Štev. 132.
V Ljubljani, nedelja dne 12. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
rrožnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ■pravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno IT 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — k<' inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se Kv	pošilja upravništvu.	:::
A
K
Telefon številka 118.
:::
•••
...
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaa« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pii večkratnem oglašanju po-m pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
n:
Telefon številka 118.
:k
nam—
Za ženske pravice.
Lansko leto smo čitali poročila o nastopih angleških boriteljic za ženske pravice t. zv. sufražetk in zdelo se je nam v onem boju marsikaj kot prenapeto in neumestno. Mnogo dovtipov je šlo na račun onih žen, ki niso poznale razlike med sredstvi, ki je šlo za to, da pribore ženskam volilno pravico. In vendar bi ne smeli to vprašanje gledati z našega enostranskega stališča, ampak bi morali priznati opravičenost ženskih zahtev.
Tudi je treba pomisliti, da je bil nastop žen v raznih zborih zelo blagodejen. Mnogo je danes vprašanj v javnosti pri katerih imajo žene svojo besedo. Na Danskem. Norveškem in Finskem so si priborile žene svoje politične pravice in povsod je bilo to javnosti le v korist. Neumno je dandanes, ko dela žena z nami skupaj v tovarnah, v uradih, v komtoarjih. na šolah in drugod, trditi, da je žena manj vredna, kakor mož. in da ne sme ž njim imeti enakih pravic. To je krivično. Zato je tudi napačno, ako smatramo vsako žensko gibanje za neopra-vično in nepotrebno.
V zadnjem času je mnogo zanimanja budila ženska kandidatura na Češkem. V mlado-boleslavskem volilnem okraju kandidira namreč češka pisateljica gospa Vikova-Kuneticka, ki je član mladočeške stranke. Vikova-Kuneticka ne kandidira le kot mladočehinja. ampak kot zastopnica češkega ženstva. V čeških pol. strankah deluje toliko žen, da so vse žene zahtevale od strank, da morajo vse stranke proglasiti žensko kandidatko za svojo. Volilni red za češki deželni zbor sicer govori le o moških poslancih, toda Čehinje, da dež. zbor sprejme medse tudi ženo poslanko, ako bo izvoljena. To je važen pojav naše dobe. Kakor sedaj kaže. bo Vikova-Kuneticka tudi izvoljena in bo prva žena, ki bo nastopala v dež. zboru v Avstriji. Smatramo to za napredek.
Vsem je še v spominu lanski boj. ki so ga vodile žene za to. da smejo biti članice političnih društev, kar jim je bilo preje prepovedano. Pred mesecem se je vršil na Dunaju shod avstrijskega ženstva za žensko volilno pravico.
Pred par dnevi smo čitali, da je šlo po newjorskih ulicah v Ameriki nad 1000 žen, ki so manifestirale za svoje pravice. Njih nastop je budil pozornost in Amerikanci znajo ceniti žensko delo za napredek — iz katerega se v Evropi pogosto le norčujejo.
Cas je, da tudi pri nas padejo predsodki, da priznamo ženam njih pravice.
Danes se vrši po celi Avstriji zborovanje žen za žensko volilno pravico. Akcijo vodijo sicer žene proletarke, a mi ne vidimo vzroka, zakai bi se jim ne pridružile žene meščanke, saj so danes vse enako politično brezpravne. Zato opozarjamo na današnji ženski shod v Areni Narodnega doma in želimo, da se ga slov. ženstvo mnogoštevilno udeleži.
V našem ženstvu leži mnogo neporabljene sile — ki bi lahko na polju našega napredka našle mnogo dela. Kdor dela — naj ima tudi svoje pravice. Zato. žene, zavedajte se važnosti danšnjega shoda!
Odkrita beseda
Prejeli smo:
Predvsem yam hočem citirati par odstavkov iz organa češke nar. soc. mladine »Mladč
Proudy« v nekem dopisu iz Trsta:
  ——     ,	 *   „ _ _
»Naša stranka, posebno pa češka narod-no-socijalna mladina slede z velikim zanimanjem gibanju naših jugoslovanskih narodnih socijalistov...
Marsikdo si je mogoče delal iluzije, kot o kaki močni stranki — a ta dosedaj ne eksistira. Neeksistira zato. ker je tukajšnje gibanje še v začetkih in mora bojevati z mnogimi težkimi ovirami, mora si najprej pripravljati pota, da se utrdi. In tako delo je težko, ko stoji na vseh straneh polno sovražnikov, ki si prizadevajo uničiti to gibanje. Dejstvo je, da je narodni so-cijalizem že zapustil svoje korenine med jugoslovanskim delavstvom, tako, da odbija vse ovire in pojde naprej tudi čez glave teh. kateri mu kopljejo grob ...
Vsaka krasna ideja je imela svoje preganjalce. ali vsaka je imela tudi svojo bodočnost. Bodočnost pa ima tudi narodni socijali-zem na slovenskem jugu. »
Položaj jugoslovanskih narodov je jako težak in hočejo-li zreti boljši bodočnosti nasproti, pa morajo spremeniti tudi dosedanje svoje smeri. Posebno med delavstvom je potrebno veliko dela. Dosedaj ni bilo med delavstvom nobene socijalistične stranke (izvzemši soc. dem., katera je slovenskemu malemu ljudstvu nerazumljiva, radi svojega tujega izvora in naziranja.)
Vsled tega si je ideja narodnega socijaliz-ma pridobila takoj simpatije med jugoslovan-sim proletarijatom, posebno pa med Slovenci. Mal, zatiran narod delavcev in maloposestni-kov nima nobenega cilja pred seboj. Eksistu-joče napredne stranke se pobijajo med seboj, izogibajoč se malega človeka, iz tega pa pridobiva — klerikalizem, ki objemlje danes vse slovenski narod — na drugi strani pa pridobivajo Nemci in Italijani. Dosedaj ni bilo nobenega intenzivnega dela, katero bi se osredotočalo k prosvetnemu probujenju malega delujočega ljudstva. Ni tedaj nič čudnega, da raste klerikalizem, ker ima stike med ljudstvom, posebno na kmetih.
Radostno je pozdravilo slovensko delavstvo ustanovitev »Narodne delavske organizacije« pred 3 leti. Slovensko narodno delavsko gibanje je vzrastlo iz potrebe, ravno tako. kakor na Češkem. Vendar temelji so bili preslabi. Onim masam narodnega delavstva, ki je videlo v tem gibanju svoje zavetišče in osvo-bojenje, se ni dalo tega. kar so začetkoma pričakovali od tega. tedaj tako močnega gibanja. Na vodilnih mestih uveljavili so se razni nede-lavski elementi, ki niso pripuščali v gibanje novejše smeri — in tako je nastala kriza. V same mTrstu. kjer se je delovanje »N. D. O.« širilo na celo Primorje, šteje organizacija, ki je imela tudi na kmetih vsepolno podružnic, danes 600 članov. Upad N. D. O. nikakor ne poinenja. da ni med delavstvom smisla, ampak je dokaz, da se danes delavstvo ne zadovoljuje več s krasnimi gesli o narodnosti, ampak zahteva v prvi vrsti dela za osvobojenje izpod socijalnega jarma in izpod današnjega kapitalističnega sistema.
Sem-li socijalist. to še ne pomenja. da sem dober rodoljub. Narobe, slovenski proletarijat je naroden, on mora biti naroden, ker sovražniki. ki ga tlačijo, imajo v rokah gospodarsko moč. imajo vpliv na njegovo politično in narodno življenje. On trpi kot delavec in kot pristaš svojega naroda. Ko bi ne bil slovenski delavec naroden, potem bi slovenska socijalna demokracija stala danes —• po 301etnem delovanju — na drugi stopinji kot danes.
LISTEK.
Nedeljska pisma.
XI.
Na Pristavi, 12. maja 1912.
Gospa!
V našem javnem življenju — ali je tudi drugod tako? — prevladuje še vedno kdo pred kaj. 1 isti. ki delajo javno mnenje bodisi z javnimi nastopi ali potom časopisja, predvsem izprašujejo, kdo je kaj storil, ne pa. kaj je kdo storil. Zato pa je pri nas oboževanje in malikovanje pozameznih oseb — med poklicanimi je malo izvoljenih! — najbujnejše razvito.
Osebe hodijo in stoje pred stvarjo, kakor bi bila stvar zaradi njih. Imej stvar še tako potlačeno lice. bodi še tako kvarno zasnovana, še tako napačno izvedena, še tako vsestransko potvorjena in škodljiva — javno mnenje jo kuje v deveta nebesa, ako je spakedranki in škodljivki začetnik kdo izmed tistih, ki so ga postavili na oltar občudovanja? V tem pogledu imamo vse polno takozvanih črnih umetnikov? i i imajo toliko spretnosti v pretvarjanju, zavijanju in sramočenju resnice, da ti laž dvigajo ]>a tron hčerke božje, hčerko božjo pa potiskajo v kot. vso zasramovano in onečaščeno. Ta ^rna umetnost je postala že rokodelstvo in
kupčija.
