Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeatatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upravništvu:
za colo lotoCgld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na uiubuc 50 kr., poeiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta ‘2 gld. 60 kv. in za jeden meBec 86 kr.
Štev. 61.
V Ljubljani v ponedeljek, 12. maja 1884.
Tečaj I.
Bolgarija in vzhodna Rumelija.
Ako se tu in tam v evropskem novinarstvu usoda Bolgarije razpravlja s posebnim zanimanjem, moramo priznati, da se to ne godi morebiti zaradi odlične politične važnosti mlade kneževine, nego zaradi odnošajev te dežele nasproti ostalim balkanskim državam ter nasproti obema na iztoku tekmujočima cesarstvima.
Bolgarska kneževina je v svoji današnji zemljepisni in politični obliki v pravem smislu besede pasterka evropske diplomacije, katera ji je za časa berolinskega kongresa v zibelj položila usodepolno darilo bodočih bridkih skušenj. Nedovršena v državopravuem smislu ostala je kneževina bolgarska zavisna od Turčije; v političnem oziru potrebna ji je podpora Rusije, a v narodnem oziru predstavlja kneževina samo del bolgarskega naroda, kajti skupščina diplomatičnih lečnikov, imenovana berolinski kongres, ni hotela vstvariti onemogli Turčiji krepkega soseda, temveč je razcepila Bolgarsko ter v vzhodni Rumeliji ustanovila državni mon-strum, ki ni niti narodno-bolgarski, niti turški ter je uže sedaj a bode še bolj v prihodnje uzrok vednim prepirom med bolgarsko kneževino in Turčijo.
Za prihodnje vnanje prepire kot naravno posledico narodnih narodopravnih diferencij je torej dovoljno skrbljeno, in torej ni čuda, da se kneževina v nedovršeni svoji obliki tudi v lastni hiši ne more umiriti in da se neprestano ziblje v valovih nasprotujoče si strankarske politike. Bolgari, otresivši se komaj turškega rnbst.va in nevajeni samostalnosti, niso še svesti si svojih pravic in dolžnostij, ker se jim ni točno označila pot, po kateri imajo dospeti do državne in narodne nezavisnosti; vezane so jim roke na dve strani in oni tarnajo isto tako zaradi protekcije ruske, kakor preklinjajo go-spodstvo turško ter željno pričakujejo onega dne, ko se bodo mogli združiti z brati svojimi v vzhodni Rumeliji.
Listek.
Strašno maščevanje.
(Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič G6golj, poslovenil K. Štrekejj.)
(Dalje.)
XII.
Daleč od ukrajinske dežele, ko se prepotuje Poljsko in se je šlo uže mimo Levtiva, z ljudmi napolnjenega mesta, vzdigajo se cele vrste previsokih gor. Gora za goro, kakor kame-nita veriga, rije na pravi in na levi iz zemlje in kuje jo v kamenite sklade, da ne bi prodrlo v njo šumeče in vršeče morje. Te kamenite verige segajo v Valabijo in zemljo Sedmo-graško in vzdigajo se kot velikanska gromada v podobi podkove med gališkim in ogerskim narodom. V našem kraju ni takih gor. Oko si jih ne upa pogledati, in na vrh nekatere iz njih še ni stopila človeška noga. Čudna je tudi njih oblika: ali je vzburjeno morje o viharju udarilo črez široke bregove, naglo zagnalo nelične valove proti nebu, in so ti
Da se stvaritve berolinskega kongresa ne bodo in ne morejo ohraniti brez bistvenih sprememb, da bode prišel dan združenja tudi za Bolgare, o tem pač ni dvojiti. Mnogo bolgarskih rodoljubov pričakovalo je sicer uže letos, ko je potekel mandat generalnega guvernerja Aleko paše, znatnega prevrata v političnem oziru; sklicevali so skupščino za skupščino ter energično terjali, da se proviu-cija rumelijska pripoji kneževini bolgarski. Želje njihove se za sedaj še niso izpolnile; sedanji politični položaj pač ni ugoden taki nameri. Rusija, katera bi utegnila pospeševati zaželjeui cilj bolgarskih domoljubov, ima posla dovelj z domačo politiko in vežejo jo tudi oziri na ostale vlasti, a ostalim državam je gotovo povoljneje, ako se čim delj vzdrži sedanje stanje.
Kakor uže rečeno, se nade bolgarskih rodoljubov za sedaj niso izpolnile. Mesto odsto-pivšega guvernerja Aleko paše imenovan je dosedanji načelnik notranje uprave, Kresto-vič, novim guvernerjem. Krestovič je rojen Bolgar pravoslavnega veroizpovedanja ter je, čeravno vzgojen v duhu turške birokracije, vendar prijazen domoljubnim težnjam svojih rojakov; okoluost, da uživa tudi simpatije Grkov in Turkov, mu bode v novem položaju gotovo le na korist.
Res je sicer, da se ideja združenja pod njegovim vladanjem pač ne bode uresničila, zato pak se bode n&rodni živelj lehko mirno razvijal in krepil in tim lažje bode potem, kedar pride pravi trenotek, posegel v borbo in odločil jo v svojem smislu.	—g.
Iz državnega zbora.
V seji 9. maja stavil je poslanec dr. Ni-tsche z drugovi predlog, naj se prenaredi § 2. postave s 14. dec. 1866 v tem smislu, da se postavne obresti znižajo od 6 na 5%. Ta nasvet je naravna posledica splošne prikazni, katera se opazuje v denarnem prometu , da
obviseli v zraku? Ali	so	se a neba vtrgali
teški oblaki in se zagozdili v zemlji, saj je na njih ista modra svetloba in beli njih vrhovi se isto tako blestč in iskre na solncu? Do Karpatskih gor še slišiš rusko govorico, tudi za gorami se še glasi	tu	pa	tam kaka	sorodna beseda; ali tam ni	več	tiste vere,	in
tudi govor ni tisti. Tam živi ne maloštevilni narod ogerski; na konjih jezdi, bori se in pije kakor kozaki; za konjsko opravo in drage obleke ne boj6 se potegniti iz žepa cekinov. Med temi gorami so široka in velika jezera. Kakor steklo so nepremična in kakor zrcalo kažejo v sebi gole vrhove gora in zelena njih vznožja.
