------    420    ------
Novice.
Otvorjenje "Narodnega doma".
Dovršeno  je veliko  za ves   slovenski   narod velepomen-Ijivo delo. Postavljen je „Narodni dom", katerega so slovenski rodoljubi tako iskreno Skeleli,  v katerem najdejo slovenska društva svoje bivališče. Dosedaj je mankalo Slovencem dostojnega shajališča in prostora, posebno   pri vetjih narodnih slavnostih, kadar se  je sešlo ve6   naroda iz raznih   slovenskih   pokrajin. Minoli   teden v torek   je   blagoslovil,   kakor znano   prekrasno stavbo   frančiškanski   župnik   in   guardijan Hugolin Sattoer, v soboto in nedeljo se je pa vršilo slovesno otvorjenje.   Ker čas za večje narodne slavnosti ni več ugoden,  se je otvorjenjo vršilo bolje v skromnih mejah in se veČja narodna slavnost priredi   še le drugo   leto,   ko se oivori   društveni vrt.   V soboto zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava,   pri kateri je gospod režiser Inemann prenašal za to slavnost zloženi prelepi prolog slovenskega pesnika Funtka. Potem se je igrala Jurčič-Kersnikova igra „Berite Novice" in pa predstavljalo jedno dejanje iz izvirne Parmove   slovenske opere „Urh grol Celjski". Po slavnostni   predstavi je bil koncert vojaške  godbe v „Narodnem domu".   Sprva sa je nameraval prirediti velik koncert s   petjem,   pri   katerem   bi   bila   sodelovala   razna   slovenska društva.   Vsled nekega obžalovanja vrednega  nesporazumljenja so pa pevska društva odpovedala svoje sodelovanje.  V nedeljo ob  11. uri dopoludne je pa bila slavnostna seja. Učitelj Grangi je deklamoval svoj v ta namen zloženi prolog.   Predsednik g. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški   je   v  naudušenem   govoru naslikal kratko zgodovino „Narodnega doma".   Omenjal je zasluge, katerih so si pri tem pridobili   gg. dr.  Alfonz Mosehe, župan Ivan Hribar, cesarski svetnik in deželni   odbornik Ivan Murnik in drugi.    Deželni   glavar g   Oton Detela   je  počastil otvorjenje   s   svojo   navzočnostjo   in v svojem   govoru   izrazil željo, da bi „Narodni dom"  bil deželi in narodu   slovenskemu v čast in slavo in bU spomenik narodne jedinosti in ljubezni. Društveni tajnik  je potem v obširnem in jako   skrbno sestavljenem   poročilu točno naslikal   zgodovino „Narodnega   doma", kako se je rodila ta ideja, kako se je zdaj zbiralo in kako se je gradil.    Zgradba velja 220 tisoč goldinarjev, denarja^ se je pa nabralo 104.000 gld. Treba bode še mnogo skrbne požrto-valnosti,  predno se ta dolg poplača in „Narodni dom"  preide kot lastnina v roke „Matici Slovenski", kakor je bilo skleneno. Popoludne ob dveh   je   bil   slavnostni   banket,   katerega se je udeležilo nad 200 oseb.    Predsednik   društva »Narodni dom" je prvi napil presvetlemu cesarju proslavljajoč ga, kot velicega dobrotnika bele Ljubljane. Potem so se pa vrstile napitnica za napitnico, v katerih se je izražala nada, da bi „Narodni dom" vedno Slovence združeval.   —  Ob sedmih zvečer je bil župan g. Hribar priredil prijateljski večer pri „Maliču", zlasti za tuje goste, kateri se niso udeležili slavnostnega plesa. K temu večeru povabljeni so bili tudi  ljubljanski  občinski   svetniki in g. cesarski svetnik Ivan Murnik.    Pri tem  prijateljskem večeru je bilo seveda več naudušenih napitnic.   V „Narodnem domu" je pa zvečer bil slavnostni   ples,   pri   katerem  je plesalo  kacih 70 parov. Udeležba ni bila ravno velika, ker se je omejevalo le na čitalniške člane in povabljene goste. Bilo je pa jako iz-
brano občinstvo. Sicer pa tako sijajnega plesa še ni videl a bela Ljubljana, posebno kar se tiče lepih ženskih toalet. Narodne dame so tekmovale, kako bi druga drugo prekosile, i o bolje povzdignile sijajnost plesa Vsa slavnost se je jako dostojno izvršila. Zastopani so pri njej bili tudi naši bratje Hrvatje in se je tudi pri tej priliki pokazalo, da nas veže ljubezen Hrvatski dnevniki b'li so tudi priobčili članke o pomenu te velevažae slovenske slavnosti. Končujemo naš opis 9 tem, da izrečemo željo, da se narodno in kulturno življenje v „Narodnem domu" lepo razvija in da bode prekrasno poslopje zares zavetišče slovenskemu narodu, ne pa le nekaterim izvoljencem. Slovenski narod je malobrojen in s« ne smemo-cepiti, ako nečemo, da nas pokrijejo nemški in italijanski valovi.