Obratno pa je tisti, ki nima milosti y. očeh iL!le^a mnenja, siromak v vsakem pogledu, j^ko nj oti stanu od prave familije ali ako ne *uka izpod pazduhe protekcije, se lahko peha žive in mrtve, lahko dela in ustvarja, karkoli najboljšega more. ve in zna. — vse nič ne
pomaga! Nepovoljni odgovori na vprašanje »kdo je«? zadoščajo, da se z najnižjim redom javno kvalificira to. kar zmore. Ako pa je že kaka kvalifikacija absolutno nemogoča, tedaj se, »kdo in kaj« odpravita s preziranjem, z bagatelizovanjem ali najmanj z zapostavljanjem.
Kje je iskati temu vzroka?
Ljudje niso socialno izobraženi, zato se ne morejo umisliti, še manj uživeti v položaj, ki ga naj bi vsakdo kot človek zavzemal v človeški družbi. Imel sem že priliko, gospa, tuin-tam v svojih pismih izpregovoriti besedo o tem poglavju. Zdi se mi pa, da se preredko-krat pečamo s tem vprašanjem, in še takrat, kadar se ukvarjamo z njim, opravljamo to delo prepovršno, ker ne spoznavamo njega pomen in važnosti.
Maksim Gorkij trdi v svoji drami »Na dnu«, da je človek najlepše ime. Dojmi se nas njegova trditev, ko jo poslušamo, govorjeno z odra. ali ko jo čitamo v knjigi. Filistri in moralisti bi dejali v slučaju Gorkega, da se glasi njegova rečenica kakor ironija, ker ni v danem primeru v gnilem kupu razpadajočih, pre-pitih, toliko da ne gnijočih teles razbrati niti sence tega, kar bi zaslužilo človeško ime. Edini igralec, ki se obesi, je podoben človeku. Seveda je njegovo poslednje dejanje nemoralno, ker vendar ne gre samemu sebi jemati življenje. ker si ga nisi sam dal. Vzameš torej nekaj, kar ni tvojega, kar ti je bilo le podarjeno. takorekoč izročeno v oskrbovanje. Ker se polastiš pravzaprav tujega imetja, tebi danega kot kapital v hranilnico, da ga čuvaš in ga pomnožuješ z obrestmi, si — tat! Ako torej abstrahujemo od grehav smislu naše svete vere. je igralčevo poslednje dejanje že s tega moralnega stališča vredno obsodbe. Potem pa
Ideja narodnega socijalizma postaja evan-gcljem jugoslovanskega ljudstva in mi trdno verujemo, da bo ta ideja jasna zvezda, ki povede jugoslovansko ljudstvo iz blodnih cest in mu pokaže pravo pot, po kateri — ob boku proletariata vseh slovanskih narodov — doseže svoj cilj skupno solidarnost.
Češka narodno socijalna mladina pridobila si je velikih zaslug, da se je naš narodni socijalizem prerodil v slovanski socijaiizem ...
Ta uspeh nam mora biti vspodbuja za na-dalnje delo ...«
Kakor razvidno, stojimo tu pred gotovim dejstvom in se s člankarjem — glede informa-tivnosti — v celoti popolnoma strinjamo, glede posameznosti pa prepuščamo sodbo našim či-tateljem.
Vprašam tedaj, ali se more strokovna organizacija, zanašajoč se le na svojo lokalno določeno okrožje, postaviti v prid delavstva v velike socijalne boje in stavke, ki le tedaj prinašajo uspeh, ako so dobre založene z muni-cijo — z denarjem. Ne more! Kaj stori tedaj? Išče vzroka, da se izmaže lepo iz zagate. Z drugim delavstvom iti solidarno v boj ne more, ker ji ne dovoljujejo sredstva izpeljati stavko do skrajnosti, mora se tedaj umakniti. Nastaja tedaj krumirstvo. Kajneda, in to škoduje delavski stvari. Tudi v tem nam potrdite. Dobro. Stoji pa-li to delavstvo pod zaščito stranke, ki zastopa najvišje in najširše sloje obenem, morete Vi od take stranke zahtevati, da se postavi na delavsko stran v trenutku, ko se bojuje kapital in delo. Ne morete! Dobro. Ta stranka mora biti vsaj nevtralna, da obdrži svojo pozicijo. V najhujšem slučaju interpelira kak bolj demokratičen poslanec v parlamentu s par brezpomembnimi besedami, pa je po komediji. Delavstvo mora trpeti naprej in se mora zadovoljiti, z »nastopom« g. poslanca seveda — pri tem pa tudi molčati, da ne pade v nemilost pri vladajoči stranki, ker bi se ta stranka lahko kruto maščevala pri volitvah in odrekla delavcem dovoljenje, da ne smejo voliti njene kandidate. Taka stranka po navadi tudi veliko obljublja delavstvu na volilnih shodih. In obljuba dolg .dela. Tako ima delavstvo to zadoščenje, da postane upnik — kapitalist.
Toda šalo na stran.
Dozdeva se nam, ki v resnici čutimo soci-jalno in narodno, da se igramo kot otroci. Nič resnega nastopa za prave koristi narodnega delavstva. Zaradi majhnega izobraževalnega društva — kake grožnje.
Solidarnost delavstva mora biti globoka in trajna. Kdor gleda zboljšanje svojega položaja in zametuje svoj narodni ponos, ta najde dobro mesto v socijalni demokraciji. Ne tajimo si tega. dasi bi bilo marsikaj želeti tudi pri soc. dem. Kdor pa je naroden in se zaveda svojega delavskega stanu, vstopi v ljubljansko »Narodno-socijalno zvezo«, ki ne stoji pod nobeno politično stranko, ker je nepolitično, vse-strokovno združenje narodnega delavstva, malega uradništva ter stoji v trdni zvezi z nepolitično »Češko Obec Delnickou« in njeno strokovno armado 66 tisoč delavstva. 26 tisoč železniškega delavstva in več tisoč obrtništva in uradništva. Krepka solidarnost! Kajneda! Tudi francoski sindikalisti so z nami!
Zanašamo se. da stoji češka narod. soc. stranka v parlamentu tudi za naše zahteve potrebne korake, kakor deluje vedno in povsod v prid vsega delavstva. Drugo prinese čas in delo.
Macedonsko vprašanje.
Macedonsko odposlanstvo, je imelo namen informirati vse velesile revalskega dogovora o položaju v Macedoniji se je vrnilo iz potovanja Vesti o uspehu tega odposlanstva se jako nasprotujejo. med tem. ko se na eni strani trdi, da je odposlanstvo dobilo popolnoma povoljen odgovor zatrjuje se od druge strani, da je misija končala s popolnim neuspehom, ker velevlasti ne morejo nikakor podpirati naj-manje akcije v Macedoniji. ker se jim ne nudi garancija, da ne bi vsak konflikt v Macedoniji izzval najnevarnejšega pokreta na Balkanu in v ostali Evropi. Macedonska deputacija je imela nalog obvestiti velesile o kritičnem položaju v Macedoniji in jih zagotoviti kako nujna je skrajna potreba rešitve macedonskega vprašanja. Ako velevlasti ne zagotove v mace-donskem komiteju gotove ]n neodločne pomoči tedaj je ta prisiljen, da začne sam na svojo roko s najobširnejšo ustaško akcijo na vsi črti Stare Srbije in Macedonije.
Vznemirjajoče vesti, ki prihajajo iz Macedonije. pa potrjujejo, da so revalske velesile odklonile v.sako posredovane, da so torej Ma-cedonci navezani sami nase. Po vsi Macedoniji se vrši obsežno in vznemirjujoče gibanje, neprestano prihajajo poročila o večjih in manjših spopadih med regularnimi turškimi vojaškimi oddelki ter srbskimi in bolgarskimi četaši. kakor tudi med Albanci, ki se že vso zimo vsled neizpoljnjenih obljub turške vlade pripravljajo na ustajo. ki naj konečno reši albansko vprašanje.
Te dni se vrše po vsi bolgarski kraljevini veliki shodi, na katerih bodo poročali de-legatje mecadonskega revolucionarnega kabineta o položaju v Macedoniji ter poživljali narod v pomoč svoji akciji. Bolgarska javnost javno izreka simpatije akciji v Macedoniji; kar spravla v zadrego samo bolgarsko vlado, ki je izrekla Turški, da noče podpirati nikakega gibanja v Macedoniji.
DNEVNI PREGLED.
Vrhunec kleriklane lumparije v Ribnikarjev! aferi je dosegel včerajšnji »Slovenec«. To lopovsko glasilo si upa sramotiti septem-berske žrtve, ko v isti sapi hoče novih žrtev. Mi konstatiramo. da se nam ne gre tukaj za osebo Ribnikarja, nastopili bi za vsakega z enako odločnostjo, ako bi padel kot žrtev klerikalnih denuncijantov v talarju. »Slovenec« primerja Ribnikarjevo afero z aferami Kregarja. Kregariee in Stefeške razlika je samo ta, da je danes Ribnikar v preiskovalnem zaporu radi lažnjive in infamne ovadbe duhovnika Lampeta. a čedna Kregarjeva družba stopi v kratkem pred porotno sodišče radi goljufij! To je ta razlika, ki je seveda v »Slovencu« ne razuniejo! »Slovenec« pa noče reagirati niti z
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 72% brez odbitka rentnega davka.