Pa kdo jezdi sredi noči na ogromnem svojem vrancu, naj se	zvezde	blišč6 ali	ne
bliščč ? Kak junak nečloveške rastf skače nad gorami in nad jezeri ter se odseva s6 svojim velikanskim konjem v nepremičnih vodah, ko se neskončna njegova senca strašno vleče po gorah? Blešči se olikan njegov oklop; na pleču visi mu kopje; ob sedlu rožlja sablja; šlem je spuščen doli; oči so zaprte, vejice pobešene — on spi in spžč drži povodec; za njim sedi na istem konji mlad
namreč vsled obilega kapitala obrestna mera čedalje bolj pada.
Na to sta prišli na vrsto dve interpelaciji. Znani general en chef nemškega „Schul-vereina", dr. Weitlof, interpeluje vlado, zakaj ne odgovarja Koppovi interpelaciji v zadevah dunajskega živinskega semnja, ter ali ne namerava , preklicati svoje škodljive naredbe ? Levičarski pokrovitelji ogerskih mešetarjev in domoljubnih dunajskih mesarjev hočejo tedaj ua vsak način kapital kovati iz neuspeha, katerega je sedanjemu ministerstvu, še bolj pa interesom dunajskega prebivalstva naklonilo čudovito postopanje dunajskega mestnega zbora.
Druga interpelacija, stavljena po Bož. Raiču in podpisana od vseh slovenskih poslancev, se suče okolo nečuvenega škandala s cesarsko zastavo pri slovenskem volilnem shodu v Slov. Bistrici. Z nobene strani se ni zanikalo, da je mestni župan bistriški v istini dal po žandarjih odpraviti črno-žolto zastavo z gostilne, kjer so bili zbrani slovenski volilci. Naravno, da je gorostasni faktum vzbudil občno senzacijo in opravičeno nejevoljo v zbornici. Stvar je tudi vsega pomisleka vredna. Gotovo ne zarad malostne osobe slovenje-bistriškega pater patriae, katerega prav toplo priporočamo skrbnemu nadzorstvu ondotnih zdravnikov, temveč radi tega, ker se iz vsega razvidi, v kakem milovanja vrednem položaji so naši bratje v sosedni Štajerski. Nadejamo se, da bode ministerstvo z vsemi sredstvi ter s celim upravnim aparatom delalo na to, da se brzda tevtonska brezobzirnost in varuje eksistenčno pravo zvestega slovenskega življa. Kam pač pridemo, ako štajerski Slovenci ne bodejo več smeli zborovati podznamenjem državne celokupnosti ter ponašati se s cesarsko zastavo?
Po tej zanimivi epizodi se je pričela razprava o avtentičnem tolmačenji zadnje alin. § 28. tiskovnega zakona, oziroma o dotičnem predlogu, ki meri na to, da smejo listi prinašati istinita poročila, tudi v posnetkih, o govorih v drž. zboru. Predlog je bil skoraj jednoglasno sprejet v drugem in tretjem branji.
paž; tudi ta spi in drži se v spanji za junaka. Kdo je, kam, po kaj jezdi? Kdo to vč! Ne en dan, ne dva dni jezdi po teh gorah. Ko zablisne dan in izide solnce, ni ga več videti; le redko kedaj opazijo pogorci, da se po gorah vleče neka dolga senca, da si je nebo jasno in ni na ujem nobenega oblaka. Komaj pa pripelje noč svojo temo, z nova ga je videti in odseva se v jezerih, in za njim trepetaje skače senca njegova. Mnogo gor je uže prejezdil, zdaj jezdi gori na Krivan. Ni je med Karpati višje gore od te; * kakor cesar vzdiguje se Krivan nad drugimi gorami. Tukaj ustavita se konj in jezdec; ta pogrezne se še bolj trdno v spanje, in oblaki spuste se krog njega ter ga zakrijejo.
XIII.
—	Št . . . tiho, žena! ne tolci tako, dete moje je zaspalo. Dolgo je kričal moj sin,
*	Gogolj se je v tem zmotil: Krivan ni najvišja gora med Karpati (višje od njega so: Gerlsdorfski rt, LomniSki rt, Negoj, Bučeč); ali v dobi, ko je Gogolj pisal povesti »Večerit na liutore Miz Dikaniky,» imeli so jo za naj višjo.	Op.	prel.
Zbornica, prestopi potem k zadnji točki dnevnega reda ter razpravlja načrt zakona o mladostnih delavcih in delavkah, dalje o dobi vsakdanjega dela in o nedeljskem počitku v rudnikih. To je nekak uvod k veliki debati o šestem poglavji obrtnega reda, katera se je danes pričela v našemu parlamentu. Na vsak način je postava, predložena po obrtnem odseku, znamenit napredek v našem delavskem pravu; le to nam ni všeč, da je levica, po-rabivši slučajno razmerje glasov, uriuila neko spremembo v § 1., vsled katere se smejo tudi otroci med 12. in 14. letom na prošnjo svojih starišev in s posebnim dovoljenjem rudarskih oblastev porabljati pri rudarskem delu. Drugi nasveti levičarjev, ki so si prizadevali, omejiti in oslabiti zakon, bili so zavrženi. Razgovora so se udeležili minister grof F alken-hayn in poslanci Sprung, dr. Rieger, grof Wurmbrand, vitez Chlumecky, dr. Mag g in poročevalec Schindler.
Prihodnja seja bode danes, 12. maja. Cu-jemo, da bode odslej zbornica zborovala vsak dan, da reši vsaj deloma v izobilji nakupičeno gradivo.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Da se državni proračun v prihodnje zamore o pravem času državnemu zboru v pretresanje predložiti, namerava vlada budget za leto 1885 precej v jeseni, ko se bode zbor zopet sešel, izročiti v razpravo. V to svrho naložilo se je vsem c. kr. uradnijam, da precej storč potrebne korake ter da poročajo o zneskih, ki se imajo staviti v državni proračun. Dotična poročila priposlati se imajo ministerstvu najpozneje do 15. julija.
Državnemu zboru došlo je od vseh strani j mnogo peticij, naj se način, po katerem se nabira vojaška taksa, spremeni. V zadnji seji vojnega odseka zaključilo se je, da se te peticije odstopijo vladi. Za referenta izvoljen je bil dr. Mat uš.
