POJTE Z NAMI
Consortium musicum
Pevski zbor glasbenega društva Consortium musicum obstaja že deseto leto. Ustanovljen je bil na pobudo skupine Ijubiteljev glasbe, ki je hotela s tem zapolniti občutno vrzel v repertoarju našega zborovskega petja. Že dlje časa namreč ni bilo na Slovenskem zbo-ra, ki bi se bil redno in načrtno ukvarjal s poustvarjanjem vokalno-instrumentalne glasbe. S tem ni bilo prikrajšano le slovensko ob-činstvo, ki je moglo — z redkimi izjemami — slišati tovrstna dela samo po radiu oz. s plošč, ampak tudi tisti amaterski pevci, ki bi želeli peti obsežnejša dela domače in svetovne zborovske literature.
Poleg načrtnega izvajanja vo-kalno-instrumentalnih skladb so imeli ustanovitelji zbora Conso-rtium musicum še en cilj: pou-stvariti čim več dobre glasbe, kar pomeni izvesti kolikor mogoče ve-liko tehtnih in kvalitetnih del. Za-radi tega in seveda zavoljo visokih stroškov, ki so zvezani z izvaja-njem vokalno-instrumentalnih skladb, se koncerti zbora Conso-rtium musicuna navadno niso po-navljali. Z istim sporedom zbor običajno ni nastopil več kakor dvakrat.
To pa pomeni, da je moral zbor naštudirati letno najmanj dva, na-vadno pa tri celovečerne progra-me. Vsak, ki se je kdaj ukvarjal z zborovskim petjem pa ve, da za-hteva tak način dela ne samo veli-ko mero samoodpovedi in disci-pline, ampak tudi smotmo in na-črtno študiranje. Obe zahtevi sta kajpak v veliki meri vplivali tudi na članstvo v zboru. To se je vedno gibalo med štirideset in petdeset, pri čemer ni nikoli preseglo števi-la petdeset. Zanimivo pri tem je, da je članstvo, kljub sorazmerno kratkemu času, odkar zbor obsta-ja in kljub dokaj stalnemu profilu pevca, ki ga zahteva stilna in umetniška usmeritev zbora, pre-cej fluktuiralo.
Glavni kriterij, po katerem je zbor Consortium musicum izbiral svoj program znotraj že omenjene umetniške usmeritve svojega de-lovanja, je bila umetniška vre-dnost in pomen posameznih skladb. Zbor je pri tem dajal pre-dnost manj znanim in redkeje izvajanim delom. Tako najdemo na  sporedu zbora veliko  prvih
izvedb pri- nas oz. prvih izvedb nasploh. Med skladatelji, katerih dela je zbor doslej izvajal, so naj-večja imena svetovne glasbene li-terature, kot npr.: J. S. Bach, G. F. Handel, J. Haydn, W. A. Mozart, J. Brahms, G. Verdi, D. Buxtehude, H. Schutz, H. L. Hassler, G. Caris-simi, A.Dvofak', C. Orif, B. Marti-nu in številni drugi.
Čeprav se je zbor specializiral predvsem na izvajanie baročne in klasične glasbe, ni zanemaril tudi drugih glasbenih stilov in zvrsti. Izvajal je tudi dela sodobnih skla-dateljev (C. Orff, B. Martinu, J. Jakončič, M. Tomc in drugi) in imel samostojen koncert domačih in tujih narodnih pesmi.
Zbor Consortium musicum re-dno sodeluje z drugimi amaterski-mi skupinami. Zadruštvo »Štefan Robič« je posnel Tomčevi kantati »Janičar« in »Ravbar«. Skupaj z zborom Glasbene matice je izve-del Dvofakovega Mrtvaškega že-nina. Z zborom Consortium musi-cum so doslej nastopali številni tuji in domači solisti. Zbor je vrh tega posnel zbirko plošč »Musica sacra slovenica«, ki predstavlja po mnenju nekaterih muzikologov pomemben doprinos k odkriva-nju starejše slovenske glasbene preteklosti.
Trenutno se zbor pripravlja na koncert z naslovom »Koroška v pesmi«. Poleg umetnih pesmi o Koroški bodo na sporedu tudi ne-katere koroške ljudske pesmi.
Zbor ima vaje dvakrat teden-sko, v ponedeljek in sredo zvečer na sedežu društva, Ljubljana, Ilir-ska 16.
Janez Kranjc