še slab zgled! Vsi igralci se bodo začeli obešati pa še igralke zraven, da bo pohujšanje toliko večje! Le pomislite: viseča ženska kje na veji ob cesti^ koder hodijo otroci mimo!
Boljše je. volnjo prenašati vse križe in težave, izkazati se junaka do poslednjega vzdiha, potem pa, ko pride smrt sama ob sebi, vdano ukloniti glavo! To je lepa smrt — in še lepši zgled! Zgled, zgled — to je vsa modrost! — Ampak zgled naj daje tisti, ki trpi in ki ga peza življenja pritiska k tlom!. To izda več kot tisoč še tako lepo in moralno pisanih knjig! Tako govore moralisti, ta posebna kasta novodobnih pridigarjev!
Meni pa se zdi, da se glasi Maksima Gorkega trditev kot strašna obsodba sedanjih socialnih razmer, ki tudi pri nas —- in ne samo na Ruskem — pehajo najširše plasti ljudstva v nižavo, koder jemljejo žalosten, prežalosten konec. Živali moderno in higienično opremljen hlev, človeku gnojišče in žgani strup! Glasi se Gorkega beseda kot mogočen klic k izpreobrnenju tistih, ki kopljejo grobove propasti in okuženja živim ljudem. Kakor spomin je njegov glas, ki zveni vladajočim in razmere zastvarjajočim izvoljencem, naj proumejo smisel njegove besede, krenejo s pota samopašno-sti in zatiranja na tisto stezo, ki približa človeka k človeku, da se nasloni drug na drugega, jačji pomaga šibkejšemu, zdrav bolnemu, v blaginji živeč siromaku — da se izravna vse to široko gibljivo morje živih bitij v jasno gladino, ki šumi in vrši od začetka do konca življenja, znana od hrepenenja k popolnosti, z izpopolnjevanjem vršeča skupno nalogo vsega človeštva, ki je napredek in povzdiga vsakega posameznika in tako celote na polju socialne okrepitve in zavesti ter kulturne svobode in moči!
»Človek sem!« Tako ti bodi vžgano znamenje na čelu! Nisem več kot ti. pa tudi mani nisem od tebe. Moja prvotnost je tvoji prvot-nosti enaka, tako sem že iz vsega početka to, kar si ti. Razmere in slučaji so razcepili pota, da gredo vsaksebi, dostikrat križema v pisanem burnem vrvežu — ampak znamenje na čelu ostane: »Človek sem!« vso lepoto in z vso žalostjo jedra te izpovedi, tega priznanja. Navezan nase, da ne padem in da življenje ne zavihra z brezobzirno silo preko mene, iščem opore v sebi, v spoznanju vrednosti svoje bit-nosti. a se oprimem tudi tebe, da mi pomoreš, ker me nagnenje srca. simpatija in sorodstvo duha sili k tebi. v tvojo bližino!
Markantno označuje veljavo in ceno človeka naš klasični Fran Erjavec z navidezno preprostimi besedami:	»Le	človek se zaveda
samega sebe. le on more premišljati o sebi in o svetu... V tem je naša največja prednost, da si moremo razodevati drug drugemu svoje misli in izkušnje. Drug se uči od drugega ... Beseda jc neznana moč. ki je ne bi izmodroval človek nikdar.«
Beseda! Da. brana, a ne pomneta. Mimo ušesagre kot tuj glas iz neznane dežele. Izgovoril jo je človek, a človek je ne umeje.
Socialne zavesti ni, ker ni socialne vzgoje. Ponižanje in^ poniževanje enih ustvarja veljavo in moč drugih. Vrhutega igra vodilno vlogo strast, bodisi oseba, izvirajoča iz samoljubja in nevošljivosti; bodisi strankarska, kipeča iz interesov, ki naj le enemu delu prihajajo v korist.
Ali ni morda res. gospa, da iščemo predvsem napak na sosedu in da smo kar blaženi, če dobimo pego na njem? Naša skrb je potem, da pego povečamo, kar največ se da — in glej, pred mano stoji gobavec, ki ni toliko zdra-
eno besedo na očitanje, da je Lampe uložil ovadbo, kakor da se sramuje lopovskega čina svojega gospodarja, a temu ni tako, »Slovenec« se boji, da ne bi niti najožji njegovi somišljeniki. ki čitajo samo ta list. ne spoznali do neba vpijoče sramote in podlosti, ki jo je zagrešil danes po splošnem mnenju najzavrže-nejši človek na slovenskem, klerikalni deželni odbornik in duhovnik Lampe! O roki pravice govori glasilo denuncijantov, ki je padla na se-ptemberske žrtve; zavedajo se pa prav dobro. da je podli Lampe onečastil s svojim umazanim podpisom grobove septemberskih žrtev. To je ta klerikalna morala, ki je danes ožigosana pred vsem slovenskimsvetom! »Slovenec« si upa zagovarjati aretacijo g. Ribnikarja. ki ni zakrivil nič drugega, da je politiški nasprotnik denuncijantov in propalic Lampe-tove baže, kar kaže strah pred njim in z denun-cijacijami hočejo ubiti politiškega nasprotnika! Tega so zmožni le klerikalci in njih denunci-jantsko glasilo! Zato proč s takim časopisjem, ki je nevredno, da nosi slovensko ime! Zaveden Slovenec ga ne prime več v roke in se obrne proč ter odide, ako ga kje vidi!
Klerikalno denuncijantstvo proti tržnemu nadzorniku g. Ribnikarju je izzvalo sinoči po mestu splošno ogorčenje; ljudje so bili skrajno razburjeni, ko je izšel »Slovenec« ga je mnogo ljudi vrglo na tla in popljuvalo, iz več gostiln so gostje pometali to glasilo denuncijantov in od gostilničarjev zahtevali, da naj vrže iz svojega lokala ta izvržek slovenskega časopisja. Tako je tudi prav! S takimi ljudmi kot so klerikalci ne more imeti noben Slovenec več nobenih stikov, še manj pa z njih glasilom, ki ga pišejo ljudje, ki so padli tako nizko, da zagrabijo to najpodlejže orožje denuncijantstva. S takimi ljudmi nobene skupnosti več, proč od njih in najostrejši boj na vsi črti ti zalegi!
Klerikalni denuncijanti in špijoni. Vsem so še v spominu oni otožni dnevi, ko je sedela pred ljubljanskim sodiščem cela vrsta Slovencev obtoženih in obsojenih radi dogodkov v septembru leta 1908. A sedaj pripravljajo klerikalci obnovitev teh obravnav, baje je vložena ovadba proti celi vrsti ljudi, klerikalci so razposlali po mestu najsumljivejše elemente, da vohunijo in špijonirajo, vlečejo na ušesa vsako besedo, da bi ujeli kako dvojljivo, na podlagi katere bi potem nadaljevali svoje denucijant-sko delo. Opozarjamo tedaj slovensko javnost, da naj bo skrajno previdna, da naj pazi na klerikalne špijone in postopa z njimi tako, kakor zaslužijo take prodane kreature! Klerikalni de-nuncijantje se bodo sedaj posluževali vsakega sredstva, da oblatijo spomin septemberskih žrtev, zato proč od njih, nobene zveze več z moralnimi propalicami in denuncijanti Lampetove sorte!
G. Ribnikarja bo sedaj nadomestoval začasno komisar Semen.
Kdo je slovenskemu narodu nevarnejši, Nemci ali Sokoli? V nedeljo je bilo na Šmarni gori nekaj takozvanih Orlov. Pri tej priliki jim je govoril njih predsednik Podlesnik takole: Sokoli so slovenskemu narodu bolj nevarni, kakor Nemci ali tujci, kajti Nemci in drugi naši sovražniki jemljejo nam samo naš jezik In našo zemljo, Sokoli pa nam jemljejo najsvetejše, kar imamo, to je sveto vero. Naši dedi so nam zapustili našo domovino, ki jo nam hočejo vzeti naši narodni sovražniki, toda ta domovina je le začasna in jezik, ki ga govorimo, je le Qd danes do jutri, Sokoli pa nam hočejo odvzeti večno domovino — torej nam mnogo več škodujejo nego naši narodni sovražniki . . . Prinašamo te besede v premislek vsem onim, ki še niso spoznali, kam vodi čukarska vzgoja. Na take besede, ki se govore na slovenski zemlji, je en sam odgovor: Na delo za naše Sokolstvo!