Ker vlada želi, da se zakonska osnova o pristojbinskem davku reši čim preje, prišel bode ta predmet uže v jedni prvih jesenskih sej državnega zbora na dnevni red. Klub desnega centra posvetoval se je uže večkrat o tej zakonski osnovi ter se izjavil proti odredbam paragrafov 4 in 6. V tem smislu nasvetoval se je popravek, za kateri se bode skušalo pridobiti tudi ostale klube.
Položaj na Hrvatskem se še vedno ni razbistril. Kakor znano, snuje se o tem, da se dosedanja narodna stranka po polnem razruši. „Agramer Ztg.“ naglašala je nedavno v izvrstnih člankih potrebo, da se narodna stranka vdrži tudi v prihodnje. Sedaj pišejo tudi vladne „Narodne Novine" v tem smislu. Članek imenovanega časopisa omenja, da so rušenje na-
zdaj spi. Jaz pojdem v les, žena! Pa čemu me tako gledaš? Ti si strašna; iz oči se ti istegujejo železne klešče ... uh, kako dolge! in žare, kakor ogenj! Ti si gotovo čarovnica! O, če si čarovnica, poberi se od tod! Ti mi še sina ukradeš. Kako prismojen je ta asaul; on misli, da mi je veselje živeti v Kijevu; ne, tukaj je sin, pa mož moj; kdo neki pa bo pazil na kočo? Ušla sem tako tiho, da nista slišala nič ni pes ni mačka. Ti, baba, se hočeš narediti zopet mlado — to ni tako teško: glej, samo plesati se mora, tako, kakor jaz plešem .... Izgovorivši te in take nezvezane besede, zapleše Katarina, strmo pogleduje na vse strani in upira se z rokami v bok. Je-Čaje topota z nogami; brez mere, brez takta zvenč sreberne podkve. Nespleteni črni lasje mahajo ji po belem vratu. Mahaje z rokami in kimaje z glavo, zleta kakor ptica tje in sem, pa nič ne preneha; zdi se, kakor bi se zdaj zdaj ali brez moči morala zgruditi na zemljo, ali pa odleteti sč sveta. Žalostna stoji stara strežnica, in solzami zalile so se ji globoke gube po obrazu; težak kamen leži na srcu zvestim hlapcem, ki gledajo svojo gospodinjo.
rodne stranke provzročile okolnosti, za katere stranka ne more biti odgovorna. Aera kraljevega komisarijata, neopravičeno postopanje madjarskih časopisov, da celo ogerske vlade
—	vse to je sejalo neslogo med članovi stranke. Na vprašanje, kaj se ima zgoditi sedaj, odgovarja članek, da vkljub vsemu temu narodna stranka ne sme odstopiti s pozorišča, da ne sme odložiti orožja, kajti razmere so takove, da bi se narodna stranka morala vstvariti, ako bi uže ne obstala. Samo na podlagi obstoječih temeljnih zakonov mogoče je vspešno delovati; nečvrsta še državopravna zgradba mora se ukrepiti in osigurati. To je glavna naloga narodne stranke in nobena ostalih strank ne more je rešiti, uže po stališču ne, katero zavzemajo.
Tuje dežele.
Glavna novost, s katero se pečajo vsi listi, je, da je nemški državni zbor pri glasovanji po imenih sprejel zakon proti socija-listom z 189 proti 157 glasovi. Predno se je glasovalo, umaknil je VVindthorst svoje predloge. Narodni liberalci in konservativci glasovali so složno za postavo; glasovi središča in svobodomiselne stranke so se cepili. Odločili so glasovi središča.
„Pol. Corr.“ poroča se od zanesljive strani iz Rima, da je vest o demisiji kardinala Le-dohovskega po polnem neresnična. Dopisnik pa priznaje, da se sveta Stolica kakor tudi pruska vlada trudita, da najdeta prikladnega naslednika kardinalu Ledohovskemu v nadškofiji poznanjski.
Italijanska vlada odpovedala je Avstriji literarno konvencijo, kakor je to uže prej storila glede ostalih držav. Ta korak meri na to, da se konvencije, izvirajoče še iz dobe kraljestva sardinskega, vpriličijo premenjenemu postavodajstvu Ralije in druzih držav o duševni svojini.
Dogovori o k o n f e r e n c i so skorej po polnem potihnili. Kakor je soditi, vzrok je temu nesporazumljenje med Angleško in Francosko.
Na otoku Kreti vlada zopet mir. Te dni otvorila se je skupščina; proračun je zel6 ugoden, tako da se bode moglo zidati nekoliko novih luk ter urediti tudi vprašanje o cerkvenem premoženji.
Dopisi.
Iz Ribnice, dnč 8. maja. (Izv. dop.) Danes je naše „Strelno društvo" imelo velevažen in vesel dan. Od leta 1830. obstoji to društvo
v	našem prijetnem trgu. Leta za leti se je vedno vežbalo v streljanji, dokler ni bilo pred kaeimi 17 leti za nekaj časa zadremalo. Po vzbujenji leta 1869. pa do dandanes strelja se vsako poletje kaj pridno in vsikdar je bila
Ona je uže po polnem oslabela in leno topota z nogami na enem in istem mestu, misleč, de. pleše „grlico“. — Jaz pa imam ogrljaj, fantje! reče naposled, ko preneha:
vi	ga pa nimate! . . . Kje pa je moj mož? zakriči nenadoma in potegne izza pasa turško bodalo. — O! to ni tak nož, kakor ga potrebujem. Pri teh besedah pokažejo se na njenem obrazu solze in žalost. — Mojemu očetu srce globoko leži v prsih; ta nož ne seže tako daleč. Njegovo srce je iz železa skovano; skovala mu jo je ueka čarovnica v peklenskem ognji. Čemu ne pride oče moj? Ali ne ve, da ga je čas zaklati? On pač hoče, da jaz sama pridem .... Svojega govora ne dokonča in čudno se zasmeje. — Na um mi je prišla jako zabavna povest: spomnila sem se, kako so pogrebali mojega moža. Saj so ga živega pokopali . .. kak smeh me sili! . . . Slušajte, slušajte! Namesto da bi govorila, začne peti pesem:
Beži mi voz krvav, beži,
Na vozu tem kozak leži,
Ustreljen in porezan.
A v pravi pu ško mi drži,
Po puški tej ;se toči kri,
Krvi je cela reka!
to tukajšnjemu civilnemu občinstvu, bodi-si tega ali onega stanu, najlepša in najzanim-ljivejša zabava.
