lapajne: Geometrija ali merstvo, cena 24 kr.
Netolička-Lapajne: Mala lizika v pogovorih, cena 25 kr.
Netolička-Lapajne: Mali prirodopis v podobah, cena 00 kr.
Deoker-Lapajne: Fizika in Kemija, cona 70 kr.
Krones-Lapajne: Pripovesti iz zgodovine Štajerske, cena 8 kr.
Lapajne: Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja, cena 8 kr.
Praprotnik: Slovenska slovnica, cona 30 kr.
Praprotnik: Spisje, cena 32 kr.
Slovenski učiteljski koledar za leto 1877 z imenikom slovenskih šol in učiteljev po 10, 15, 20, 25, 30 in 40 kr.
Dr. Razlag: Slovenska pesmarica, cena 60 kr.
Lapajne: Kranjsko ljudsko šolstvo, cena 20 kr.
Temp8ky: Kazalni nauk v podobah s slovenskim in nemškim tekstom; cena 0 gld. 66 kr. (v knjigi) ali 14 gld. (na debeloin papirji).
Prausek-Praprotnik: Tablice s čerkami (bralni stroj), cona 1 gld. 80 kr.
Žnidaršič: Nauk o decimalih in novi meri, oena 60 kr.
Žnidaršič: Abeccdnica, cena 20 kr.
Barbika HUchtl: Stari vojak in njegova rejenka, (otroška gled. igra), cena 20 kr.
Ustrahovalna pravila ljutomerske šole, oena 1 kr.
Slomšekove pesmi, cena 1 gld., oziroma 90 kr. (nevezane).
Felkl-nove risanke, št. 1 (pike 1 cm. narazen), št. 2 (pike 2 cm.), st. 3 (pike 4 cm.), št. 4 (brez pik); oena onemu kosu 6 kr.; 100 iztisov 4 gld. 70 kr., 50 iztisov 2 gld. 40 kr. (Felkl-nove risanke so najboljše risanke.)
Knapek-ove risanke (tudi s slovenskimi napisi), št. 1 (pike 1 cin.) št. 2 (pike 2 cm.); cena 3 kr.; 100 kosov 2 gld. 85 kr., 50 kosov I gld. 45 kr.
Winiker-jeve pisanke (gloj dotični inserat), cena 2 kr,; 240 kosov 2 gld. 90 kr.; 120 kosov 1 gld. 50 kr., 60 kosov 80 kr.
Bazen teh naštetih artikeljnov postrozalo se bode še z drugimi rečmi, katerih bodo p. n. naročevale! zahtevali. — Naročila so bodo urno po pošti izverševala. Pri majhnih naročilih naj se izvoli denar naprej poslati (po poštni nakaznici) in pošiljatev se bode radi manjših stroškov pod križnim ovitkom oddala pošti; pri večjih naročilih se bodo znesek na pošti povzel. Samo znanim in zanesljivim naroČevaloem se bode blago na vero
poslalo.	,
Naš namen ni, dobička iskati, ampak na to delati, da se bode naše domačo blago bolj razširjevalo, in da bodo slovenski učitelji po,hitri poti in po nizki ceni v roke dobili slovenske šolske potrebščino. Prosimo torej zaupanja in podpore 1	3—4
I
\
Lastništvo „Ufiitoljsk(» društvo za slov. Štajer.'1 Za uredil, odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Muriboru.