Čuvajeva nasilja. Vsak dan prinaša iz Hr-vaške poročila o novih nasiljih. Naslednik bi-skupa StroBmayerja djakovski škof Krapac je proslul Mažaron, te dni je prišel Krapac v Zemun. naravno, daje bilo vse mažaronstvo po-koncu, da prireja svojemu somišljeniku navdušene ovacije. Le zavedna hrvaška narodna čitalnica se ni hotela ukloniti vladni komandi, ta se ni udeležila niti vsprejema niti slavnosti. A hitro jo je zadela maščevalnost katoliškega škoia-mažarona, na njegov protest je zemunska policija razpustila čitalnico, češ, da je s svojim sklepom, da ignorira škofa Krapca, sklenila politiški sklep in na ta način prekoračila svoj delokrog. Kaj bi bilo šele z ubogo čitalnico, ako bi prišel sam Čuvaj v Zemun. Kakor se poroča, obišče Mažaron Krapac tudi ob ti priliki Bel-grad, pač radovedni smo, kak sprejem prirede belgrajski Srbi mažaronskemu škofu, ki je tako lepo ovekovečil svoje birmanje v Zemunu. — Pred zagrebškim sodiščem se je vršila te dni obravnava proti uredniku »Srbobrana« Banja-
vega in čistega na njem, kamor bi mogel položiti konec svojega mezinca! Tako smo srečno iz človeka ustvarili kreaturo, da še pes nima usmiljenja z njo! Namesto da bi iskali to, kar je dobrega in lepega, zavedajoč se predvsem, da tudi mi nismo^ brez napak in da je dostikrat samo hinavščina in neodkritosrčnost, ki jih prikriva in nas kaže v javnosti drugačne, nego smo v resnici. Ali ni to, kar je dobrega in lepega na človeku, lahko večje in bolje od njegovih slabosti? In če mu damo priliko, ogledati se njemu samemu v zrcalu lastne blagosti. mu damo obenem možnost, da se zazre v svojo moralno moč. zraste ob njej v jakosti in zavesti ter izkuša iz lastne volje odpraviti iz sebe vse to. kar se mu po lastnem spoznanju ne zdi skladno z blažjo stranjo njegove nature.
Tako postane vsakdo sam svoj vzgojeva-lec in dvigne samega sebe v višino družabnih, socialnih in kulturnih zahtev. Kogar pa udarimo z vso močjo, ubijemo v njem vse, kar je plemenitega in dobrega. Sam potegne z roko po čelu: najlepše ime izgine... individij pa sam pada in pade.
Krivi smo pa mi. ki smo ga ubili!
Vdani Vam
Rade Dragan.
ninu, razprava, ki je posledica zloglasnega Hin-kovičevega procesa. »Srbobran« je namreč prinesel o Minkovičevem procesu obširno poročilo in objavil tudi Hinkovičevo trditev, da je preiskovalni sodnik Košutič v veleizdajniškein procesu sam spisal obsodbo že vnaprej! Vsled tega je sedaj Košutič vložil proti uredniku »Srbobrana« tožbo radi žaljenja časti, dasi so takratni listi pisali o ti obravnavi. Obravnava se je vodila na način, kakor je na Hrvaškem že navada, nobenega predloga branitelja ni sprejelo sodišče, tako da sta ostala v senatu celo dva votanta. ki sta direktnopoddeljenatožitelju Košutiča; ker je bilo torej na ta način že v naprej gotovo, da bo obtoženec obsojen, je njegov branitelj dr. Medakovič odklonil pravico do pledojera, na kar je bil Banjanin obsojen na štiri mesece ječe! Tako vodi na Hrvaškem pan-dur Čuvaj justico.
Razmere v deželni bolnici. Prejeli smo: Z razmerami v deželni bolnici so se že neštetokrat pečali razni časopisi, a vse zaman. Zvedel sem zopet zelo delikatne stvari, ki jasno pričajo, kako skrbi slavni deželni odbor za ta tako važni zavod. Mesar A. P. iz Vodmata je kupil v Stepanji vasi meso telice, ki je bila, kakor pravijo, zaklana vsled bolezni in prodal potem to meso bolnišnici; vživajo ga potem seveda bolniki. Vzrok temu so usmiljene sestre, ki kupijo meso, naj bo kakršno hoče, samo da je poceni, krivda pa leži pri deželnem odboru, ki se ne briga za red. Deželni odbor zna sicer prav pridno od posestnikov terjati bolniške stroške, da bi se pa malo pobrigal za razmere v bolnišnici pa seveda nima časa.
Obiski pri g. Ribnikarju. Naš urednik je hotel včeraj popoldne obiskati g. Ribnikarja, toda preiskovalni sodnik mu obiska ni dovolil, češ da sme dopuščati obiske samo v slučaju nujnosti. Tudi bi se z obiski preiskava zavlekla in bi baje imel g. sodnik mnogo delavko bi hotel dovoliti vsem prijateljem, da obiščejo g. Ribnikarja.
Prof. Ivan Fon umrl. V Celju je umrl gimnazijski profesor Ivan Fon.
Nagrade za pobiranje hroščev. Magistratni gremij je včeraj v svoji seji sklenil, da plača mestni magistrat za mernik nabranih rujavih hroščev po 1 K. Nabrane hrošče je prinašati v vrečah v mestno drevesnico ob Cesti na Rožnik, kjer se dobi potrdilo. Na tako potrdilo izplača mestni gospodarski urad (na magistratu v prvem nadstropju) vselej dopoldne od 9. do 12., določene nagrade.
Glas iz občinstva. Ljubljanski magistrat razpisuje nagrade za pokončavanje hroščev, ki so se letos pojavili v izredni množini. A bilo bi dobro, da bi se magistrat pobrigal, da ima ta njegov razglas tudi uspeh. V nasadih na gradu je taka množina hroščev, da je že skoro vse drevje objedeno, da je nevarnost za polno uničenje nasadov. Skrajna potreba je, da se prepreči ta nevarnost!
Seja magistratnega gretnija se je vršila pod predsedstvom g. župana predvčerajšnjem ob 5. popoldan, ki se je posvetovalo in sklepalo o sledečih zadevah:	Prošnja Franjo Bočkega za
naravo reklamnih desk v svrho reklame za kinematograf se odkloni. Za pokončevanje hroščev se dovoli nagrada v znesku 50 K. Košnjo na senožetih pod Rakovnikom in pa pod Debelim hribom se odda sedajnima najemnikoma za svoto v znesku 500 in 100 K za dobo enega leta. Prošnjo g. Ant. Kutnik za oprostitev pasjega davka se odkloni. Za snaženje in posipanje cest, ulic in trgov se je izplačalo za čas od 20. pa do 26. aprila 3790 K 17 v, za čas od 27. aprila do 3. maja pa 3787 K. Tvrdki Schneider in Verov-šek se dovoli napeljavo kanala v Dalmatinovo ulico. Oskarju Treo na Marija Terezije cesti se podeli stavbeno dovoljenje za napravo prodajaln. Pirnatovim dedičem na Poljanski cesti 41 in Neži Selan na Poljanski cesti 83 se dovoli prezidavo hiš proti reverzu. Društvu »Kasino« se podeli stavbeno dovoljenje za prezidavo kegli-šča in ene sobe. Uporabno dovoljenje se podeli »Ljudskemu domu« za verando, keglišča in hišne elektrarne, Anton Dreherju za uporabo novega hleva, g. Ivanki Camernik za uporabo dveh stanovanj, Fran Pustu, Orlova cesta 6, Amaliji Zlevicki in Fran Klinarju za uporabo novih hiš. Oroslav Dolencu, ki je napravil v svoji hiši na Žabjeku nekaj stanovanj brez stavbnega dovoljenja in ki so še močno vlažna, se uporabno dovoljenje odkloni in so se morale stranke z silo izseliti. V Pražakovi in Cigaletovi ulici se odpravi kup smeti in druge nesnage. Ulico za vojašnico pešpolka št. 27 se primerno nasuje. Deželno vlado se opozori na slabo stanje Dunajske ceste in se jo naprosi, da cesto kakor hitro mogoče popravi, ki je v tako slabem stanju, da so sredi ceste celi jarki. Gospoda dr. Zajec in Kamilo Pammer sta svojo odsotnost upravičila.
Ljubljančanka aretirana na Trsatu. V trsat-sko frančiškansko cerkev je prišla neka ženska, ki se je približala do cerkvene pušice in začela pobirati iz nje denar. Frančiškani so jo pa opazili raz kora in izročili policij, k je dognala, da se tatica piše Liza Bolf in je rodom Ljubljančanka, izročili so jo sušaškemu sodišču.
Nesreča pri tekmi motorsklh čolnov. Iz Opatije se poroča: Na dnevnem redu tukajšnjih športnih produkcij je kakor znano tudi tekma motornih čolnov, ki se je vršila včeraj popoldne. Te tekme se je udeležil tudi Tržačan Dreher Teodor s svojim čolnom »Diabolo«. V šestem krogu je zapazil, da je tekom vožnje izginil raz čolna njegov kurjač. Takoj je dal varnostno znamenje in topedovka, ki je opravljala varnostno službo je šla takoj iskat izgubljenega kurjača, ko ga je po dvajsetih minutah tudi našla vsega onemoglega v vodi, skoro pol ure je plaval naokoli po morju, ker se radi švigajočih čolnov ni upal k bregu. Dreher pa je tekmoval naprej, a ta dogodek ga je tako razburil, da je pri upravljanju čolna napravil napako, vsled česar je eksplodiral, kotel in čoln se je v trenotku potopil. Dreher je še pravočasno skočil iz čolna ter klical na pomoč, tudi njega je rešila torpedovka, Ker se je potopil čoln v majhni globočini izvlečejo istega iz morja.