Sedanjemu delajočemn odboru pak se je posrečilo, z lastnimi troški in s pomočjo imo-vitih udov, kateri so les, opeke itd. žrtvovali, postaviti na prejšnjem mestu, kjer je stala stara strelna koliba, novo, večjo in lično zidano „stre!išno hišico", koja po polnem ugaja sedanjim razmeram. Kako lepo se ona podaja s svojo lično vnanjo obliko, živimi barvami in zelenimi okni k okoli stoječim drevesom, drevoredu, travnikom in njivam! Kako romantično pristoja njena lega celemu strelišču in kak lep kinč je in bode to za trg! Vsak je ponosno ogledaval to idilično podobo!
Namen je bil, letošnjo strelno sezono začeti uže 1. majem, toda neprestano deževje oviralo je vnanje in notranje delovanje tako, da je bilo mogoče še le na osmi dan maja otvoriti novo „strelišno hišico" ■ Akoravno je še prejšnji dan zelo deževalo in se je vsak-kateri bal, da bode v četrtek slabo vreme nagajalo tujcem, je vendar prorok barometer pravo pogodil, da se bode zvedrilo. Okoli tretje ure popoludne začelo se je streljanje iz pušk in časih je zagrmel možnar, v znamenje, da so spretni strelci zbrani, kateri se tukaj za čast in za razstavljene dobitke bijo. In res, uže več let sčm se ni opazevalo takega izvrstnega streljanja, kakor ravno danes. Izmed došlih in tukajšnjih strelcev vsak je dobil po dve, tri in nekateri še več odlikovanj. Ker je bilo streljanje v delavniku, zato ni bilo navadnega občinstva prišlo gledat, pač pa je bila vsa ribniška hautc volee zbrana in je tukaj dostojno in veselo-živahno praznovala otvo-renje nove „strelišne hišice" in začetek strelne sezOne.
Ker je tedaj to zabava, katera se redko na deželi dobi, posebno pa, ker je lega tukajšnjega strelišča tako pripravna in izvrstna za streljanje, želeti bi bilo, da bi tudi naši sosedje Laščanje in gospodje iz Kočevja hoteli k našemu „strelnemu društvu" pristopiti ter da bi ob praznikih in nedeljah, kadar se strelja, nas z mnogoštevilnim obiskom počastili in se z nami vred zabavali. Ni lepšega odpočitka po duhamornem sedenji v tesnih sobah in delanji nego peljati se eno uro v lepem vremenu, zabavati se nekoliko časa v prijateljski družbi, potem pa, hajdi domov o lepi mesečini in drugi dan zopet na delo! To je največa prednost dežele pred mestom.
Pa kakor ima vsaka stvar svojo senčno stran, tako tudi tukaj velevažna oseba nadlege dela. Namesto da bi občiuski zastop vesel bil, da se napravi kaj lepega in mikavnega za trg, da bi tujci radi k nam dohajali in tukaj gostilničarjem kaj spečati dajali, nasprotuje izvršitvi „strelišne hišice", ne da bi pri tacem podjetji kaj oškodovan bil. Vendar so se tudi te ovire srečno premagale!
Nad reko javor mi stoji,
Nad javorom pa vrana kroka,
A za kozakom mati joka.
Ne jokaj, mati, nič se ne boj!
Saj le oženil sin se je tvoj.
Za ženko vzel si je gospico,
Vzel v polji čistem je zemljico; —
Oj brez okenc, oj brez vrat,
Pesmi konec je takr&t. —
Plesala je riba za rakom . . .
Kdor pa mene ne bo ljubil, vrag mu vzami mater! *
Tako so se mešale pri nji vse pesmi. Uže dva dni živi v svoji koči in ničesar noče slišati o Kijevu; še moliti noče; pred ljudmi beži in z jutra do poznega večera blodi po temnih dobravah. Ostro vejevje praska ji bel obraz in pleča; veter razpihava nespletene lasi; jesensko listje šumi ji pod nogami — ona ne pazi na nič. Tedaj, ko uže pojema večerna zarija, pa se zvezde še niso prikazale, in ni še zasvetil mesec, strašno je hoditi po lesu: o drevesih praskajo se in prijemajo se za veje nekrščeni otroci; oni ječe, krohotajo
*	Tu je združil Gogolj več maloruskih narodnih lesem brez prave zveze, kakor to dušnemu stanju Katarininemu ugaja.	Op.	pri.
Iz logaških Rovt. (Izv. dop.) Cesta, ki pelje iz Dolenjega Logatca v Rovte, je občinska cesta, za katero imata občini Dolenji Logatec in Iiovte skrbeti. Po tej cesti pripeljejo Rovtarji v Logatec vse, kar so pridelali, svoje poljske in gozdne pridelke, in sploh vse, kar hočejo spraviti v denar. V Dolenjem Logatci nakupijo Rovtarji živež in vsako drugo reč, ki se pri hiši in gospodarstvu leto in dan potrebuje. Od vsega tega imajo Dolenji Logatčani lep dobiček; bila bi tedaj njih dolžnost, da bi tem marljivejše skrbeli za popravo in vzdrževanje tistega dela logaško-rovtarske ceste, ki pelje po logaškem polji od Kramarja navzgor do meje davčne občine dolenjologaške pri Berlogu ali Medvedcu. Pa glej! ravno ta del ceste, za katerega imajo skrbeti občani iz Dolenjega Logatca, je v zelo zanemarjenem in žalostnem stanji. Voda stoji na cesti črevelj visoko in zakriva globoke tol-mrine, v katere se zaganjajo kola, da gorjč živini, ki vozi, in človeku, ki se vozi. Nikakor se ne d& tajiti, da je postala ta cesta popot nim ljudem in vpreženi živini celd nevarna Pa na vse naše prošnje za popravo tega dela ceste se Dolenji Logatec ne briga veliko, ako-ravno mu tudi postava to dolžnost naklada. Ako bi pa Dolenje-Logatčani to svojo dolžnost spolnovali, bi lahko voznik v Rovtah, ko se odpravlja v Logatec, ravno še enkrat toliko naložil, in med tem, ko sedaj potrebuje do Logatca štiri ure časa, bi potem lagoma prišel tjžl v treh urah in poprej. Za trdno upamo, da bo dodelana k večemu v treh letih okrajna cesta iz Žirov črez Rovte v Logatec. Do tega časa pa naj skrbč pristojne oblastnije za dobro vzdrževanje omenjene ceste. To bi se moralo zgoditi uže z ozirom na daleč okolo znane živinske semnje v naših Rovtah.
Z Blok, 10. maja. (Izv. dop.) Ker se je uže mnogo pisalo o zboljšanji kmetijstva, torej dovolite, da tudi jaz besedico zinem o propadu naše kmetije ter o uzrokih žalostne te prikazni. Gotovo moram iz prepričanja trditi, da med najvažnejše uzroke pogina naših poljedelcev spadajo tudi sledeči:	V	prvi
vrsti neomejena prostost, vsled katere se sme sleherni ženiti brez kakega zavetja ali premoženja ; nahajajo se vasi, kjer je več gostačev nego posestnikov, kar gotovo kmetu ne more biti v korist. — Slabo vpliva tudi nesrečna loterija, katera se je tudi med kmeti tako vdomačila, da se nahajajo kmetje, kateri stavljajo brez prenehanja pri vsakem žrebanji; ako bi se koncem leta preračunilo, koliko da se potrati s to bedarijo, bi se jako lepa svota dobila, zraven pa še kmet veliko časa zamudi, ko je zmiraj v številkah utopljen ali na potu k loterijskemu uradu, poleg tega dobi še kakega tovariša, ter se lepo razgovarjata o vražji „sreči“, tarnajoč, kako blizu jih je bil eden ali drugi zadel! potem se pa podasta v kako „šnopsarijo“ na ta „kratkega“, ter ga frakelj
se, vale se v klopec po potčh in po visokih koprivah; iz dneperskih valov vzdigajo se krdeloma device, ki so pogubile svoje duše; lasje padajo jim se zelene glave na pleča; voda, ki jim odteka z dolgih las na zemljo, zvočno šumlja, in devica sveti se skozi vodo, kakor skozi kako srajco od stekla; usta se čudno nasmihajo, lica jim žarč, oči mamijo duše . . ■ Taka devica bi se rada raznela v ljubezni, rada bi poljubovala . . . Beži, krščeni človek! usta njena so — led, postelj je — hladna voda; ona te bo ščegetala in potegnila v reko! . . . Katarina ne pazi na nič, ona se ne boji rusalek; pozno v noč leta blazna okrog in išče očeta.
Z ranim jutrom prišel je nekak gost, zal gospod, v rudečem županu, in poprašuje po gospodu Danilu; vse posluša, utira si z rokavom zajokane oči in maja z ramami. On se je, pravi, bojeval vkupe s pokojnim Burulj-bašem; vkupe sta se borila proti Krimcem in Turkom; on pač ni pričakoval, da bo gospod Danilo storil tak konec. Še o mnogem drugem govori gost in hoče videti gospo Katarino.
Katarina s prva ne sliši ničesar, kar govori gost; naposled prične, kakor bi bila pri
za frakljem te strupene pijače spraznujeta in tako je zgubljen celi dan — in delo zaostaja! Slabo vpliva na naše poljedelstvo tud ponočevanje naše mladine. Kakor hitro fant malo odraste, uže so ga vsi nepotrebni kraji ponoči polni, in navadno slede slabi nasledki iz te razvade.
Razne vesti.
— (Truplo umrle cesarice) prenes so soboto 10. maja k večnemu počitku v cer kev oo. kapucinov na Dunaji. Nekoliko prec. 5. uro popoludne stopil je cesar iz zakristije v cerkev. Spremljali so ga cesarjevič Rudol ' s presvetlo soprogo in vsi na Dunaji živeči nadvojvode in nadvojvodinje. Kmalu potem približal se je sprevod z mrtvo cesarico in se pomikal v cerkev. Vodil ga je knezoškof Gan gelbauer. Krsto so postavili na katafalk in nadškof jo je blagoslovil vidno ginjen. S tre sočim glasom je izgovarjal običajne molitve Potem je zapela dvorna kapela Libcra. Pri zadnjih glasih približal se je prvi c. kr. dostojanstvenik krsti in izročil ostanke cesarice Marije Ane zvestemu varstvu oo. kapucinov Redovniki so pristopili in vzdignili krsto. S počasnimi koraki so nesli truplo v podzemeljske prostore. Grobna tihota je vladala, čulo se je le ihtenje žalujoče cesarske obitelji Kmalu je stala krsta na odločenem mestu kjer počiva pobožna cesarica Maria Ana Pia na strani svojega soproga, nepozabljivega cesarja Ferdinanda.
— (Dvoboj.) Na svetovnem glasu so tako zvane „Gesundheitspistolen“, ki se rabijo tolikrat pri dvobojih naših vročekrvnih madjarskih sosedov. A tudi k nam so uže zašli ti izvrstni samokresi, ki imajo to dobro lastnost, da nikdar ne zadenejo, vitežki časti pa vendar le zadoste. Te dni sta se namreč bila s takim orodjem dva velika junaka naše levičarske stranke, Reschauer in SchOnerer. Strašno dejanje se je baje vršilo na ogerski meji. Streljala sta na 15 korakov, oba na jedenkrat — se \6, brozvspešno; toga bi nam prav za prav pristaviti ne bilo treba, ker smo uže opisali do-tično molilno orožje. Po dvakratnem strelu sta si podala roke in druščina se je vrnila na Dunaj.
— (Roparsk umor v kasarni.) Ogerski listi poročajo o naslednjem zločinu: Te dni so našli vojaki 11. lovskega bataljona v Raabu najemnico vojaške kantine in njenega 2 4 lot noga sina v strašnem stanu v sobi na tleh. Bila sta vsa krvava in posebno fant je bil razmesarjen. Vojaško poveljništvo je takoj ukazalo, da se kasarna zapre in preiščejo vsi vojaki, a pri nobenem niso našli nič sumljivega. Sodnijska komisija našla je v sobi umorjenih 218 gold. denarja in nekoliko družili vrednostij. Zdravnik je izjavil, da se je zločin zgodil s pomočjo dolzega noža, male sekire in debele steklenice, ki je razbita ležala krog
)ameti, poslušati njegove besede. On govori ) tem, kako sta živela vkupe z Danilom, kakor )rat z bratom; kako sta se enkrat skrila Krimcem pod nasipom . . . Katarina ga posluša in ne pušča ž njega svojih oči.