K»ncert »Slovenske Filharmonije« se vrši v nedeljo, dne 12. t. m., pod vodstvom gospoda kapelnika Teplega v veliki dvorani hotela
»Union« s sledečim sporedom: I. Lehar: »Zdaj prične«, koračnica; 2. StrauB: »Jutranji listi«, valček; 3. Foerster: »Obletnica« iz opere »Gorenjski slavček«; 4. Bizet; Prizori iz opere »Carmen«; 5. Bellini: »Norma«, uvertura; 6. Nachez: »Ciganski ples«, solo za gosli; 7. Ma-scagni:	»Cavalleria rusticana«; 8. Suppe:
»Lahka konjenica«, uvertura; 9. Kotlar: «Monte Kristo«, valček; 10. Zajc: Dvospev iz opere »Zrinjski«; 11. Ziehrer: »Polkovni oče«, pesem. — Ljudski koncerti »Slovenske Filharmonije« prinašajo poleg zabavne glasbe tudi umotvore najznamenitejših komponistov, in ker so muzikalično zelo podučljivi, jih priporočamo vsakemu, ki se zanima za dobro glasbo. To nedeljo nastopi kot solist g. koncertni mojster Cerny v Nachesovem »Ciganskem plesu«, nakar še posebej opozarjamo. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Promenadni koncert alpinskih polkov v Ljubljani se vrši danes v Zvezdi od pol dvanajste do pol ene z naslednjim vsporedom: 1. A. Kučera: Koračnica i zDolomitov. 2. J. Offenbach: Overtura k operi »Savojardi«. 3. Dostal: Žita, valček. 4. a) J. Abt: Svetišče v gozdu; b) Penchel: Planinke, pesem. 5.) G. Verdi: Fantazija iz opere Aida. 6.^Schamann: Planinski čar, polka mazur. 7. R. Sedi: Koračnica Zahradni-ček.
Konec fosfornih užigalic. S 1. julijem tekočega leta stopi v veljavo odredba, po kateri se prepoveduje prodaja fosfornih vžigalic, ki so doslej še mnogo v rabi. Prodaja teh žveplenk se bo po tem času strogo kaznovala.
Romunija in Bolgarija se pripravljata. V Romuniji so poklicali vse rezerviste pod orožje. Vspopolnili so že sedmi vojni kor. Tudi na Bolgarskem se delajo velike vojaške priprave.
Poskusen samomor. 531etna umobolna delavka Alojzija Jančar iz Besnic pri Dobrunjah je predvčerajšnjem na Šentpeterskem nasipu skočila v Ljubljanico. Slikar Franz Zvonec, ki je prišel ravno mimo, je skočil za njo in jo rešil še v pravem času. Jančarjevo so nato z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
Nasilnež. K posestnici Elizabeti Strniša v Laniščah pri Šmarju je prišel te dni 21 letni delavec Josip Škufca in hotel šiloma izsiliti od nje denar. Ker mu ona ni hotela ugoditi, je pričel razgrajati. V tem trenotku je prišel posestnik Strniša domov in posadil Škufco na cesto. To je Škufco tako vjezilo, da je vrgel Strnišo na tla in hodil dolgo časa po njem, dokler niso nasilneža domačini pognali v beg. Nekemu fantu, ki ga je zasledoval, se je Škufca postavil z nožem v bran. Pozneje je orožniška patrulja nasilneža aretirala in ga izročila sodišču.
Tatinska dekla. Terezija Bergant je bila dva meseca pri posestnici Ivani Pretekel v Logu pri Dobravi kot dekla v službi. Tekom svojega službovanja je ukradla gospodinji dva zlata prstana, svileno naglavno ruto in ženski pas.
Opozarjamo slavno občinstvo, da je današnji številki kot priloga priložen izjemni cenik ur, izrečna birmska darila, tukajšnje domače svetovno znane tvrdke F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulca 1. Tvrdka pošlje vsakomur na zahtevo svoj najnovejši »Jubilejni cenik« brez plačno.
Kinematograf »Ideal«. Nikdo naj ne zamudi si ogledati rekordni spored v kinematografu »Ideal«. Ves spored je prve vrste. Nordiskfilm »Leteči cirkus« je najnovejša in najmogočnejša tragedija ki se je sploh kedaj kazala. Senzacionalno je dejanje vzeto iz artistovskega življenja. Zadnja predstava zvečer bo še ob četrt na 11. V sredo, ali četrtek se bode že na prostem igralo.
Loterijske številke: Dunaj: 72. 68, 67, 24, 20. Gradec: 63. 78. 17. 89. 36.
DRUŠTVA.
Telovadno društvo »Sokol« v Stepanji vasi
priredi v nedeljo dne 12. t. m. društveni izlet v kroju čez Hrušico in Dobrunje v Vevče, kjer je pri br. Kuharju kratek odmor. Povratek čez D. M. v Polju in Fužine. Odhod iz telovadnice točno ob 2. uri popoldne. Bratje in prijatelji sokolstva, udeležite se izleta mnogoštevilno! Na zdar!
»Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju« priredi v pondeljek, dne 13. t. m. zvečer izredni občni zbor. Lokal: Restavracija »Siegel«, III., Neulinggasse 38. Slovanski gostje dobrodošli!
Šmarski junaki pred sodiščem.
Danes teden smo prinesli poročilo o sodni obravnavi ki se je vršila proti volilnim sleparijam v Smarji na Dolenjskem. Obravnava pred sodiščem je razkrila zelo zanimive stvari, iz katerih se vidi, kako se vrše pri nas občinske volitve po deželi. Kar je še posebej značilno je to. da se nahaja v ljubljanski okolici komaj tri ure od Ljubljane občina, v kateri vladajo take razmere. Človek kar strmi, če pomisli, da je to ena največjih občin, da je v Šmarji štirirazredna šola, da leži ob železnici itd.
Pred sodiščem so bili možje volilci, ki ne znajo ne brati ne pisati — po večini — in mislijo, da jim tega sploh ni treba — tri ure od Ljubljane. Naravno je, da taki ljudje nimajo pojma o volitvah, da mislijo, da se to kar doma napravi in ni čudno, da ti ljudje postanejo žrtve onih ljudij, ki se ne boje nobenih sleparij, samo da zmaga t. zv. klerikalna stranka. Vir vseh volilnih nasilnosti in sleparij je v farovžih. tam se delajo načrti, tam se uči ljudi, kako naj goljufajo. tam se daje potuho nevednim, da store sleparije, ki so po zakonu prepovedane. Kaplan in njegov navadni pomočnik, kak organist navadno vodita vse volitve, drugi pa trpe zaradi goljufij. To se je pokazalo tudi v Smarji. Zadnjič je bil obsojen županov sin, ki je priznal svoje dejanje in se je videlo, da je bil zapeljan po drugih — zato je dobil nizko kazen. Enako je njegov stric izvrševal le to, kar so mu drugi svetovali. V Šmarji je bil nekak generalni stab, ki je imel začrtan plan: zunanjim volilcem se glasovnice sploh niso poslale, pooblastila so se ponaredila in poklicali so se
ljudje, ki ne znajo ne brati ne pisati in so šli volit za druge. V podstrešni sobi. ki je obenem občinska pisarna je bila fabrika. Vse ne-
sreče so torej krivi oni. ki so si ta plan izmislili. ki so pooblastila ponaredili in so pošiljali ljudi s tujimi pooblastili na volišče. To je pokazala
včerajšnja obravnava.
Na zatožni klopi sede trije možje: šmarski, kaplan Edvard Simič, rojen v Kranju 1. 1884., šmarski organist Fr. Ferbežar z Malega vrha rojen I. 1886., in Franc Skubic iz Lanišč. rojen
1.	1879. K obravnavi se je nabralo precej občinstva.
Franc Skubic je obdolžen, da je pri občinskih volitvah dne 3. oktobra vedoma volil s ponarejenim pooblastilom za Katarino Primc.
Kaplan Šimic je obdolžen, da ie_ponaredii pooblastilo za Katarino Primc in je poslal Franca Skubica s tem pooblastilom volit.
Franc Ferbežar je obdolžen, da je to ponarejeno pooblastilo podpisal kot priča, sam pa je volil z drugim ponarejenim poblastilom za Franceta Hribarja.
Predsednik je prečital vsem tem obtožnico in jo utemeljil.
Ponarejeno pooblastilo.