—	Zopet oživlja! mislijo si hlapci, gledaje na njo: — ta gost bode jo ozdravil! Uže vam posluša, kakor bi bila pametna.
Gost prične mej tem razkladati, kako mu je nekdaj, ko sta ravno odkritosrčno govorila, rekel gospod Danilo: „Glej, brat Koprčn; kader >o volji božji mene ne bo več na svetu, vzemi mojo ženo k sebi in dovoli, da postane tvoja žena. ..."
Strašno nameri nanj svoje oči Katarina. A! to je on! to je oče! vsklikne in vrže se z nožem nanj.
Dolge se bori ta žnjo in ji skuša iztrgati nož; naposled ji ga izvije, zamahne — in izvršilo se je strašno delo: oče ubil je blazno svojo hčer.
Prestrašeni kozaki vržejo se nanj; ali čarovniku se je uže posrečilo, skočiti na konja in izginiti.
(Dajjo prihodnjič.)
žrtev. Najemnica se je črez dolgo časa zavedela in pravila komisiji, da sta jo napadla po noči dva lovca, ki sta poprej sina pobila na tla. Vzela sta 14 gold., do druzega denarja pa nista mogla, ker jo bil dobro zaprt. Ženi se ni posebno hudega zgodilo, a sin je bil takoj na mestu mrtev. Novejše vesti pa poročajo, da je preiskava pokazala nepričakovan izid. Najemnica je sama usmrtila svojega sinal Prepirala sta se vedno in omenjenega jutra je sin udaril mater z debelo steklenico, mati pa je potem s sekiro in z nožem toliko časa obdelovala sina, da jo mrtev obležal. Denarja ne manjka nič; nečloveška mati se je umetno delala nezavestno.
—	(Neprava sodnijska komisija.) V departementu alliorskem na Francoskem pripetila se je te dni zgodba, ki nas živo spomina na znan napad češkega mlinarja pri Toplicah. Na gradu Puy-Quillon stanovala je bogata udova. Zadnjo sredo pride v grad sodnijska komisija in naznani prestrašeni gospej, da ima nalog, zapreti jo zaradi
—	goljufije. Sodnija je namreč dobila dokaze, da je gospa nepravilno ravnala s premoženjem umrlega soproga. Grajščakinja je strahu omedlela in konečno zatrjevala na vse mogoče načine svojo nedolžnost — a nič ni pomagalo. Vendar komisar ni bil trd mož. Razodel je gospej, da zakon dovoljuje tudi kavcijo; ako mu izroči primerno svoto, sme ostati v svojem gradu, dokler se pravda ne izteče. Samo jeden uradnik bode stanoval v gradu, da pazi na njeno početje. — Radostna je dala grajščakinja zahtevano velikansko svoto in komisar se je uljudno poslovil, pustivši jednega tovariša za stražo v gradu. Čez malo minut jo zginil tudi ta, in gospa je spoznala, da so jo prekanili predrzni lopovi, ki so igrali uloge sod-nijskih komisarjev. — Do sedaj roparjem še niso na sledu.
Domače stvari.
— (Requiem) za umrlo cesarico Nj. veličanstvo Marijo Ano vršil se bode v sredo 14ega maja ob 10. uri zjutraj v stolni cerkvi. Povabljeni so k tej svečanosti vsi dostojanstveniki.
— (Requiem) za umrlega kanonika gosp. dr. Gogolo služil je danes dopoludne ob 10. uri v stolni cerkvi šenklavški gosp. mil. stolni prošt, g. Jožef Zupan, z veliko duhovensko asistenco. Prisostovali so g. deželni predsednik bar. Winkler, dvorni svčtnik g. grof Chorinskj, vladni svčtnik g. baron Pascotini-Juriškovič, cesarski svčt-nik, deželni odbornik g. Murnik, vladni c. kr. komisar g. Schwarz, sorodniki umrlega, vsi gg. bogoslovci in gg. profesorji bogoslovja in mnogoštevilno občinstvo.
— (Dnevni red) mestnega odbora seji, katera bodo jutri ob 6. uri po poludnč v mestni dvorani: 1.) Naznanila prvosedstva; 2.) volitev podžupana; 3.) volitev stalnih 8 odsekov mostnega odbora; 4.) volitev po jednega mestnega odbornika: a) v stalni zdravstveni svet, i) v direktorij za mestni užitninski zakup, c) v vodovodni odsek; 5.) volitev treh članov klavničnega ravnateljstva.
— (Volilni shod) volilcov prvega razreda za mestni zastop vršil se je včeraj ob 11. uri dopoludne v dvorani čitalnice. Ker po mestnih odbornikih priporočani kandidat gosp. profesor Senekovič ni kandidature sprejel, postavili so volilci onoglasno gosp. Henrika Nič man a, hišnega posestnika, kandidatom mestu gosp. Fortune, ki se je odpovedal odborništvu.
— (Mobilni bataljon) domačega pešpolka pride, kakor smo zvedeli iz gotovega vira, v Bosno.
— (Pogreb) veterana tukajšnje kolone ru-dečega križa za prenašanje in oskrb ranjencev, g. Kopečnika vršil se jo včeraj po pefludne res slovesno. Kopočnik je prvi od kolone rudečega križa, ki je umrl. Kolona je tedaj prvikrat v uniformi so udeležila pogreba, isto tako nad 120 veteranov sč zastavo. Sprevod je spremljevala vojaška godba domačega pešpolka št. 17, potem odborniki tukajšnjega oddelka rudečega križa gg. dvorni svetnik grof Chorinsky, cesarski svetnik gosp. Murnik in c. kr. stotnik v pokoji g. Vincencij Hiibschmann, ki je ob jodnem poveljnik tukajšnji koloni. Na grobu je govoril predsednik veteranskega društva, g. Jurij Mihalič, ter je v svojom govoru slavil navdušenost umrlega, za av-
strijansko cesarstvo in presvetlo habsburško rodovino, kajti umrli, dasi oče štirih nepreskrbljenih otrok, vstopil je vendar prostovoljno v vrste istih mož, kateri hote na bojišči vojakom avstrijske armade, ki so ranjeni ali obolč, pomagati. Govor napravil je velik utis na veterane in mno-gobrojno zbrano občinstvo.