Na vrsto pride najprej slučaj Franca Skubica. Skubic se dela zelo nevednega. Predsednik mu pove še enkrat, česa je obdolžen. Na dan volitev je namreč povabil šmarski kaplan Skubica k sebi in je tam vpričo njega podpisal pooblastilo za Katarino Primc ter dal to pooblastilo Skubicu, da naj gre volit. Skubic je šel res volit, vkljub temu, da se je zavedal, da to ni prav in vkljub temu, da ga je svaril sosed Jamnik. Skubic je vse to pred preiskovalnem sodniku priznal in je rekel, da je bil zapeljan. Pri komisiji pa njegovih listin niso hoteli sprejeti, ker je za Katarino Primc že volil volilec Jesih.
Izgovori.
Kaplan priznava, da je morebiti kaj takega storil, da se pa ne ve spominjati — Skubic je Primc dobro poznal, stanovala je v Laniščah pa je potem prodala svoje posestvo in odšla k Jožetu Mavcu. — Ferberžar se izgovarja. da je na dan volitve hotel napisati pooblastilo za svojo mater, pa so prišli ljudje in so se mu listine zamešale, tako da ni vedel, kaj podpisuje, in je podpisal in volil za Hribarja v mislih, da voli za mater. Toda za njegovo mater je volil Strežek — to je Ferberžar vedel — za to njegov izgovor ne drži.
Opombe.
Drž. pravnik Pajnič pravi, da je treba k obtožnici par malih izprememb, češ da je Skubic samo skušal voliti itd.
Zagovornik dr. Pegan pravi, da je obtožnica pomanjkljiva in da bo pozneje to še natančno dokazal.
Kako je to bilo?
Skubic pravi, da je nekdo, menda občinski sel prinesel volilne liste zanj in za Katarino Primc na njegov dom. ko ga ni bilo doma. Poslal je svojega fantička z listinami za Katarino Primc k Mavcu, po domače k Mež-narčku. kjer Katra stanuje. Tam pa jih niso sprejeli, ampak jih je deček prinesel nazaj Skubic je pa rekel: jih bom pa potlej dal, ko bom šel volit! Ne ve, ali je šel volit dopoldne ali popoldne. Sploh se ne ve mnogo spominjati Dr. Pegan pravi, da je bil Skubic v mladosti bolan za kozami in da mu je opešal spomin, zato naj se ga sodnijsko preišče. — Na vprašanje predsednika sploh odgovarja obtoženec da se ne spominja. Nič ne ve, kako je bilo. Na dan volitve je volil zase in za Marijo Perme in — prišel je pred komisijo pa je kar tja dal tiste »cegelce«. sam ne ve, kaj je bilo na njih. Predsednik Vedernjak vpraša Skubica, ali je volil za Katarino Primc, ali ne. Skubic omahuje, nekaj časa molči — pravi, da je kar tje dal zase, za Perme in menda tudi za Primc. Konečno torej prizna, da je hotel voliti za Katro Primc, pa so ga zavrnili.
Težko priznanje.
Ker hoče obtoženec utajiti, kar je že priznal pred preiskovalnim sodnikom, in se skuša zviti z nevednostjo — ima predsednik težko opravilo. Zagovornik dr. Pegan se vtika in govori vmes. Predsednik: »Ne motite vendar, govorim s Skubicem.« Predsednik vprašuje naprej. Skubic ne ve, kako je bilo s tistimi listinami. Ko mu niso hoteli pri komisiji glasov za Katro Primc sprejeti — je vrgel tja na mizo in je odšel. Ne ve. ali jih je vzel nazaj ali ne. Sploh se ne ve spominati, kako je bilo.
Rešilna pijača.
Predsednik: Ali ste bili na dan volitve trezen ali pijan? Obtoženec: Pijan. Predsednik: Menda sploh ni bil nihče trezen! Kje ste pili? Obtoženec: Pri županu, saj je gostilna. Dr. Pegan: Kje ste še pili? Tudi drugod? Obtoženec: Menda tudi drugod. Predsednik: Ali ste na dan volitve kaj govorili s kapla-nom? Obtoženec nekaj časa omahuje in pravi, da ni imel z njim nič opraviti. Tudi na Ferbežarja se ne spominja, ali je govoril al> ne. Ljudi je bilo dosti, pijan je bil in se ne more spomniti.
Slab spomin.
Predsednik prečita Skubicu zaradi slabega spomina, kako je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom dne 22. dec. takrat je rekel Skubic dobesedno, da ga je povabil šmarski kaplan Šimic k sebi. da je vpričo njega podpisal pooblastilo za Katarino I rime in da je poslal njega (Skubica) volit. Ker pa je Skubic že enkrat volil s pooblastilom za Marijo Perme. ga niso pustili voliti, kajti vsak sme le enkrat s pooblastilom voliti.
Tudi orožnikom je Skubic priznal, da je volil za Katro Primc na povelje šmarskega kaplana. Dne 11. januarja je bil Skubic zopet zaslišan in je rekel, da je kaplan poleg njega podpisal na dan volitev poblastilo za Katarino Primc, vedar da ne ve »po vorengi«. ali je sam podpisal na poziv kaplana ali ne. torej
fe s\t, alt ga 'je kaplan silil k volitvi ali ne. Danes pa že niti ne ve, ali je kaplana sploh videl, ali ne.
^	Kie	ie	pooblastilo?
Ponarejeno pooblastilo za Katro Primc ie izginilo. V volilnem aktu ga ni. Torej pravi dr. Pegan, da je volil Skubic le z legitimacijo in z glasovnico, ki sta bili za Katro Princ — ali pa je »vrgel tja«, kake druge papirje... Skubic: »Onega pooblastila ne bodete več videli. — Predsednik: O to mi dobro brez vas vemo. da ono pooblastilo ne pride več na dan. Za to so že drugi skrbeli, da je izginilo s sveta.« — Za Katro Primc je torej volil Jesih, Skubic pa je hotel tudi zanjo voliti. Vprašanje ie sedaj
kdo ie kriv?
Dr. Pegan pravi, da je Skubic po izpovedbi njegove žene takoj ves pijan, ako spije le pol litra vina. Predlaga, da se zasliši njegova žena. ki bo to potrdila. Ker se sliši v sobi šepetanje. se dr. Pegan razjezi nad auditorijem, češ da se sliši smeh. Predsednik preti, da bo dal dvorano izprazniti. Dr. Pegan predlaga več predlogov zasliši naj se cela komisija in volini komisar. Dalje sosedi, ki bodo pričali o Skubicu. Pregleda naj se zapisnik, ker je v Šmarji bil zapisnikar baje neki star penzijonist ki nič ne ve in se lahko zgodi, da niti ni res kar je v zapisniku. Pegan dokazuje in infinitom naprej in naprej, to ni res. ono ni res. to je napačno ono je napačno, tako da na svetu že sploh nič ni res in je vse napačno, ker vse le preveč jasno govori, da se je v Sinarji pri volitvah sleparilo. Zato predsednik preloži obravnavo. da se zasliši komisija in komisar.— Obravnava je že sedaj dokazala, da je obtožnica utemeljena - obtoženci so tudi že priznali kar sedaj taje — toda nova obravnava bo le tem jasneje dokazala, da ni kriv niti zapisnik, niti volilna komisija, niti komisar, ampak oni, ki so volili in ponarejali pooblastila. To so posledice farovške politike.
Bratska sokolska društva!
Posebni vlak v Prago k zletu, prirejen po Slovenski Sokolski Zvezi, bo odhajal dne 26. junija 1912 sledeče:
iz Ljubljane z juž. kol. ob 3.50 pop.
drž. kol. ob 3.54 pop.
4.04	pop.
iz Ljubljane z iz Vižmarij iz Medvod iz Škofje Loke iz Kranja
iz Podnarta (Krope) iz Radovljice iz Lesec iz Javornika iz Jesenic iz Celovca iz Sv. Mihaela iz Selzthala iz Linča iz Budjevic v Prago
4.13 pop.
4.26 pop. 4.43 pop.
5.05	pop. 5.25 pop. 5.36 pop. 5.54 pop. 5.59 pop.
8.18 zveč.
11.55 p. n.
1.38 p. n.
4.19 zjut. odhod 7.45 zjut.
prihod 11.42 dop.
Pogoj, da se morajo vsi udeležniki vrniti zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, odpade, ker je c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naknadno dovolilo, da se vsak udeležene lahko vrne s poljubnim vlakom, po isti progi tekm 30 dni. pri čemer velja dan nastopa potovanja t. j. 26. junij za prvi dan.
Vozne cene so se z ozirom na poljubni povratek nekoliko zvišale in so naslednje:
II. razr. III razr.
K K
Ljubljana iuž. kol.	52.60	32.20
Ljubljana drž. kot.	52.60	32.20
Vlžmarje	52.60	32.20
Škofja Loka	51.40	31.50
Kranj	50.80	31.20
Radovljica	49.60	30.60
Javornik	49_	30-2°
Jesenice	49.—	30.20
Celovec	46.—	28.60
Sv. Mihael	36.40	23.—
Ker bodo dobili udeležniki za potovanje posebej tiskane vozne listke, pozi vi jemo bratska društva, da takoj naznanijo svoji župi vsaj približno število udeležnikov (in sicer število udeležnikov v kroju posebej in število civilnih udeležnikov posebej), ki bodo vstopili na med-postajah. Bratske župe pa prosimo, da vpo-šljejo omenjene podatke najkasneje do 20. maja na predsedstvo S. S. Z.