— (Izlet telovadnega društva »Sokol “) v Dol, katerega se je vdeležilo jako mnogo članov s svojimi rodbinami in prijatelji sokolstva, vršil se je pri najlepšem vremenu v izbornem redu. Sokolce je spremljevala mestna godba. Povsod so bili „Sokolci“ prijazno vzprejeti, zlasti pa v Dolu pri g. Levcu, kjer so bili izvrstno postreženi. Zvečer ob ^lO. uri vrnil se je „Sokol“ z mešanim vlakom v Ljubljano nazaj; do čitalnice ga je spremljala godba in mnogobrojno občinstvo.
— (Popihal) jo je iz zapora c. kr. okrajne sodnije v Radovljici Matija Ažman, 40 lot star, srednje postave, močan, bledega obraza, črnih las in jednakobarvnih brk. Govori Ažman nemški in slovenski v škofjeloškem narečji. Ušel je gologlav in bos. V preiskavi je Ažman zaradi hudodelstva goljufije, tatvine in ponarejanja bankovcev.
Enketa o dolenjski železnici.
V	soboto, 10. t. m., vršilo se je v tukajšnji magistratni dvorani važno posvetovanje. Kranjski deželni odbor povabil je namreč v zadevi dolenjske železnice zastopnike raznih dolenjskih občin in druge interesente, da ukrenejo odločilni korake za dovršenje te zgradbe, ki bi donašala celi deželi, posebno pa dolenjskim pokrajinam ogromne koristi. Razen deželnih odbornikov, zastopnikov trgovinske zbornico in ljubljanskega mesta udeležili so se posvetovanja gg. veletrgovec Gorjup, dr. A. Pozni k, ravnatelj Auerspergovih grajščin Faber, c. kr. sodnik Lud. Golja, c. kr. major v pokoji M. Terbuhovič, ljudski učitelj V. Kmet, župan A. Stepic, metliški zastopnik L. G angl, stavbeni podjetnik Prašnikar in inžener g. Wenusch. Deželni glavar grof Thurn je otvoril razgovor in rekel med drugim: Deželni odbor je z ozirom na sklep deželnega zbora z dn6 17. oktobra 1883 si dovolil, čestito železniško enketo povabiti k današnjemu posvetovanju, da se najdejo sredstva in poiščejo pota, ki bodo omogočila zgradenje dolenjske železnice.
Skorej v vsakem zasedanji od 1. 1866 sem je kranjski deželni zbor sprejemal resolucije, ki so priporočale to velevažno železnično progo, in kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica je uže leta 1864 pričela se poganjati za gradenje železne ceste skozi dolenjske kraje. Tudi dolonjske občino in druge korporacije so se živo zanimale za to podjetje, in od vseh strani so so pošiljalo peticijo na obe hiši državnega zbora, in izročila so je spomenica na merodajnem mestu.
Vse te vloge so pojasnovale živo potrebo dolonjske železnice in povdarjale, da jo tirjajo poljedelski, obrtnijski in kupčijski interesi, da jo zahteva državna korist sama; da se le s zvezo z dalmatinskimi progami zamore povzdigniti blagostanje Dolenjske. Tudi do Najvišjega prestola jo šla lansko leto v ta namen deputacija in bila jo milostivo sprejeta. Vlada je uže pred okupacijo Bosne sprejela zgradenje dolonjske železnice v svoj program, tehnične proizvede vršile so se uže 1. 1872 in dotični občni in nadrobni stavbeni projekt je bil tedaj uže predložen. Pogled na zemljevid nam kaže, da ima Kranjska v primeri z druzimi kro-novinami sploh promalo železnic in vendar našo dosedanje prizadevanje ni imelo do sedaj zaže-ljenega vspeha. Danes, po 181etnem bojevanji za železnico, leži pred nami odlok kupčijskega ministra o tej zadevi. Naša naloga bodo, preudarjati, kako bi se na podlagi toga odloka zamogla vondar jedenkrat uresničiti naša želja in pričela delati žoleznica.
Meni se zdi, da jo glavna stvar, kako bodemo preskrbeli potrebni temeljni kapital; treba je denarja in zopet denarja! Pač bi bila potrobna normalna železnica, a za naše razmero imamo več upanja, da se napravi lokalna proga, ki mnogo menj stroškov prizadeva. Porabijo se lahko javne ceste in občinska pota — in cena jo v našom položaji jako važen faktor! Odsok bode imel na-
logo, da ukrene vse potrebno, kar bode zamoglo pospeševati zgradenje.
Morebiti bi bilo dobro, izvoliti pododsek, ki bode pripravil potrebne predloge. Vodstvo državn'li železnic je sedaj v rokah moža, ki ima pravi pogled in dobrohotne namene za razvoj ljudskega blagostanja — in to menim, da bode slavni odbor navduševalo in krepilo pri težavnem delu.
Tudi mestni župan g. Grasselli pozdravlja v toplih izrazih imenom ljubljanskega mesta članove železnične enkete.
V	eksekutivni odbor so bili potem izvoljeni gg. Murnik, Luckmann, inžener Wenusch, Kušar in mestni odbornik Tomek. Svoje prvo posvetovanje imel bode izvrševalni odbor uže to sredo; nadejamo se, da se bode svojega važnega posla prijel z vztrajno, energično delavnostjo, ter da ga bodo' podpirali vsi krogi našega naroda. Tako se bode vendar le, navzlic vsem denarnim nezgodam, dosegel /m Ziel, aufs innigste zu iciinschen", dolenjska železnica, in kmalu se bode po zelenih dolinah vinorodne Dolenjske veselo razlegal ropot parne lokomotive!
Potem se je sestavil železniški odbor; voljen je bil per acclamationem grof Thurn predsednikom, njegovim namestnikom pa župan Grasselli. Poročevalec je bil cesarski svetnik Murnik Po daljšem razgovoru, katerega so se udeležili skoraj vsi navzoči gospodje, se je sklenilo: Gledd na to, da za sedaj ni mogoče, doseči svetovne železnice iz Ljubljane črez Rudolfovo do zveze z ogersko-hrvatsko-dalmatinskimi železnicami, treba je potegovati se za zgradenje lokalne železnice na Dolenjskem in voli naj se eksekutivni odbor, ki ima poizvedeti razne proge, denarstvene razmere in doneske interesentov in to redno poročati železniškemu odboru.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 12. maja. Predsednik objavlja cesarsko zahvalo za dokaze sočutja povodom smrti cesarice Murije Ane. — Schonerer nasvetuje predlogo zakona o časnikarskih popravkih. — W a g n e r interpeluje Schonererja zaradi znanih izrazov v zadnjem govoru. Med tem je bil Schonerer dvorano zapustil; predsednik je tega mnenja, da bi bilo najbolje, ako se stvar dalje ne razpravlja.