Obenem opozarjamo na uzorce adresnih tablic, ki jih razpošlje tekom prihodnjih dni brat I. Em. Žižka, Praga (Ziškov-Husova uli ca 35); tablica je tako urejena, da bo za časa VI. vseslovanskega zleta v Pragi mogoč popolni pregled vse prtljage, in bo obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali celo izgube. Tablica stane samo 50 vinarjev od vsakega prodanega komada pa dobi še društvo 10 vin., vsled tega se priporoča, da tablice vsako društvo za svoje člane skupno naroči
Za predsedstvo S. S. Z.:
Dr. I. Oražen 1. r	V.	Bukovnik 1. r.
starosta.	tajnikov	namestnik.
MLADINSKI VESTNIK.
članski sestanek narodnega socialnega izobraževalnega društva »Bratstvo« se vrši dne 19. t. m. ob io. uri dopoldne v areni »Narodnega doma«. Radi važnosti sestanka vabi se vse brate in sestre, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka^ in pripeljejo s seboj tudi druge pri Jatlje našega društva, ki je kljub težkim krizam ostal zvest načelom svojih ustanoviteljev Na dnevnem redu je med drugim tudi izlet \ ^rago, ustanovitev hranilnih krožkov in žen-^ega odseka. Na svidenje! Na zdar! — P. S ‘v sprejemajo se na tem sestanku tudi novi člani Prosimo vse prijatelje prosvete in ljubice mladine, da se odzovejo naši goreči
prošnji in nam pošljejo nekaj knjig za društveno knjižnico, ki se sčasoma prelevi v splošno ljudsko knjižnico in čitalnico. Marsikje leže pod prahom na polici zlata zrna izobrazbe, kjer nikomur ne koristijo, mesto, da bi prišla med uka-željno slovensko mladino. Zadostuje samo dopisnica na naslov: »Bratstvo«, «Narodni dom«, in pošljemo potem sami po knjige. Hvaležnost mladine Vam ne izostane! Prosimo!
Majnikova slavnost čeških narodnih socialistov. Svetli solnčni žarki so se odbijali z visokih streh na pražke ulice, po katerih so hitele množice v Pragi, okrašene z belo-rudečimi nageljni. Bil je krasen dan — dvakrat krasen, ker na ta dan je zmagujoča narodno-socialna sila slavila svoje triumfe. Kmalu po eni uri so bile že zasedene rampe muzeja in v obližju s tisoč-glavim občinstvom, ki je pričakovalo prihod posameznih organizacij. Prva je prišla strokovna organizacija pekovskega delavstva, za njimi so prišli bratje kolesarji klub »Vpfed« z okrašenimi kolesi, potem so začele prihajati ostale organizacije: vinogradska, vršovicka, praške organizacije, smihovska, žižkovska, ko-ešovicka — v vseh organizacijah so bile močno zastopane tudi narodno socialne žene. Sprevod se je uredil. Najprej kolesarji, za njimi so šli poslanci Klofač, Vojna in zastopniki izvrševalnega odbora, na to dijaška organizacija in za njimi vse ostale organizacije iz Velike Prage. V sprevodu so se nosili veliki napisi:	»Zahtevamo
splošno in enako volilno pravico za deželni zbor in občine«, »Protestiramo proti novim davčnim bremenom vlade«! Na obširnem prostoru »na razstavišču« se je zbralo črez 10.000 ljudij, kjer je s Prumyslove palače spregovoril poslanec Klofač. V svojem govoru se spominja primeroma kratke dobe petnajstih let, kar je prvikrat prodrla v svet ideja narodno-socialna. In danes . . . danes je narodni socializem važen činitelj v češkem narodu. Močna in silna je na-rodna-socialna stranka, katera obstoja iz prepričanih in zvestih pristašev. Toda ta obširna, or-ganicno spojena stavba še ni končana... V tej masi so zastopani interesi vseh stanov, ki s svojim delom sestavljajo napredek celega naroda. V daljšem več kot uro trajajočem govoru je nadalje razmotrival o političnih, socialnih, narodnogospodarskih in kulturnih razmerah, o spravnih pogajanjih med Nemci in Čehi, o položaju v češkem deželnem zboru in v parlamentu ter o militarizmu in splošnem razorože-nju. Njegov govor je bil spremljan z burnim odobravanjem. Iz govora poslanca Klofača govori njegovo globoko prepričanje, naroden in socialen ponos in izborno poznanje razmer. Tudi Slovenci smo imeli večkrat priliko slišati ga v Trstu in na nas je naredila njegova osebnost najboljši utis. Upajmo, da se kmalu pojavi na govorniški tribuni tudi v beli Ljubljani, saj je dejal proti koncu svojega govora, da ima narodni socializem svoje poslanje tudi med Slovanstvom in to nalogo tudi izpolnjuje.
BOLGARSKA MISIJA V RUSIJI.
Peterburg, 11. maja. Semkaj je dospela bolgarska misija pod vodstvom predsednika sobranja dr. Daneva. Istočasno je prišel semkaj iz Livadije tudi minister zunanjih zadev Sazanov, ki je povabil bolgarsko deputacijo k važni po-litiški konferenci.
SRBSKI ZDRAVNIKI V LJUBLJANI.
Belgrad, 11. maja. Povodom 501etnice Društva zdravnikov na Kranjskem pride v Ljubljano posebna deputacija srbskih zdravnikov iz Belgrada.
UPORNI RUSKI MORNARJI.
Petrograd, 11. maja. Na oklopnici »Cesare-vič« so se mornarji pred trdnjavo Sveaborg uprli in napadli častnike. Bili so premagani, 60 jih je bilo aretiranih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
-+a ^ t*	^
O. Bračko
z:....Specialna	trgovina	zzzzz
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
ČEHI IN VLADA.
Dunaj, 11. maja. V čeških političnih krogih se pripisuje velik pomen energičnemu pritisku čeških narodnih socialcev na skupni češki klub glede skrajno opozicionalnega stališča napram vladnim predlogam glede brambne reforme in davčnih izprememb. Tudi Mladočehi, ki so se naginjali k vladi, prihajajo do prepričanja, da je bila njihova taktika premalo preračunjena, ko so se začela pogajanja z Gautschem in pozneje Stiirgkhom. Sklep narodnih socialcev, ki prete z opozicijo na svojo roko, ako se enotni klub ne pridruži njih akciji, bi Mladočehe kompromitiral pred javnostjo, ki vidi v kabinetu, kjer ma polno moč Hochenburger protislov. vlado Temu razpoloženju med Mladočehi je pripisovati tudi zadnji njih komunike v katerem se zatrjuje opozicijonalno stališče Cehov in napoveduje konec njih rezervirane taktike.
Štampilje
vteh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in Izdelovatelj kavčukovih Stamplltj.
Ljubljana, stvitrgitM.
Ceniki franko.
_^j Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume,
^ bogato zalogo rokaic
In vse v to stroko spadajoče pred-mete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
2v£odCistinja,
Minka Horvat
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
=slamnike =
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
po najnlžjlh cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minha Horvat.
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem
naprave novih strelovodov,
prevzemam popravila in preizkuse električnih naprav z aparatom, dalje delam hišna elektr. zvonila, električne ure, napeljujem hišne telefone; splošno prevzemam vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela po nizkih cenah.
Kdor bi me izmed občinstva potreboval, naj mi blagovoli po dopisnici naznaniti svoj naslov.
Ivan Mihelčič, elektrikar. 302	Rožna	dolina pri Ljabljani.
„Novi svet“.
V tej priznano izborni narodni restavraciji bo
v nedeljo, 12. majnika tl.
ot> 4. popoldne
vrtni koncert
Vstop prost
V slučaju slabega vremena se vrši koncert dne 19. t. m.
Za obilen obisk se priporoča	334
Anton Gorše.
— 384 —
nost proti gradu Pierrefonds. Povedali so mi, da je grad cela trdnjava in da zdrži obleganje cele armade. Hočem si ogledati to gnezdo na lastne oči. Tam bomo na varnem, le če nas bo ljuba naša sestrična hotela vsprejeti pod svojo streho...
— Sire, se ie potegnila Odette za Valentino: kako morete misliti drugače o gostoljubnosti vojvodinje?
— Res je. je potrdil kralj in se začel zopet tresti. Ne govorimo več o tem. Idite gospod in bodite pripravljeni! Ne pozabite, da sta vam izročena v oskrbo in v varstvo sreča in življenje kralja Francije!
— Ob osmih. sire. bom čakal pred velikimi vrati senpolskimi!
Passavant se je naklonil pred kraljem in Odette. Ponos in veselje sta napolnila njegovo srce. Že je izračunal koliko ur ga še loči od načelništva. od Odettine bližine ... Odšel je po isti poti. kakor je prišel: skozi okno. Naenkrat je bil izginil izpred oči kralja in deklice. Komaj pa je skočil na zemljo, že je udarilo za njim besno tuljenje kralja.
Kriza se je ponavljala!
Nekaj trenotkov je Passavant poslušal turobne glasove. Ni mogel vedeti, da bo ta kriza uscdepolnega pomena za tek njegovega na-daljnega življenja... Ali bila je! zakaj nastopila je s tako silo. da je pobrala, trajajoča cela noč Karlu sleherno življensko silo in da je ležal po njej tri dni brez zavesti, kakor mrtev. Ko se je zopet zavedel, je bil načrt o potovanju, oziroma begu v Pierrefonds popolnoma izginil iz njegovih misli...
— 381 —
gah gospodarice. Izabela se je vlegla poleg živali, stisnila svoje truplo k truplu tigrinje, objela jo okolo vratu, zakopala prste v košato grivo, poljubila mokri smrček in zašepetala:
— Ti. ti me maščuješ!...
Sledilo je dolgo renčanje. Imperija je odgovarjala. obljubljala...
V kraljevi palači pa se je odigral med tem drug prizor. Po odhodu kraljice je klecnil Karl brez moči v naslonjač.
— Savoisy mi je vse povedal, je dejal. Odstranili so Champdiversa in Margentino.
Odette je obupno kriknila. Torej nista bila mrtva; torej jih niso ubili? Zagnala se je, kakor bi hotela za njimi, ali kralj jo je zadržal.
— Prepričani bodite, je dejal, da ju bomo našli, naj bosta kjerkoli že in da ju vidite v nekaj dneh.
— Ali če se jim je zgodila nesreča! Oh, sire. prosim vas, takoj naj poizvedo, kaj se jima je pripetilo!...
— Nesreča? je vprašal kralj začuden. Zakaj naj bi kdo storil hudo tema ubožčekoma?
Kralju se je zdelo čisto jasno, da se varuhoma ni moglo pripetiti ničesar hudega.
— Ne, ne, je nadaljevala; verjemite mi, da ste bili ogroženi le vi — in jaz morebiti! je pristavil in se stresel v dolgem drhtljaju, predhodniku nastopajoče krize.
— Sire. je zašepetala Odette pozabivši v tem hipu na vso svojo bedo je mislila le na nastopajočo kraljevo trpljenje, sire, pomirite se. Ničesar več se nimam bati sedaj.
Nato je povedal Passavant v kratkih besedah o svojem pogovoru z Gringonneurom,
Hiša Saint-Pol.	96
IV. RAVNIHAR,
urar, trgovec i zlat- T Jv.KI j nnn nlno In srebrnino JjJ IlUljCtllCl
Sv. Petra cesta. štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n, pr.: Glashiitte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
JULIJA ŠTOR
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za iawn-tennis in pristnih
goissftrskfh gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
m
r\
. * ■ Za birmance
priporoča
Angleško	skladišče	o
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija  ..................... za	dame.	■■ ■■■■■ ■- ■■ —....
Tvrdka Bilina & Kaseh nasl. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, Vn^>*4-ročna ^ela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, #	UL	D	Lkakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove,
ravnodržalec Itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh
I iitkltano	e Yrst r.°kavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
LJuDljariaj /LluOVSKa Ul. Din solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 1.34
trgrovlan.©,
MAČEK & KiS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	201	Najnižje	cene.
Senčnat vrt in velllr salorr.
<D
CJ
>
o
ja
3
o
C
03
«3
O-
<ZJ
C/D
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela 6. maja staroznano
„Perlesovo restavracij o“.
Kuhinja izborna. Vina pristna. Vedno sveže pivo. Kava, čaj in razne žgane pijače. Sprejemajo se abonentje na lirano.
Gostilna je odprta vsak dan ob 5. uri zjntraj.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Ivanka Matjan, restavraterka.
»H
O
o<
3
•3
O
t/i
rt>
SJ<
<rr>
<T>
3
fP
N
3
00
**
3
00
Zaprto kegljišče in velik prostor za balincanje.
ni
£
ZA BIRMO!
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman- .'"""j:......skih	daril. ..........
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K 23’—; sreb. verižica K 3’—; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K 4-—.
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1
Fr. Čuden,
(samo nasproti franč. samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. PrecizUBke ure Alfa, Union, .......... ■■■■	   Seeland.
1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjava, da sva prevzela staroznano
gostilno pri „Travnu“
ME* na Glincah "3M
kjer bova točila pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina ter najboljše domače vrhniško pivo. Skrbela bova vedno za dobro mrzlo in gorko kuhinjo.
Sprejmejo se tudi abonenti na lirano.
Na razpolago je velik krasno opremljen senčnat smrečni gaj in vrt, prostoren za približno 10.000 ljudi, dalje velik salon, primeren za razne prireditve in shode. Pre-1  skrbijeno je za varno otroško igrišče. — Točna postrežba in nizke cene.
Za obilen in blagohoten poset se priporočava	329
z odličnim spoštovanjem
I. I. Seme.
Erjavčeva cesta št. 2
se priporoča cenjenemu občinstvu.
k sS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “oT
Stritarjeva ulica ste v. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4<
2 0
_ 382 —
ako je zaslutil veliko nevarnost, grozečo nji, ki ga je bila rešila iz hidelonske ječe in ji prihitel na pomoč. Izpustil pa je slučaj s straže-čim lokostrelcem in ječarjem. Karl je komaj poslušal, polagal le od časa do časa roko na pekoče čelo; ko je plemič končal je norec šepetal :
— Vse je bilo namenjeno le meni. meni!...
Hkratu je vstal in besno zatulil:
— Na pomoč!...
Savoisy. ki je bil spremil kralja do predsobe je urno vstopil.
— Mojega kapitana! je zaukazal kralj.
Kapitan kraljevske palače je pritekel na
vso sapo in Karl je dajal ukaze:
Ubijte brez usmiljenja vsakogar, ki bi se drznil približati, bodi prijatelj ali sovražnik, ldite!...
— Straže povsod... Čujete! Ponoči in podnevi. Vojaki k vsakim vratom moje palače. Umoriti so me hoteli! je dostavil in se zopet zgrudil znak v naslanjač.
— Sire. pomirite se. ga je tolažil Hardy, vse bo izpolnjeno, kar ste zapovedali...
—- In če podkupijo straže!Je začel blesti kralj. Če premotijo kapitana. Če bo kruh. ki mi ga prinesejo zastrupljen, če bo skrita v vodi. gaseči žejo, smrt!... Ah. ah. izgubljen sem!...
Njegove plamteče preplašene oči so se za trenotek ustavile na Passavantu in plemič je videl, da leži v pogledu ves obup sumničenja.
— Sire, je dejal trdo, mislim, da v tem trenutku ne smete obupavati...
—- Da, je zajecljal kralj, da. ne smem biti malodušen. Prosim vas stojte mi ob strani,
— 383 —
zakaj vidim v vas vrlega hrabrega človeka. Ali jutri, če me napadejo, izdajo jutri, kdo me bo branil... Oh, je hipoma dostavil in tlesknil z rokami, našel sem.. Rešen sem!
Vstal je zopet in hodil z malimi, urnimi koraki, po sobi gorindol. Nato je izpregovoril s tihim glasom, kakor človek, ki je iznašel veliko reč:
— Jutri, ko napoči dan, bom zapustil Hišo Saint-Pol. Zapustil bom Pariz. Z mano poj-dete tudi vi in Odette. Gospod, naša nosilnica bo pripraljena in dobro zavarovana; vi prevzamete vodstvo.
— Sire. je vztrepetala Odette, zakaj ta beg. Prosim vas, počakajmo malo. da...
— Tiho! jo je prekinil norec s teatralično gesto. Kadar zapoveduje kralj, se mora le ubogati: Vi pojdete torej z menoj, gospod in na-čeljujete spremstvu. Ob osmih zjutraj bodite pripravljeni pred vratmi Hiše Saint-Pol. Ali mi obljubljate?
— Da. sire. Sicer pa. je pristavil Passa-vant z zagonetnim nasmeškom, kadar ukazuje kralj, ne more biti govora o obljubi, ampak o pokoravanju!
— Ah. gospod, tako zelo mi ugajate! je vzkliknil pri teh besedah kralj veselo in ploskal z rokami kakor dete. Torej dalje. Postavite se na čelo posadki, sto dobro oboroženih mož in popeljete nas na grad nesrečnega, pokojnega brata. Ali bo pasadka zadostovala?
. —• Brez dvoma, sire! Tudi z manjšo četo bi dospeli tja brez nevarnosti!
— Dobro! je vzkliknil kralj vedno veselejši. Odrinemo ob osmih in krenemo narav-
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-;: odvisnem dnevniku	;:
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema j najnižjih cenah „Prva anončna j sama“ v Ljubljani, Frančiškans ulica štev. 8, katera daje radevo' tudi vse za to potrebne informaci