Kaliira, 12. maja. „lleuterjev“ bureau javlja, da so se do Gordona odposlali seli po vseh količkaj pristopnih potih, naznanjat mu Granvillovo poročilo z 23. apr. ter vprašat ga, koliko vojske da zahteva. Pogreša se pozitivna vest, da bode angleška vlada pomoči poslala Gordonu.
London, 12. maja. „Times“ poročajo, da je podpisana francosko-kitajska pogodba. Kitajsko cesarstvo priznava francosko pokroviteljstvo nad Tonkingom in Anamom v sedaj obstoječih mejah, pokrajini Luang-tong in Yuennan se odpreti splošnemu prometu, in Kitajska nima plačati nobene vojne odškodnine.
Bukarešt, 11. maja. V zadnji noči nameravano manifestacijo združene opozicije pred kraljevo palačo zabranila je policija in vojaštvo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 12. maja.
Riu*
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80'85
>	»	>	»	srebru..........................81-50
Zlata renta..........................................101'50
5°/0 avstr, renta........................................96	25
Delnice n&rodne banke................................... 854'	—
Kreditne delnice.........................................321	• 10
London 10 lir	sterling..........................121'60
20 frankovec............................................. 9	‘ 645
Cekini c. kr......................................... 5'73
100 drž. mark........................................59'50
Tujci.
Dn6 10. maja.
Pri Maliči: Kumitz, trgovec, z Dunaja. — Frohlich, vinski trgovec, iz Št. Petra. — Rodbina Moline iz Tržiča.
Pri Slonn: Dr. Bartli, odvetnik, z Dunaja. — Muller in Friede trgovca, iz Gradca. — Ferjen, trgovec, z rodbino, iz Celja.
Pri Avstr, carji: Kavalar, učitelj, iz Dovjega. — Kovačič, učitelj, iz Goričan.
U mrli so:
Dn6 9. maja. Marija Pust, soproga hiš. posestnika, 45 1., Hradeckijeva vas St. 12, jetika. — Uršula Zadnikar, hči hiš. posestnika, 33/< 1., Črna vas št. 22, btonchitis. — Josipina Vamberger, redovnica reda sv. Vincencija Pavlanskega, 33 1., Kravja Dolina št. 11, plučnica.
Dn6 10. maja. Marija Bončar, gostinja, 77 1., Pred škofijo št. 17, rak.
Dne 11. maja. Aleksander Tavčar, sin slikarja, 33/4 1., Gradišče št. 11, vodenica. — Emil Smukavec, visokošolec, 22 1., Sv. Petra cesta št. 42, sušica.
V bolnici:
Dn6 9. maja. Marija Zatler, delavka, 211., jetika. — Anton Lončina, delavec, 43 1., črevesno vnetje.
Tržne cene.
V Ljubljani 10. maja: Hektoliter banaške pšenice	velja 8 gld. 30 kr.,	domače 7 gld.	96 kr.;	ječmen
4	gld.	87 kr.; rež 5 gld. 53	kr.;	ajda	5 gld.	20	kr.;
proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 41 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 86 kr., Špeh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 90 kr., jajce 2 kr.; iiter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 72 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 87 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 10, maja.
Line: 28	6	15	66	07.
Trst:	39	11	20	25	45.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra t ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram
rt*	7. zjutraj	742'84	+ 9-3	bzv.	js.	
fa	2. pop.	740 32	+22-4	vzh. sl.	>	000
O T—<	9. zvečer	740'98	+13-4	>	»	
cS 'c?	7. zjutraj	741 08	H-10-4	vzh. sl.	js.	
ti	2. pop.	739-06	+24-2	zpd. sl.	»	000
rH tH	9. zvečer	739-54	+16-6	bzv.	1. S v.	
I >05Ki."V.
C. kr. okr. glav. v Postojini dovolilo je z dopisom dn6 7. t. m., štev. 4602, shod županov tukajšnje doline in okolice. K temu shodu se razun gg. županov vabijo vsi drugi za blagor ubogega ljudstva vneti domoljubi. Shod je odredjen na dnfe 18. maja 1.1. ob 2. uri po-
Soludne pri gos. M. Valenčiča (Fajdigovcu) v Trnovem, lamen dogovora je, kako se bode vzajemno postopalo, da se zabrani tej dolini in celej obširni okolici preteča nesreča — prodaja vode Bistrice in Reke tržaškemu mestu.
Na podlagi razglasa c. kr. okr. glav. v Postojini od dne 31. marca 1.1, štev. 8229, naj dnč 5. in naslednje dneve meseca junija t. 1. nobenega gosp. župana z polnoštevilnim občinskim odborom v Bistrici ne manjka, kjer naj soglasno in brezpogojno proti prodaji omenjenih vodA svoje mnenje odkritosrčno izrečejo.
Vsakega domoljuba sveta dolžnost je, v tem skrajnem času za blagor sedanjosti in prihodnosti povzdigniti svoj glas! — V obeh slučajih nadejam se obilne udeležbe. Potomci naši bodo nam pa za izvojevani bor vedeli biti gotovo hvaležni, kajti voda Reka in Bistrica je še edina nit, na kateri obstoj in napredek sedanjega in vseh prihodnjih rodov zavisi.
Prem dn6 11. maja 1884.
Andrej Frank
(45)	župan.
Na prodaj
je iz proste volje
lepo posestvo
poleg Ljubljane blizu železnice in pri kantonski cesti ležeče. To posestvo meri nad 30 oralov dobrih travnikov, nad 20 oralov rodovitnih njiv in nad 12 oralov neposekanega, dobro zaraščenega gojzda. Gospodarska poslopja so jako prostorna, novozidana in z opeko krita. Ker se pri prodaji stavijo prav ugodnji pogoji, naj so blagovolijo le pravi kupci oglasiti pri gosp. Jožefu Regaliju na sv. Petra cesti št. 21 v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Klein iuayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani.