ANTIČNE PASNE SPONE IN GARNITURE V SLOVENIJI MAKSIMILJAN SAGADIN Zavod za spomeniško varstvo, Kranj Pričujoča obravnava antičnih pasnih spon v Sloveniji namerava predvsem orisati posamezne tipe v razvoju tega dela noše na našem ozemlju. Ta razvoj gre od prve bistvene spremembe, ki jo označuje pojav obročaste spone s trnom — v nasprotju z do tedaj edino veljavno kavljasto spono. Vidimo torej, da je začetek razvoja dokaj jasno določen, tem slabše pa konec. Če si tedaj postavimo zgornjo mejo naše obravnave v sredino 5. stoletja, je ta meja povsem umetna, zahteva jo bolj naslov téme, kot pa kaka odločilna sprememba v razvoju. Tudi geografska omejitev je le umetna, saj je naš prostor v času rimske okupacije le majhno področje, ki ga je zavzemala tedaj že dokaj univerzalna kultura. Razširitev obravnavanega področja bi torej le koristila našim spoznanjem o izvoru npr. že samega osnovnega tipa obročaste spone s premičnim trnom, vendar bi presegala smisel te na­ loge. Bomo pa zaradi pomanjkanja grobnih celot pri nas pogosto prisiljeni iskati opore za datacije zunaj naših meja. Ob tej priliki se tudi najlepše zahvaljujem kustosom Veri Kolšek iz Pokrajinskega muzeja v Celju, Zorki Šubic iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju, Stanku Pahiču iz Po­ krajinskega muzeja v Mariboru, pa tudi Ivi Stiplovšek iz Posavskega muzeja v Breži­ cah, ker so mi ljubeznivo dovolili, da sem zrisal še neobjavljen material. Posebno se zahvaljujem Sonji Petru muzejskemu svetovalcu in vodji antične zbirke Nar. muzeja za njeno mentorstvo in Draganu Božiču za konstruktivne pripombe. NEKAJ SPLOŠNIH BESED O PASU IN SPONI KOT DELU NOŠE Lahko rečemo, da je sama zasnova grške oziroma rimske noše s svojo globoko na­ gubanostjo izrazito zanemarjala telesnost ter odvisnost in povezavo obleke in telesa. Oblačilo je bilo povsem prosto, ne ozko in napeto in kot takemu mu je kot pritrdilno sredstvo zadostovala fibula.1 Pas je bil drugotnega pomena, služil je predvsem za spodrecavanje tunike oziroma hitona ter sploh za pridrževanje obleke k telesu ob ži­ vahnejšem gibanju. Kot tak je nastopal tako pri moških kot pri ženskah kar v obliki preproste spredaj zavozljane vrvice,2 spet pa je bil lahko tudi že s spono, zlasti kadar je služil kot okras. Povsem drugače pa je bilo z vojaškim pasom (cingulum). Cingulum je bil širok, bogato obit s kovinskimi aplikami in je imel s tem tudi obrambno funkcijo. Raz njega je spredaj viselo navzdol nekaj okovanih trakov, ki so ščitili spodnji del trebuha. Na cingulum so tudi pripenjali bodalo in meč, le-ta pa je lahko visel tudi na posebnem pasu prek rame. Poleg tega vojaškega pasu so vojaki redno nosili še pas za obleko (pod oklepom).3 Cingulum je vplival tudi na »oivilni« pas, ki postane zato širok in bogato okrašen in ima predvsem reprezentančno funkcijo — pod njim so nosili običajen pas za obleko. Zlasti v poznem cesarstvu postane pas bolj kot kdajkoli simbol položaja v družbi, vsaki funkciji pripada določeno bogat pas. To pretirano krašenje pasov v poznem cesarstvu sicer ni novost, vendar je v taki meri prav gotovo posledica vdora orientalskega okusa.4 V neposredni zvezi z razvojem oziroma spreminjanjem pasu je tudi razvoj pasne spone kot njegovega bistvenega sestavnega dela. Predhodnik prave, obročaste pasne spone s premičnim trnom (ki je izrazita pridobitev antike) je kavljasta pasna spona.6 Prednost nove spone, ki omogoča poljubno zatezanje pasu, je očitna, zato kmalu iz­ podrine kavljaste spone — čeprav jih ne nadomesti povsem. Za ozke pasove zadošča manjša okrogla oblika spone. Ko pa postane pas širši, okrogla oblika spone ne zadošča več, saj je pritrjevanje na jermen težavnejše. Zato spona dobi ovalno ali štirioglato obliko, pa tudi kovinski okov, na katerega se z zakovicami pritrdi usnjen pas. Tako izpopolnjena spona se pojavi zlasti v poznem cesarstvu (kot bomo videli je sicer znana tudi že prej), posebno pa se razširi v času preseljevanja narodov, ko kovinski okov prevzema vse formalne in dekorativne novosti oziroma spremembe ter postane tako eden glavnih nosilcev umetniškega izraza pa tudi obrtniškega znanja dobe. Kolikor bolj pa postaja pomembna pasna spona oziroma pas, toliko bolj stopa iz uporabe fibula.6 Prazgodovinske obročaste pasne spone s premakljivim trnom Ta skupina spon zahteva že v naslovu natančnejšo opredelitev, da jo s tem ločimo od kavljaste pasne spone, ki je z več svojimi tipi tako značilna za vso prazgodovino. Nekoliko podrobneje se je s pojavom obročastih spon bavil pri nas le F. Starè v svoji objavi Vač.7 Tu povzemamo v glavnem le njegove ugotovitve. Bistveno pri novih spo­ nah je predvsem to, da oba poglavitna dela — trn in obroč, nista več pritrjena vsak na svojem koncu pasu, pač pa sestavljena tvorita spono, ki ima zlasti to prednost, da je z njo moč pas poljubno zatezati. Razlika s prejšnjo kavljasto spono je tako bistvena, da med njima ne more biti nikakršne razvojne povezave. Pri teh prvih obročastih spo­ nah F. Starò loči dva tipa: a) Spona je okrogla, ploščatega ali rombičnega preseka, konca se ne stikata in se uvijata nazaj. Igla je pritrjena nasproti razprtima koncema in pogosto sega mednju. Pritrjena je lahko okrog obroča, ki je v ta namen zožen (F. Starò, Vače, T. XCVIII, 5), ali pa je v obroč izvrtana luknjica [J. Szombathy, MPK 1 (1903) 318 s, sl. 99, grob 9; 323 s, sl. 125, grob 18; 332 s, sl. 155, grob 5; P. Reinecke, AUHV 5 (1906) 364 ss, T. 63, 1145, 1146], b) Spona je okrogla, rombičnega preseka, konca se stikata; obroč je na mestu, kjer se pritrdi igla, okroglo kovan (F. Starò, Vače, T. XCII, 3 — grob 9; T. LI, 2—9; T T TIT, 4, 5; pet primerkov z Magdalenske gore).8 Pri opredeljevanju tega drugega tipa za pasno spono pa je treba biti previden. O.-H. Frey namreč povezuje podobne predmete — imenuje jih spenjalne obročke_ z latenskim pasom za orožje, vendar nikakor ne kot pasne spone.0 Čeprav avtor naših primerkov iz Vač in Magdalenske gore ne navaja in čeprav ti kosi v detajlih (npr. pre­ sek, včasih dimenzije) odstopajo od navedenih, je vendar verjetno, da to sploh niso bile pasne spone. V nobenem primeru namreč ni ohranjen trn v taki dolžini, da bi lahko trdili, da gre res za pasno spono. Nasprotno pa je zelo verjetno, da sta npr. pri­ merka (F. Starè, Vače, T. LI, 9 in T. LIH, 4) res le spenjalna obročka. Staretova opažanja je treba torej popraviti. Vprašanje pritrjevanja spone tipa a) na pas nosilcem očitno ni delalo takšnih preglavic kot nam, ker se tip spone z razprtima in nazaj za­ vitima koncema pojavlja tja v 4. stoletje, od njega pa se bistveno ne loči dokaj pozni tip, pri katerem se obroč kolenčasto umika navzven in s tem spet ne nudi opore trnu. Na kolencih ima ta tip redno izbokline, ki so verjetno prav tako v zvezi s pritrjeva­ njem kot zaviti konoi pri našem tipu a). Mislim, da v glavnem lahko sprejmemo rekon­ strukcijo K. Sägija,1 0 in sicer varianto A, s tem da predpostavljamo, da jermen ni po­ tekal pod spono, pač pa na eni strani preko obroča, na drugi pa pod njim. Tako je dajal oporo tudi trnu, zavita konca pa sta preprečevala, da bi jermen zdrsnil s spone. Obročaste pasne spone pri nas niso tipične za čas v katerem se pojavljajo. Kljub temu, da očitno pripadajo svetu rimske antike, pri nas nastopajo še v čisto prazgodo­ vinskem kontekstu. F. Starè jih postavlja v svojo stopnjo Vače III. Grob A-5 (F. Starè, Vače, T. XCVIII, 5—7) vsebuje poleg tipa a) z okroglim presekom še fragment svit- kaste ovratnice in fragment narokvice, ki je v sredini stisnjena. Grob se tako datira v Vače III (od 200 do 150 pr. n. š.). Grobova 9 in 18 iz Idrije ob Bači, ki vsebujeta po eno spono tipa a), postavlja J. Szombathy z vsem njunim obsežnim inventarjem v pozni laten; grob 155 z istim tipom pa v zgodnjerimski čas.1 1 Tudi po P. Reineckeju1 2 predstavljata dve sponi tipa a) značilen inventar konca latena. Datacija teh spon v pozni laten ni sporna, njihovo trajanje v okviru tako ozko definiranega tipa pa je tudi dokaj kratko. Sam pojav teh spon pri nas še pred rimsko okupacijo razlaga F. Starè z vplivi iz Akvileje po letu 181 pr. n. š.1 3 . Noriško-panonsko pasna garnitura Sama oznaka pasnih garnitur, ki jih nameravamo obravnavati v tem delu kot nori- ško-panonske, je postala upravičena po študijah V. Geramba,1 1 L. Nagya,1 5 R. Nolla,1 « K. Motykovè-Sneidrovè1 7 ter zlasti zadnje —i J. Garbscha.1 8 Te razprave so namreč po­ kazale, da se obravnavane pasne garniture pojavljajo izrazito prav v Noriku in Pano­ niji,1 9 in to okrog treh centrov: zahodno od Nežiderskega jezera, v okolici Flavije Solve in na Dolenjskem.2 0 Najdbe kažejo, da spada k tej pasni garnituri več pred­ metov: spona z okovom, ki služi za pritrjevanje na jermen in je običajno okrašen v predrti tehniki ( T . 1 , 1), več žlebastih podolgovatih usločenih okovov, ki se končujejo s stiliziranimi živalskimi glavami, so po vsej površini diagonalno gravirani in ki imajo lahko v sredini tudi pregib (T. 2, 20), več mandeljastih okovov s polkrožnim presekom in s profilirano zožitvijo (T. 4, 16), dva podolgovata bronasta obeska kot zaključka jermenov, valjasto oblikovana s profiliranim zaključkom in razcepljenim gornjim kon­ cem, kamor se vtakne jermen (T. 3, 9), več gumbov z okroglo glavico in kratkim trnom (T. 5, l ).2 1 Pri podolgovatih valjastih jermenskih zaključkih se velja posebej ustaviti. Ta del pasne garniture ima namreč neposrednega predhodnika v latenoidnem pasnem za­ ključku, kakršen je bil najden skupaj z rimskodobnim kosom tudi na dvorišču SAZU v Ljubljani in ga je podrobneje obdelal Ivan Puš.2 2 Ugotovljeno je, da se latenoidni zaključki jermenov razlikujejo od rimskodobnih predvsem po trikotni odebelitvi, ki se pojavi pri prvih ob prehodu iz spodnjega valjastega dela v gornjega ploščatega in precepljenega. Pri latenoidnih primerkih je opaziti tudi slabšo profilacijo. Datirani so v pozni laten — druga polovica 1. stoletja pr. n. š., njihovi centri izdelave pa se po­ stavljajo v delavnice vzhodno-keltskega območja.2 3 Noriško-panonske pasne garniture so v Sloveniji zelo številne in jim v primeri Z ostalimi sponami pripada tudi največ grobnih celot. Spričo sintetičnega dela J. Garb- scha se nameravam v tipoloških oznakah držati njegovega poimenovanja. Ena najpomembnejših najdb celotne noriško-panonske garniture izvira iz antične grobnice v gomili iz Miklavža pri Mariboru (T. 1, 7), ki jo je obširno objavil S. Pahič.2 4 Garnitura je tu zastopana s spono in tremi pripadajočimi okovi v predrti teh­ niki, s štirimi mandelj astimi okovi, dvema žlebastima okovoma s pregibom, desetimi pravokotnimi ploščicami z narezanimi robovi in luknjami ter s 40 okrasnimi žebljički. Pasna spona sodi v Garbschovo skupino G 2 g, ki se pojavlja v glavnem okoli Flavije Solve v 1. stoletju do Klavdija. Spona je bila z dvema okovoma pritrjena na pas. Po okrasu sodita ta dva okova nekako med skupini B 3 a in B 3 b in sodita v čas od Klav­ dija do Domicijana oziroma še v prvo polovico 2. stoletja. Tretji predrti okov, ki je daljši in ožji od prvih dveh in se je pritrjeval na konec jermena, ki je visel do kolen, nima natančnih analogij med Garbschevimi tipi, zato ga Pahič smatra za edinega pred­ stavnika nove grupe B 3 h. Podolgovat žlebast okov s pregibom dopolnjuje najštevil­ nejšo Garbschovo skupino E 3 a, ki se pojavlja na področju obeh provinc od srednje dobe Klavdija pa prek sredine 2. stoletja. Štirje čolnasti okovi sodijo običajno in tudi v tem primeru v skupino K a, uporabljano od Avgusta do Hadrijana. Pločevinaste ploščice z narezanimi robovi in luknjicami za žebljičke nastopajo skoraj izjemoma in jih je Garbsch uvrstil v tipološko povsem samostojno skupino B 7 1 , ki je časovno in prostorsko podrobneje ne opredeli; celotno skupino B 7 pa stavlja v prva desetletja 1 . stoletja. Celotna pasna garnitura ne izpada iz časovnega okvira vseh najdb iz te grobnice, v glavnem pa sodi med starejše kose. Stekleno posodje zajema čas od nekako leta 45 do 155 n. š., škatlica za šminkanje od 100 do 155 n. š., fibula — Garbschov tip A 238 q pa od 100 do 150 n. š. Po temeljiti analizi Pahič datira celotno najdbo med leta 95 in 110 n. š.2 6 Več grobnih celot z deli noriško-panonske pasne garniture je bilo najdenih tudi ob izkopavanjih v Dobovi, ki jih je objavil P. Petru.2 6 Gre za pet žganih grobov. Okov pasu, izdelan v predrti tehniki iz groba A g (T. 2, 17) sodi v skupino B 3 d (flavijsko obdobje), fragment žlebastega okova s pregibom (T. 3, 11) v skupino E 3 f (druga po­ lovica 1. stoletja), mandeljast okov (P. Petru, o. c., T. 1: 11) pa v skupino K b (od sredine 1. stoletja še v začetek 2. stoletja v jugozahodni Panoniji). K pasni garnituri sodi še večje število okrasnih žebljičkov (P. Petru, o. c., T. 1: 17 a—z). Dve fibuli iz tega groba (P. Petru, o. c., T. 1: 5, 6) pripadata tipu Almgren 69, ki obsega flavijski čas. Keramika je domače izdelave, kar je tipično za Dolenjsko. Vse štiri oblike, ki na­ stopajo tu, uvršča P. Petru2 7 v flavijsko obdobje in tako datira grob v drugo polovico oziroma zadnjo četrtino 1. stoletja n. š. V grobu A 26 je noriško-panonska pasna garnitura zastopana le s pasnim zaključ­ kom (T. 4, 10) skupine R 2, ki se razprostira od jugozahodne Panonije pa vse do Slo- vaške, Češke in Srednje Nemčije. Časovno sega od Avgusta do Hadrijana. Drobce fibule (P. Petru, ibidem, 7 ss, T. 1: 3, 5, 6) rekonstruira Garbsch v svoj tip A 236/7 ki ga datira v pozno avgustejsko in Trajanovo obdobje. Keramiko tega groba (P. Petru' o. c., T. 6: 8— -10) uvršča P. Petru (ibidem, 197 ss sl. 1, 1—3) v tiberijansko-klavdijskò obdobje. Pasni zaključek je potemtakem lahko najmlajši element, grob bi spadal ne­ kako v konec 1. stoletja. Fragmenti pasnih okovov v predrti tehniki iz groba A 27 (00—29, dvojna numera­ cija, T. 2, 9, 10) bi spadali v Garbschevo skupino B 2 f2 8 (od Klavdija do konca 1. sto­ letja). Od treh fibul v tem grobu zastopa ena z dvema gumboma na loku (P. Petru ibidem, 7 ss, T. 7: 5) Garbschov tip A 236 c, ki obsega celotno 1. stoletje, ostali dve pa tip Almgren 68 (P. Petru, o. c., T. 7: 4) in Almgren 73 (P. Petru, o. c., T. 7: 3) in tako dajeta poudarek na konec 1. stoletja. Keramika (P. Petru, o. c., T. 7: 6—9), ki po Petrujevi časovni razporeditvi (P. Petru, ibidem. 197 ss, sl. 4: 3, 4, 7, 8) spada v prvo polovico 2. stoletja pomika datacijo v nekoliko mlajše obdobje. Grob A 31 vsebuje poleg fragmenta v predrti tehniki izdelanega okova, ki ga ni moč natančneje opredeliti (T. 2, 12), še okov tipa B 21 (T. 2, 18, 13 —i klavdijski čas), dva fragmenta žlebastega okova (T. 3, 8) tipa E 11? (tiberijsko-klavdijski čas), tri mandaljaste okove tipa K a (T. 4, 12) in K b (T. 4, 20, 21 — od Augusta do Hadrijana) ter fibulo tipa A 238 h (zlasti v Noriku v drugo polovico 1. stoletja in v začetku 2. sto­ letja). Datacija groba v peto desetletje 1. stoletja, kot jo postavlja P. Petru (ibidem, 36 s) je najzgodnejša možna, verjetno bi jo veljalo pomakniti za kako desetletje bolj proti koncu 1. stoletja. Grob A 46 je eden najbogatejših. Poleg keramike (P. Petru, o. c., T. 12: 15—18), ki jo P. Petru ima za flavijsko (P. Petru, ìbidem, 197 ss, sl. 3: 21, 22, 25, 34, 14), so tu še skoraj vsi elementi noriško-panonske garniture: spona tipa G 2 b, c, d ali e (P. Petru, ibidem, 7 ss, T. 12: 11; 1. in začetek 2. stoletja), predrt okov tipa B 2 a (T. 2, 16 — klavdijski čas), dva podolgovata okova s pregibom tipa E 3 a (T. 3, 3, 5 — po obeh provincah od Klavdija do sredine 2. stoletja) ter dva mandeljasta okova K a (T. 4, 17, 18 — od Avgusta do Hadrijana). Tudi fibuli tipa Almgren 68 ne omo­ gočata točnejše datacije v okviru flavijskega obdobja. S Štajerske nam je znano več grobnih celot z noriško-panonskimi pasnimi garni­ turami. Izstopajo zlasti Ptuj, Celje in Šempeter. Iz Ptuja oziroma Hajdine so nam znane štiri grobne celote s tem materialom, ki jih prinašata A. Jalen in Z. Šubic.2 9 Na parceli 445/1—2 v Zgornji Hajdini izkopani žgani grob 3 vsebuje dva predrta okova tipa B 2 f (A. Jalen, o. c., sl. 5 in 8 — od Klavdija do konca 1. stoletja), dva žlebasta podolgovata okova s pregibom tipa E 3 a ali b (od Klavdija do sredine 2. stoletja), dva mandeljasta okova K a ter več žebljičkov. Poleg tega sta bili v grobu najdeni še dve skodeli. Prva (A. Jalen, o. c., sl. 3 in 3 a) je še najbliže tipu T. XXI, 31 ali 32 po E. Bónis3 0 in se datira v 1. in delno še v 2. stoletje, druga (A. Jalen, o. c., sl. 4 in 4 a) pa se od prve ne razlikuje dosti, vendar takega tipa Bónisova ne prinaša. Paralele navaja Z. Šubic (o. c., Y 132 — pod točko 6). Grob lahko datiramo med sredino in konec 1. stoletja. Za grob 9 A. Jalnova sicer pravi, da je bilo v njem prav tako pasno okovje kot v grobu 3, vendar ga na sliki nima. Prinaša le dve posodi, skodelo (o. c., sl. 17 in 17 a), ki je domala prav taka kot skodela iz groba 3, si. 3 in 3 a in pa žaro (o. c., sl. 18), ki ji je še najbliže tip T. XVIII, 27 po É. Bónis in ki je časovno teže opredeljiv (1. in 2. stoletje), vsekakor pa ne nasprotuje dataciji groba v 1. stoletje. Tretjo grobno celoto z našo pasno garnituro prinašata R. Bratanič in Z. Šubic.3 1 peleg pasnega okova v predrti tehniki tipa B 1 b (R. Bratanič, o. c., sl. 7 — Norik, zahodna Panonija in Srednja Nemčija v vsem 1. stoletju) sta v grobu še dve fibuli: tako imenovana Avcissa fibula (R. Bratanič, o. c., sl. 5, ki se datira v drugo polovico 1. stoletja in začetek 2. stoletja) in fibula, ki zastopa enega od tipov Garbscheve sku­ pine A 236 (R. Bratanič, o. c., sl. 6). Kolikor je lok med gumboma štirikoten, bi segala do polovice 2. stoletja. Trije enoročajni vrči (R. Bratanič, o. c., sl. 2, 10, 11) so hru­ škaste oblike, najbliže tipu T. XXVI, 10. in T. XXVII, 17 po Bónisovi (kar jih datira V 1. stoletje), gubanka (o. c., sl. 9), tipu T. XVII, 17 (flavijski čas), skodelice T. XXI, 46 ali 47, lonec T. XIII, 10, za skodelico z navpičnimi stenami pa Bónisova nima na­ tančnih analogij. Grob lahko datiramo v konec 1. ali začetek 2. stoletja.3 2 Grob z noriško-panonsko spono in okovom iz Zgornje Hajdine, parcela 445/4, prinaša I. Mikl-Curk.3 3 Spona je tipa G 2 c (od Tiberija do začetka 2. stoletja), okov pa B 1 a (od Tiberija do Domicijana). Keramika — dva enoročajna vrča in žara — potrjuje datacijo v 1. stoletje (po Bónisovi žara T. VI, 6 — okrog Domicijana, vrča brez boljših analogij). Iz Celja oziroma Šempetra obravnava nekaj grobnih celot V. Kolšek.3 4 Žgan grob 1 iz Celja (V. Kolšek, o. c., Y 149) obsega poleg pasnega okova, ki je nekje blizu tipa B 7 k (o. c., Y 149, 17 — prva desetletja 1. stoletja) še keramiko, ki pripada zgodnjemu 1 . stoletju (V. Kolšek, o. c., Y 149, sl. 10 tip T. XXVIII, 15; sl. 11 tip T. XXVII, sl. 5, 8 tip T. XXI, 33; sl. 7 tip T. XXI, 30; sl. 4 tip T. XXI, 19; sl. 2 tip T. XXI, 20; sl. 3 tip T. XXI, 39 itd.). Žgan grob 27 iz Šempetra (V. Kolšek, o. c., Y 155, 156) vsebuje spono G 2 c (re­ konstrukcija Kolšek, o. c., Y 155, 15 je napačna — od Tiberija do začetka 2. stoletja) okov tipa B 3 a (čas Klavdija in Domicijana), mandeljast okov tipa K a, več žebljičkov ter keramiko; V. Kolšek, o. c., Y 155, 10 — vrč tipa T. XXVII, 1 po Bónisovi (čas Avgusta), sl. 3, 4, 5, 6 — lonci, ki so po B. Vikič-Belančič3 5 še keltska tradicija in ča­ sovno sodijo v zgodnje cesarstvo. Grob se datira v zadnjo četrtino 1. stoletja. V žganem grobu 86 iz Šempetra (V. Kolšek, o. c., Y 158) je spona dokaj neopre­ deljivega tipa, lahko je G 2 b, c, d ali e (1. in začetek 2. stoletja), jermenski zaključek bi zastopal tip R 3 (po Noriku in Panoniji od Avgusta do Hadrijana). Lonec (o. c., sl. 2) spada v zgodnjo cesarsko dobo (B. Vikič-Belančič, o. c.), drugi lonec (V. Kolšek, o. c., sl. 3) tip T. XVIII, 10 prav tako, vrč (V. Kolšek, o. c., sl. 4) zastopa tip T. XXV, 19 po Bónisovi, drug vrč pa tip T. XXXIV, 14. Skodele so v glavnem tipa T. XXI, 41 (1. in polovica 2. stoletja). V grobu je še novec Trajana, tako da je celoto moč datirati v prvo četrtino 2. stoletja. Elementi noriško-panonske garniture so tudi v grobu 18 iz Šempetra.3 6 Gre za dva jermenska zaključka tipa R 2 ter za fragment podolgovatega žlebastega okova z ne­ običajno koničastim zaključkom. Prav zaradi tega tudi ni ožje opredeljiv v okviru Garbschevih tipov. Pri treh fragmentih fibul gre za tip A 236 c (od flavijskega ob­ dobja do sredine 2. stoletja, jugozahodna Panonija). Grob bi sodil tudi po ostalih pri­ datkih in po novcu v pozno 1. ali zgodnje 2. stoletje. Naj samo omenimo tudi še neobjavljena grobova 12 in 12 a iz Šempetra.3 7 Keramika je silno podobna tisti iz groba 18, zlasti kar se tiče loncev. Elemente noriško-panonske pasne garniture zastopajo: spona G 2 g (do Klavdija zlasti v okolici Flavije Solve) okov okrašen v predrti tehniki blizu tipa B 3 b (prva polovica, 2. stoletja), trije frag, menti dveh žlebastih okovov na pregib, oba tipa E 3 a (po obeh provincah od Klavdija prek sredine 2. stoletja), dva jermenska zaključka R 3 (obe provinci od Avgusta do Hadrijana) ter mandeljast okov K a. Vsi elementi groba, vključno s tremi novci (dva Domicijanova in eden natančneje neopredeljen), omogočajo datacijo v začetek 2. sto­ letja. S. Petru objavlja dele noriško-panonske ženske noše odkrite v Mačkovcu pri Žu­ žemberku.3 8 J. Garbsch (o. c., T. 43: 1—6) pozna ta grob v nekoliko večjem obsegu dodaja mu še dve fibuli A 238 e (jugozahodna Panonija za časa Klavdija), omenjene dele pasne garniture pa uvršča med sledeče tipe: spona G 2 d (1. in začetek 2. stoletja) predrt okov B 1 a (od Tiberija do začetka Domicijana), en fragment žlebastega okova E 2 c (od Avgusta do Tiberija), drug fragment podobnega okova E 1 a (v to skupino Garbsch sicer uvršča le en okov z Magdalenske gore na Koroškem in enega iz Ljub­ ljane, datira ju v čas Avgusta in Tiberija); grob sodi tako v čas Domicijana. V katalogu svojega dela prinaša J. Garbsch precej grobnih celot iz Slovenije, ki jih sicer ni v slovenskih muzejih. Poizkusimo jih na kratko navesti in datirati. Ptuj : Grob 7/1890 (Garbsch, o. c., T. 52: 1 — 8, muzej Gradec) dva mandeljasta okova, okroglo posrebreno zrcalo, oljenka s firmo A T IM E T I (Ivanyi tip XVI, Loeschcke tip x’ pojavi se konec 1. in v začetku 2. stoletja in traja še nekaj stoletij),3 9 vrč tipa T. XXVI, 13 po É. Bónis, amfora tipa T. XXXI, 6 (podobni primerki v Pompejih in Akvileji). Grob bi datirali v konec 1. stoletja. Grob 16/1895 (Garbsch, o. c., T. 51: 10—11, muzej Gradec) podolgovat okov s pregibom E 3 b (od Klavdija do Komoda), lonec tipa T. XV, 1 ter novec Komoda. Datacija groba v čas Komoda (180—193). Grob 42/1892 (Garbsch, o. c., T. 51: 12—15, muzej Gradec) pasni okov v predrti tehniki B 2 c (od Domicijana do Hadrijana), trije podolgovati okovi s pregibom, dva tipa E 3 g (konec 1 . in prva polovica 2. stoletja), eden tipa E 3 a (obe provinci od Klavdija do sredine 2. stoletja). Grob sodi v prvo polovico 2. stoletja. Grob 59/1892 (Garbsch, o. c., T. 50: 1 — 8. muzej Gradec) okov v predrti tehniki B 4 c (druga polovica 1. stoletja), fibula Almgren 68 (druga polovica 1. stoletja), čaša tipa T. XVII, 27 ni ožje datirana. Datacija se opira na fibulo — druga polovica 1. stoletja. Grob 6/1892 (Garbsch, o. c,, T. 50: 11—15, muzej Gradec) predrt okov B 2b (od Klavdija do sredine 2. stoletja), mandeljast okov K b (od sredine 1 . do 2. stoletja), fibula A 238 e (jugozahodna Panonija, čas Klavdija), reliefna oljenka tipa Ivänyi I, Loeschcke I (1. stoletje, pojavi se za časa Avgusta),4 0 skodela T. XVII, 0 po É. Bónis (flavijsko obdobje) in novec Klav­ dija. Grob sodi v tretjo četrtino 1. stoletja. Grob 21/1892 (Garbsch, o. c., T. 50: 16— -1 8 , muzej Gradec) fragment žlebastega okova s pregibom E 3 a (obe provinci od Klavdija do sredine 2. stoletja), fibula A 236 e (flavijsko obdobje in še preko polovice 2. stoletja, jugozahodna Panonija), fibula Almgren 69 (konec 1. stoletja). Če se odločimo za datacijo konec 1 . stoletja je to zaradi fibule Almgren 69. Grob 22/1892 (Garbsch, o. c., T. 49: 10—13, muzej Gradec) fragmentiran žlebast okov s pregibom E 3 a (le ta primer), del jermenskega zaključka R 3 (po obeh provincah od poznoavgustovskega obdobja do Hadrijana), fragmentiran del prstana in del verižice ter Domicijanov as (81—96). Grob bi tako datirali konec 1. stoletja. Grob 23/1892 (Garbsch, o. c., T. 49: 1 — 6, muzej Gradec) spona tipa G 2 d (1. in začetek 2. stoletja po severozahodni in jugozahodni Panoniji, Češki in srednji Nemčiji), polovica žlebastega okova s pregibom E 3 g (konec 1. in prva polovica 2. stoletja), mandeljast okov K b (od sredine 1. do 2. stoletja), jermenski zaključek R 2, dve fibuli A 236 e in A 236 h (Norik od 1. stoletja do okrog 180), vrč z dvema ročajema T. XXXI, 4 po É. Bónis (zgodnje cesarska oblika po B. Vikić-Belančić, o. c., sl. 40, 10). Grob sodi očitno v prvo polovico 2. stoletja. Grob 25/1894 (Garbsch, o. c., T. 49: 7— 9, muzej Gradec) spona G 2 d, predrt okov B 1 b (od Tiberija do konca 1 . stoletja). Glede na spono bi bila ustrezna datacija od konca 1. sto­ letja do sredine 2. stoletja. Grob 13/1894 (Garbsch, o. c., T. 48: 1 — 6, muzej Gradec) predrt okov B 4 b (druga polo­ vica 1 . stoletja in prva polovica 2. stoletja v jugozahodni Panoniji), dva mandeljasta okova K a, fibula A 236 e, lonec T. XIII, 11 in krožnik tipa T. XXI, 21. Grob lahko datiramo v prvo polovico 2. stoletja. Grob 16/1894 (Garbsch, o. c., T. 48: 7—14, muzej Gradec) predrt okov B 3 e (konec 1, stoletja), fragment podolgovatega okova s pregibom E 3 — zaradi slabe ohranjenosti ožje neopredeljiv, mandeljast okov K a (od Avgusta do Hadrijana), dva jermenska zaključka R 3 (od pozno avgustejskega obdobja do Hadrijana po obeh provincah), več žebljičkov, fibula A 236 e (jugozahodna Panonija, od Flavijcev do druge polovice 2. stoletja), steklen balza- marij (druga polovica 1. stoletja in začetek 2. stoletja).4 1 Grob sodi v čas začetka prve po­ lovice 2. stoletja. Grob 31/1893 (Garbsch, o. c., T. 47: 20, muzej Gradec) predrt okov tipa B 2b — od Klavdija do sredine 2. stoletja. Grob 22/1893 (Garbsch, o. c., T. 47: 21, 22 muzej Gradec) podolgovat okov brez pregiba g 2 a — edini primer tega tipa, datiran z Avgustovim asom, ki je v tem grobu, poleg tega pa še vrč T. XXVII, 1 po É. Bónis. Grob 20/1893 (Garbsch, o. c., T. 47: 23— 26, muzej Gradec) predrt okov B 1 a (od Tiberija do Domicijana), žlebast okov s pregibom E3g (konec 1 . ir. prva polovica 2. stoletja), gumb, fibula tipa A 236 e, kar bi datiralo grob v prvo polovico 2. stoletja. Mihovo : Grob 110/1657 (Garbsch, o. c., T. 47: 1 —9, Naturhistorisches Museum Wien) okov v predrti tehniki B la, fibula A 236 — ožje neopredeljiv fragment, ki tako spada v 1. in prvo polovico 2. stoletja. Zraven še nekaj steklenih jagod in obroček. Grob sodi ver­ jetno v konec 1. stoletja. Grob 63/1657 (Garbsch, o. c., T. 46: 1 —14, NHM Wien) spona G 2 d (1. in začetek 2. stoletja po severozahodni in jugozahodni Panoniji, Češki in srednji Nemčiji), okov B 4 b ali c (jugozahodna Panonija, druga polovica 1. stoletja in prva polovica 2. stoletja), spona G 2 d, fibula A 238 d ali e (čas Klavdija in druga polovica 1 . stoletja), srednjelatenska fibula, ma­ sivna zapestnica, zapestnica z votlo čolničasto razširitvijo, perle itd. Datacija se giblje nekje v drugi polovici 1. stoletja. Grob 9/1655 (Garbsch, o. c., T. 44: 1 —5, NHM Wien) spona G 2 d z okovom B 1 a, b ali c, fragment podolgovatega žlebastega okova s pregibom E 3 a (po obeh provincah od Klavdija prek sredine 2. stoletja), jermenski zaključek R 2 (od Avgusta do Hadrijana po zahodni Pano­ niji, Češki, Slovaški in srednji Nemčiji). Grob lahko datiramo v začetek 2. stoletja. Stari trg : (Garbsch, o. c., T. 36: 10—18) spona tipa G 2 d z okovom B 4 a (druga polovica in prva polovica 2. stoletja), podolgovat okov s pregibom E3b (v obeh provincah od Klavdija do Komoda), dva jermenska zaključka R 3 (od Avgusta do Hadrijana v obeh provincah), oljenka tipa Ivänyi VI, Loeschcke V (1. stoletja),4 2 pinceta, ključ. Grob bi sodil verjetno v prvo polovico 2. stoletja. Poleg naštetih grobnih celot je iz Slovenije znanih tudi več slučajnih najdb raznih delov noriško-panonske pasne garniture. Preglejmo najprej pasne spone: Tip G 2 c (severozahodna in jugozahodna Panonija od Tiberija do prvih deset­ letij 2. stoletja zastopajo tri spone iz Ptuja (T. 1, 1, 2, 3), spona iz Celja (T. 2, 4), spona iz Maribora (Tl, 6), iz Mihovega (T. 1, 9), spona iz Ljubljane z okovom B 1 a (S . Petru, Emonske nekropole, T. XC1I, 17, 132 s) ter tri spone iz Drnovega4 3 (T. II, 27, 31, 36). Tip G 2 d (prvo in začetek 2. stoletja, zlasti Češka in srednja Nemčija). Sem sodita dve sponi iz Drnovega (T. II, 9, 25), spona iz Maribora (T. 1, 5) in iz Gruče pri Kosta­ njevici (T. 1, 8). Tip G 2 b — tri spone iz Celja (T. 2, 1, 2, 3) ter dve iz Drnovega (T. II, 34, 35), Tip G 2 f — spona iz Drnovega (T. II, 29). Tip G 2 a (začetek 1. stoletja) — dve sponi iz Novega mesta (T. 1, 10, 11). Neopredeljena ostane le še spona iz Ptuja (T. 1, 4), ki verjetno predstavlja posebno grupo, ki ima profilirane samo izvlečke vogalov ob zatičih. Neopredeljiv je tudi frag­ ment spone iz Celja (T. 2, 5) in fragment iz Dobove (T. 2, 6). V Sloveniji slučajno najdeni predrti pasni okovi zastopajo naslednje tipe: Tip B 1 a (od Tiberija do Domicijana po Noriku, zahodni Panoniji in srednji Nem­ čiji) zastopa okov s spono G 2 c iz Ptuja (T. 1, 2), okov in okov s spono G 2 d iz Drnovega (T. II, 25, 27) in okov s spono iz Ljubljane (S. Petru, Emonske nekropole T.XCII, 17). Tip B 1 b (od Tiberija do konca 1. stoletja ipo Noriku, zahodni Panoniji in srednji Nemčiji) — dva okova iz Ptuja (T. 2, 19, 20), okov in fragment okova s spono G 2 d iz Drnovega (T. II, 9, 26). Tip B 2 b (Klavdijev čas) — okov s spono G 2 f in morda še fragment drugega okova — oboje iz Drnovega (T. II. 29, 30), dva fragmentirana okova iz Mokronoga (T. 2, 7, 8). Tip B 2 c (od Domicijana do Hadrijana) — okov iz Drnovega (T. II, 33). Tip B 3 e (poznoflavijski) — en fragment iz Dobove (T. 2, 18). Morda ga objavlja (P. Petru, Razprave l.razr. SAZU 6 [1969] 7 sis, T. 8, 2), a je njegova risba zelo nerazpoznavna. Tip B 1 a, b ali c — v to neopredeljivo skupino spadata dva močno fragmentirana okova iz Drnovega (T. II, 21, 32) in fragment iz Dobove (T. 2, 11). Podolgovati žlebasti okovi s pregibom ali brez njega: Tip E 3 a (po obeh provincah od Klavdija do polovice 2. stoletja) je zastopan z okovom iz Ptuja (T. 2, 21), dvema okovoma iz Drnovega (T. II, 40, 41) in v dva dela zlomljenim okovom iz Slepška (T. 3, 4). Tip E 3 b (v obeh provincah v 1. in prvi polovici 2. stoletja) — trije okovi iz Ptuja, ki pa odstopajo po tem, da pregib ni šrafiran (T. 2, 22; T. 3, 1, 2), okov z odlomljenimi zaključki iz Drnovega (T. II, 39), okov iz Slepška (T. 3, 7), en okov iz Dobove (T. 3, 5). Tip E 3 d (v obeh provincah konec 1. in začetek 2. stoletja) zastopa le okov iz Slepška (T. 3, 6). Tip — 3 e (v obeh provincah na prehodu iz 1. v 2. stoletje) spet zastopan le z okovom iz Slepška (T. 3, 10). Mandeljasti okovi z zoženim in profiliranim zaključkom so tipološko manj pestri: Tip K a (zelo razširjena skupina, od Avgusta do Hadrijana) — dva okova iz Spod­ nje Hajdine (J. Sašel, A V 4 [1953] 308 ss, risba 3: 4, 5), štirje okovi iz Ptuja (T. 4, 13—16) enajst okovov iz Drnovega (T. IH, 1—11), dva okova iz Maribora (hranita se v Pokrajinskem muzeju Maribor, risbe nisem uspel izdelati). Jermenski zaključki: Tip R 3 (po obeh provincah od poznoavgustejskega do Hadrijanovega obdobja). Sem spadata dva jermenska zaključka iz Ptuja (T. 4, 4, 5), eden iz Celja (T. 3, 12). Tip R 2 (jugozahodna in severozahodna Panonija, Češka, Slovaška in Srednja Nemčija od poznoavgustejskega do Hadrijanovega obdobja) je bolj pogost. Zastopa ga jest jermenskih zaključkov iz Celja (T. 3, 9, 13, 14; T. 4, 1, 2, 3), dva iz Drnovega (T. LXII, 14, 18), en kos iz Št. Jerneja (T. 4, 7) in eden iz Slepška (T. 4, 8). Pripom­ nimo naj, da je Garbschova tipologija teh jermenskih zaključkov precej ozka, tako da je v Sloveniji več primerkov, ki ne spadajo vanjo. Iz Celja sta to npr. dva kosa, ki sta nekoliko žlebastega preseka, po obliki oziroma profilaciji pa bi lahko služila istemu namenu kot njima podobni jermenski zaključki okroglega ali osmerokotnega preseka (T . 3, 16, 17). Tema podoben je tudi primer iz Drnovega (T. 3, 18). Morda je služil zaključku jermena tudi močno fragmentiran kos iz Celja (T. 3, 15) ter primerek Št. Jerneja (T. 4, 11), ki je sicer dokaj profiliran, vendar neobičajno, poleg tega pa je kratek, zgornji del globoko užlebljen in ne razcepljen. Prav gotovo pa sta predstavljala zaključek jermena tudi primerka iz Slepška (T. 4, 9) in Ptuja (T. 4, 6). Prvi ima zgornji del razcepljen, med zgornjim in spodnjim delom je trikrat profiliran, spodnji del pa je storžast, okroglega preseka in brez profilacije. Če je poleg že omenjene trikotne odebe­ litve za latenoidne zaključke jermenov značilno tudi pomanjkanje profilacije, bi bil to lahko predstavnik enega od njih. Tudi primerek iz Ptuja se razlikuje od navedenih po slabši profilaciji. Še neobjavljen kos iz Ajdovščine4 4 ima zgornji ploščati del, ki je oklepal pas, vtaknjen skozi odprtino spodnjega dela, ki je tako prosto bingljal na plo­ čevini pritrjeni na usnje. Za pravkar obravnavane noriško-panonske pasne garniture je očitno, da predstav­ ljajo poseben nerimski svet. To je vidno tako v pridatkih, ki jih spremljajo (noriško- panonske fibule, keramike s pogosto še latensko tradicijo ipd.), kot tudi v samem načinu spenjanja, ki ga narekujejo. Le ta stoji še izrazito v tradiciji kavljastih spon, brez vsakih sorodnosti z novo tehniko obročastih spon s premičnim trnom. Tembolj pa so očitne zveze rimskodobnih noriško-panonskih spon z latenskodobnimi — npr. latenoidni jermenski zaključki, katerih eden je bil najden tudi v Ljubljani (I. Puš, AV 1 7 [1966] 413 ss, sl. 2) ali pa spona in pripadajoči nasprotni del, kot ju prinaša I. Hunya- di.4 5 Ta latenski primerek lahko služi kot prototip vseh rimskodobnih noriško-panonskih spon. Da izvor teh spon resnično keltski, nam ne dokazuje le njihova časovna vezanost na tradicijo latena, ampak tudi njihov okras. J. Garbsch pravi, da ti pasovi stojijo v dolgi tradiciji srednjelatemskih pasov-sklepancev.4 6 Okras smrekove vejice in motiv račjih glavic na sponah je celo dosti starejši. Tipično keltsko pa je oblikovanje dolgih žleba- stih okovov s pregibom ali brez, pri katerih diagonalna narezanost iposnema pravo tordiranje, kot se pojavlja na keltskih ovratnicah; zaključki teh okovov v obliki živalskih glav pa so prav tako značilno keltski.4 7 Tudi profiliranje mandeljastih okovov in jermen­ skih zaključkov spominja na tordiranje. Dekorativen in ploskovit učinek predrte teh­ nike, ki v tem primeru krasi okove spon pa je ena glavnih značilnosti keltske umet­ nosti. Ne nazadnje govori za keltsko poreklo teh pasnih garnitur tudi karta razprostra­ njenosti.4 8 Poleg razprostranjenosti po Noriku in Panoniji nam karta kaže tudi izrazito kon­ centracijo najdb okrog treh središč na območju Vzhodnih Alp: okrog Flavije Solve, zahodno od Nežiderskega jezera in na Dolenjskem.4 9 Tega stanja ne spremenijo niti dopolnitve, ki jih lahko napravimo po izidu Garbchovega sintetičnega dela. Po gostoti najdb zlasti izstopajo štiri najdišča: Štalenski vrh na Koroškem, Ptuj, Miillendorf (Burgenland) in Dobrichov-Pičhora (Češka). Verjetno se ne bomo dosti zmotili, če tu predvidevamo delavnice noriško-panonskih pasnih garnitur. V Sloveniji ločimo zlasti dve izraziti področji teh najdb: okolica Ptuja z Maribo­ rom, Celjem in Šempetrom ter Dolenjska. Analiza vseh grobnih celot in njihova datacija je pokazala, da so nekatere najdbe vsaj teoretično lahko starejše od stalnih rimskih postojank na tem območju in da so torej produkt prebivalstva, ki je tod bivalo še pred prihodom Rimljanov. Tako npr. spada grob 1 iz Celja (V. Kolšek, Inv. A rch 16 (1972) Y 149) v prva desetletja 1. stoletja, grob 22/1893 iz Ptuja (J. Garbsch, o. c. T. 47: 21, 22) je avgustejski, iz Novega mesta sta dve sponi G 2 a (T. 1, 10, 11), y sodita v začetek 1. stoletja, pri tem pa ostaja problem Mihovega še odprt. Emona kot ustanova italskih kolonistov ima teh elementov manj. ni pa brez njih. Tu je še večkrat omenjeni latenoidni pasni zaključek, spona tipa G 2 c, ki je eden starejših (S. Petru Emonske nekropole, T. XCII, 17, 132 s), podolgovat žlebast okov s pregibom (razstav­ ljen v Mestnem muzeju), pravi rimskodobni jermenski zaključek R 2 (poznoavgustejsko obdobje do Trajana), iz Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju pa navaja J. Garbsch (o. c., 202 ss, 444) še predrt okov B 4 a (druga polovica 1. in prva polovica 2. stoletja), žlebast podolgovat okov s pregibom E 3 a (od Klavdija do sredine 2. sto­ letja), okov brez pregiba E l a (poznoavgustejski do tiberjanski čas!) ter mandeljast okov K a (od Avgusta do Hadrijana). Naj omenimo še to, da sta enako kot pasna gar­ nitura k ženski keltski noši Norika in Panonije spadali tudi noriško-panonski fibuli in tudi take so bile najdene v Ljubljani.6 0 Zanimivo pa je, da v nobenem primeru ni bila noriško-panonska pasna garnitura najdena npr. skupaj z zapestnico (razen morda grob A 8 iz Dobove). Od znanih grobnih celot v Sloveniji z elementi obravnavane pasne garniture je verjetno najmlajša iz Ptuja, grob 16/1895 (J. Garbsch o. c., T. 51: 10—11); datirana je z novcem Komoda. Z Dolenjske tako mladega groba ne poznamo, v glav­ nem se vsi končajo v prvi polovici 2. stoletja. Vendar pa moramo pripomniti, da je inventar vseh ekstremno mladih ali starih grobov sila skromen. Sestavljene spone D-oblike Pri tem tipu gre za spone, katerih okvir je sestavljen iz dveh delov; iz polkrožnega loka, ploščatega ali rahlo trikotnega preseka, katerega konca sta sploščena pravokotno na ravnino spone in preluknjana, skoznju pa je vtaknjen drugi del okvira — okrogla os, na katero je nataknjen trn. Verjetno bi kazalo te spone razdeliti na več skupin, glede na velikost in glede na presek obroča, vendar pri sedanjem stanju raziskav in poznavanju grobnih celot s temi sponami taka delitev ne bi dala nobenih rezultatov. Morda bi lahko na te spone aplicirali ugotovitev M. Martina,6 ! da so manjše spone starejše, večje pa mlajše. Vendar naš material zaradi pomanjkanja grobnih celot te teze niti ne potrjuje niti ne zavrača. Poleg tega pa je Martin svojo ugotovitev izrazil le za spone 4. stoletja. Prvi primer spone, ki ga lahko uvrstimo v naš tip, je spona iz groba 17 iz Idrije ob Bači (J. Szombathy, MPK 1 [1903] 341 s, fig. 192). Grob je zelo bogat, vsebuje tudi čelado, meč, ščitne grbe, kovinske posode itd. Szombathy ga datira v zgodnjerimsko obdobje. Spona v tem grobu je precej majhna, ima nekoliko razpotegnjeno D-obliko in dolg okov. Druga in obenem zadnja grobna celota iz Slovenije s tako obliko pasne spone je bila najdena v Ljubljani v žganem grobu 450 (S. Petru, Emonske nekropole, T. XXIX, 22—24, 48 s). Spona je popolnoma ohranjena, lok in trn imata ob prehodu v stikališče Z osjo po dve zarezi, kar je pri tem tipu pogosto. Grob je datiran z novcem Domicijana (81—96), dopolnjujeta pa ga še dva steklena balzamarija, ki sodita v 2. pol. 1. stol. in začetek 2. stol. (S. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 [1969] 163, T. II: 21—26). Ta najdba ima odlično paralelo v sponi iz Londona.6 2 Najdena je bila skupaj z več drugimi najdbami v stari strugi Walbrooka, ki teče skozi center rimskega Londona. Novci in zgodovinske okoliščine datirajo vse te najdbe v 1. in deloma 2. stoletje. Pri omenjem sponi je opomba, da je bila najdena skupaj s keramiko 2. stoletja. Datirano grobno celoto s takim tipom spone, ki pa ima še okov, prinaša tudi H. jditscha-Marheim.5 3 Žgan grob 2 vsebuje poleg omenjene spone še keramično posodo zahodnonemškega tipa, značilnega za 1. stoletje in fibulo Almgren IV 2, ki sodi v pozno L stoletje. Te štiri najdbe naj bi dale vsaj za silo časovni okvir sestavljenim sponam D-oblike. Kakorkoli že je ta okvir šibak, kaže izrazit poudarek na 1. stoletje oziroma v njegovo drugo polovico. Pripominjamo, da med najdbami iz velikih poznoantičnih grobišč iz katerih poznamo precej spon kasnejših stoletij (Ptuj-Zgornji Breg, Intercisa) ni naj­ dena niti ena, ki bi bila podobna tipu sestavljene spone D-oblike. Tudi to po svoje govori za zgodnjo datacijo teh spon. Sicer pa je znanih iz Slovenije več slučajnih najdb obravnavanega tipa: pet pri­ merkov je znanih iz Ptuja (T. 5, 3—6, 9), morda sodi sem še koščena spona z bronasto osjo (T. 5, 8), ki po izdelavi in velikosti precej izstopa, v glavnem pa tipu odgovarja. Dalje sta znana dva primerka iz Čepne (T. 5, 10, 11) ter eden iz Drnovega (T. II, 5). Izmed drnovskih spon bi morda v ta tip uvrstili še tri primerke (T. II, 4, 6; T. III, 21), od katerih pa zlasti prva dva precej odstopata iz te skupine. Morda sta pripadala sestavljenim sponam D-oblike tudi dva okova iz Ptuja — • glede na to, da je očitno šlo za sestavljeno spono manjših dimenzij (T. 5, 12, 13). V Ptuju je bil najden še en primerek (T. 5, 7), ki kaže sicer tipično sestavljenost, lok pa je okroglega preseka in pravokotne oblike. Kljub majhnemu številu najdb te vrste, se nam glede razprostranjenosti v Sloveniji kaže ista situacija kot pri noriško-panonskih sponah in garniturah: težišče najdb je na Dolenjskem in v okolici Ptuja, osamljeni sta le nekoliko najdbi iz Čepne in Ljubljane. Vendar je razprostranjenost, kot se kaže, verjetno bolj odraz stanja raziskovanj, kot pa morebitnih drugih vzrokov. Okrogle spone z razprtima, nazaj zvitima koncema Ta oblika spone je v bistvu nadaljevanje prazgodovinskega tipa a). Razlika je le v ob­ roču, ki je pri rimskodobnih izdelkih ožji, pritrjevališče igle pa ni posebej oblikovano (npr. zoženo ali okroglo kovano), tako da ga včasih niti ni moč ugotoviti. Glede na pre­ sek obroča lahko delimo te spone v dve skupini: a) z rombičnim presekom in b) s plo­ ščatim presekom. Vendar pa te delitve ne opravičuje zaenkrat niti morebitna kronološka niti geografska diferenciacija obeh variant. Spričo kroničnega pomanjkanja grobnih celot, pa tudi spričo pomanjkljivih objav, ki pogosto prinašajo risbe brez merila, bi bila tudi delitev na velike in majhne bolj sama sebi namen. Iz Slovenije sta znani prav­ zaprav le dve grobni celoti s tem tipom spone. Šetarova — grob v gomili. Objavil ga je S. Pahič (ČZN n. v. 1 [1965] 10 ss, T. 4: 1 —9). Poleg spone, ki je edini kovinski predmet v grobu, sta tu še dve oljenki tipa Ivänyi XVI, Loeschcke X, Fieschbach A druga polovica 2. stoletja), posoda na treh nogah tipa T. XXIV, 3 po É. Bónis (dolgotrajna oblika, tudi še vse 2. stoletje), skodela T. XXI, 35 (1. in 2. stoletje), dva lonca, ki ju Pahič postavlja v drugo polovico 2. sto­ letje, ker posnemata retijsko keramiko, lonec tipa T. XVIII, 10 (1. in 2. stoletje). Ta grob S. Pahič tudi zaradi spone datira v drugo polovico 2. stoletja. Grob 2/1952 iz Petrušnje vasi objavlja P. Petru (Razprave 1. razr. SAZU 6 [1969] 31). Grobna celota je močno okrnjena; sestavljajo jo samo še fragment oljenke s firmo CRESCES, žebelj in okrogla spona rombičnega preseka z razprtima in nazaj zvitima koncema ter dobro ohranjenim trnom (T. 6, 13). Pomembno je, da je bila oljen- ka s firmo CRESCES, tipa Ivänyi XVII, Loeschcke X najdena tudi v sosednjem grobu 1/1952, ki je datiran tudi s fibulo značilno za 2. stoletje (do leta 180) in loncem s cilindričnim vratom, na katerem sta dva plastična rebra.5 4 Po ugotovitvah P. Petruja (o. c.), spadajo taki lonci v drugo polovico 2. stoletja. Očitno je torej, da lahko tako grob 1/1952 kot grob 2/1952 datiramo v drugo polovico 2. stoletja. S takim časovnim mestom naših spon se domala povsem ujemajo tudi ugotovitve M. Alföldijeve.5 5 Spone pravkar obravnavanega tipa datirajo v prvo polovico 3. stoletja prinaša jih na sliki 98. Tu, tipu okrogle spone z razprtimi nazaj zavitimi konci in rombičnim presekom obroča, pridružuje tudi enak tip s pravokotnim, ploščatim prese­ kom obroča in to brez vsakih pridržkov. To nam je lahko tudi opora, da naše spone s ploščatim pravokotnim presekom, ki so sicer brez grobnih celot ali drugih datacij, postavimo v isti čas kot v dveh primerih datirane spone z rombičnim presekom. Preglejmo sedaj vse v Sloveniji najdene spone tega tipa. Iz Drnovega poznamo osem primerkov (T. II, 11, 12, 20, 21 ; T. III, 16, 19, 23 in tu T. 5, 16), iz Ptuja oziroma Spodnje Hajdine devet primerkov (T. 5, 15, 17, 19, 20; T. 6, 1, 4, 8, 9, 10; tudi J. šašel, A V 4 [1953] 308 ss), iz Celja dva (T. 5, 14; T. 6, 14), iz Maribora enega (T. 6, 11) iz Ozidja v Krajini dva (I. Mlinar, Antična naselbina med Orešjem in Sotlo, ČZN n. v. 1 [1965] 64 ss, sl. 11), iz Ljubljane en primerek (S. Petru, Emonske nekropole, T. XCIII, 132 ss) in iz Ribnice enega (T. 5, 18). Druga varianta tega tipa s pravokotnim ploščatim presekom je bila najdena na naslednjih najdiščih: Cerovec en primerek (T. 6, 6), Čepna en primerek (T. 6, 7), v Ptuju pet primerkov (T. 6, 2, 3, 5, 12, 15), iz Ozidja v Krajini en fragment (I. Mlinar, o. c.) in iz Drnovega dva primerka (T. II, 10, 13). Iz Ptuja je znana tudi grobna celota z železno spono tega tipa, ki pa je ni moč datirati, ker vsebuje le še železen zelo poško­ dovan stilos, železno okroglo ploščico z luknjo v sredini in pet koščkov stekla (T. 6, 5 a—g). Da pa časovna omejenost tega tipa spone le ni tako ozka, kot kažeta obe grobni celoti, nam pričajo trije primerki iz Ptuja, najdeni na grobišču na Zgornjem Bregu, parcela 290, ki je sicer datirano v 4. in 5. stoletje.5 6 Ker pa nam razen tega, da te tri spone niso bile najdene v grobovih, najdiščne okoliščine niso znane, jih točneje ne moremo opredeliti. Rekonstrukcija nošnje teh spon je približno ista kot za prazgodo­ vinski a tip. Pasne spone omega-oblike V bistvu ima ta tip precej skupnega s prejšnjim. Konca se namreč ne stikata, sta odebeljena in se ob obodu obroča zavijata nazaj. Koleni, ki tako nastaneta, se navadno dotikata ali vsaj nista zelo razmaknjeni, tako da ima igla za zadrževanje jermena že zadostno oporo. Presek je navadno rombičen ali okrogel. Iz Slovenije je znanih šest primerkov tega tipa, od tega le dva iz grobne celote. Glede na to, da je v grobu pokopana ženska, bi morda lahko domnevali, da se je ta oblika spone upo­ rabljala za spenjanje ženskih pasov. Omenjeni grob 732 iz Ljubljane (L. Plesničar-Gec, Severno emonsko grobišče, T. CLXIX, 122 s) je zelo bogat. Poleg dveh srebrnih pasnih spon v obliki omege vsebuje še srebrno ogledalo in srebrn ročaj drugega, štiri zlate uhane, srebrno toaletno žličko, stekleno žaro s pokrovom in steklen balzamarij. Vsi predmeti grobne celote omogočajo datacijo v konec 1. stoletja. Tudi M. Alföldijeva5 7 obravnava te spone najdene v Intercisi. Ima jih za enega naj­ zgodnejših tipov, ki se pojavlja na tem najdišču in pripominja, da jih nosijo tudi še v 3. stoletju. Točnega začetka ne postavlja. Pomembno pa se nam zdi, da je spona, ki jo prinaša Alföldijeva, precej večja od onih dveh iz groba 732 iz Ljubljane, ki sta célo stoletje starejši. Poleg tega poznamo iz Maribora (T. 7, 2) spono enake velikosti kot so primerki iz Intercise, je pa tipološko očitno mlajša od primerkov iz Ljubljane, ker je vlita in je uvitost koncev le še reliefno nakazana. Domnevati torej smemo, da so večji primerki tudi mlajši. Poleg omenjenih treh poznamo v Sloveniji, kot že rečeno, še tri spone omega-oblike. Od teh izvira ena - — manjše variante, iz Čepne (T. 6, 16), dve večji pa iz Ptuja (T. 6, 17; T. 7, 1). Slednja je varianta splošnega tipa, ker ima v oba zavoja, ki ju tvorita zaključka, vstavljena dva gumba. Funkcija teh gumbov je verjetno ista kot jo imata v spiralo zvita konca prejšnjega tipa spon in kot jo imajo izbokline na kolencih pri spo­ nah, ki jih nameravamo obravnavati pod naslednjim tipom. Okrogle pasne spone s sklenjenim obročkom, ki izstopa v obliki črke U V bistvu imajo te spone — kot že rečeno, mnogo skupnega s tipom, ki smo ju pravkar obravnavali. Izstopajoči obroč tudi tu daje prosto pot trnu, izbokline na ko­ lencih obroča pa imajo tako kot spiralno zviti zaključki ali gumbi vstavljeni v zavoj zaključkov, določeno vlogo pri pritrjevanju pasu. Rekonstrukcije, ki jih prinaša K. Sagi (Intercisa I [1954] 98 s, a—c), niso povsem prepričljive, zlasti ne tista pod b), ker je izstopajoči del brez vsake vloge. Varianta c) bi prišla v poštev, kolikor predpostav­ ljamo, da je trn vedno tako dolg, da sega do obroča na nasprotni strani. Vendar pa je gumb, ki naj bi se ujemal v zarezo izstopajočega dela, najden le v enem primeru, če lahko razlagamo najdbo iz Drnovega (T. XV, 41) kot ta del, kar pa ni dosti ver­ jetno. Za varianto a) bi veljale iste dopolnitve, kot smo jih že navedli za rekonstrukcijo prazgodovinskega tipa a. Pravkar obravnavane spone imajo pogosto — navadno takrat, ko je izstopajoči del preprosto pravokoten — obroč okrašen s kratkimi zarezami na robu, zareze pa prečkajo tudi izstopajoči del. Presek je v tem primeru ploščato pravo­ koten (T. 7, 4). Kadar pa se izstopajoči del dekorativno razraste v različne oblike, je presek ovalen, trikoten ali peterokoten (T. 7, 5, 6, 7). Sorodnost teh spon s prejšnjima dvema tipoma se je zdela M. Alföldijevi5 8 tolikšna, da jih obravnava kar kot tri variante istega omega-tipa. Njih začetek postavlja v 3. sto­ letje, konec pa v pozno 4. stoletje. Vsekakor jih smatra za kasnejšo varianto spon s spiralno zvitimi razprtimi konci. V Sloveniji ni najdene nobene grobne celote s pasno spono tega tipa. Edino obravna­ vano prinaša S. Pahič (ČZN, n. v. 6 [1970] 159 s, T. 6: 2) v zvezi s primerkom iz Peker 20* 307 pri Mariboru. Sklicujoč se na Alföldijevo datira tako spono v 3. stoletje, obenem pa prj_ pominja, da K. Sagi (Intercisa I, 98 s, T. 25: 3) podobno spono po grobni celoti datira v 4. stoletje. Pri tem Pahič citira tudi literaturo za domače in tuje paralele.5 » Izpušča le primerke iz Drnovega. Poleg omenjene spone se v naši literaturi obravnava le Š e ena spona tega tipa (T. 7, 4), najdena na Brinjevi gori (S. Pahič, Brinjeva gora [I960] T. 4). Razen teh dveh pa je v Sloveniji še deset spon obravnavane vrste. Od tega jih je bilo v Drnovem najdenih pet (T. II, 14, 15, 37, 38; T. III, 15), v Miklavžu pri Mari­ boru ena (T. 7, 5), dva zelo lepa primerka in eden slabše ohranjen pa v Ptuju (T. 7 6—- 8). Osamljen primerek je bil najden tudi v prazgodovinskem kontekstu Šmarjete (V. Stare, Prazgodovina Šmarjete [1973] T. 17: 6). Kot vidimo so te spone tako kronološko kot geografsko in etnično preslabo do­ ločene, da bi mogli izvajati kakršnekoli zaključke. Pasne spone ovalne oblike Te spone so najbolj priljubljena oblika pozne antike, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v vsem evropskem delu rimskega imperija. Ločimo lahko dve varianti, s tem da je prva neprimerno bolj pogosta kot druga. 1. Oblika je kot rečeno ovalna, v mnogih primerih tudi bolj ali manj v sredini stisnjena; ois, okrog katere se suče trn, je včasih s kolencem .jasno ločena od ostalega obroča (T. 7, 9), včasih pa neopazno prehaja vanj (T. 7, 11). Presek je trikoten, ovalen, pa tudi kvadraten in polkrožen. Ta tip ima navadno zraven pritrjen okov, ki je spono bolje fiksiral na pas. Pogosto je okov ob robovih narezan, od izreza za trn pa izhajajo tri radialne zareze. Grobne celote s temi sponami so pri nas dobro datirane v 4. stoletje, s poudarkom na njegovi drugi polovici. Grob 5 iz Ravnega brda je objavila V. Stare (A V 3 [1952] 137 ss, sl. 2, 3, 4). Poleg dveh tipičnih ovalnih spon violinske oblike z okovom vsebuje še stekleno konično čašo, ki jo glede na paralele datira v drugo polovico 4. stoletja.6 0 Grob 170 iz Ljubljane (L. Plesničar-Gec, Severno emonsko grobišče, T. XLVII, 12, 13, 40 s), kot vsi s temi sponami skeleten, ima še sponi pripadajoč jermenski zaključek kvadratne oblike z narezanimi robovi in dvema ledvičastima predrtinama ob straneh. Grob je datiran z novcem, ki se opredeljuje kot Valentinijanov I, (Valensov ali Graci- janov) — torej od 364 do 375 n. š. Grob 225 iz Ljubljane (L. Plesničar-Gec, o. c., T. LXIII, 5— -7, 49 s). Spona je ohra­ njena le do polovice, brez okova, zraven je bila še oljenka četrte (mlajše) variante tipa Ivänyi XVII, Loeschcke X brez žiga, ki živi zlasti pogosto v pozni antiki,6 1 steklena čaša ter novci Nerve, Maksimijana in Konstantina (okrog 317). Grob 6 iz Ljubljane (L. Plesničar-Gec, Grobovi ob Prešernovi cesti, AV 18 [1967] 137 ss, T. 3) ima poleg dobro ohranjene spone z okovom še »bronast obesek«, ki je le zasukan jermenski zaključek, tipičen za 4. stoletje, fragmentirano keramično žaro in oljenko hrušaste oblike tipa Loeschcke X, značilne za 4. (in 5.) stoletje.6 2 Grob 224 iz Ljubljane (L. Plesničar-Gec, Severno emonsko grobišče, T. LXIII, 1—4, 49 s) je slabše datiran. Poleg spone obravnavanega tipa je tu še dobro ohranjena popolnoma okrogla spona iz dve stekleni jagodi nekako iz 4. stoletja. Iz Ljubljane velja omeniti še dva grobova s sponami tega tipa, dasi ju ni moč na­ tančneje datirati. To sta grobova 232 (L. Plesničar-Gec, o. c., T. LXIV, 8, 50 s), kjer je spona z že zelo močnim in proti pritrjevališču razširjenim trnom edini pridatek skelet­ nega groba. Drugi je grob 320 (S. Petru, Emonske nekropole, T. XXVIII, 44 s). Tu je spona brez okova, trn pa se že ščitasto zaključuje. Poleg žebljev in fragmenta noža so bili tu najdeni še novci Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija, vendar uporabljeni kot nakit. Možno je, da ta spona sodi že v zgodnji srednji vek. Drugo pomembno najdišče, ki je dalo kar deset spon našega tipa, je Ptuj (T. 7, 9—19). Od teh spon jih je bilo sedem najdenih v ponznoantičnem grobišču na Zgor­ njem Bregu (T. 7, 9—12, 14—16), vendar le ena v grobu (T, 7, 15), pa še ta je bila edini pridatek (I. Mikl-Curk, Poznoantično grobišče na Zgornjem Bregu pri Ptuju, ČZN, n. v. 2 [1966], 46 ss, grob 23, 55 s, T. V, 4; ista AV 15—16 [1964-65] 259 ss, f 3, 4). Celotno grobišče se datira od druge polovice 4. stoletja dalje.6 3 Tudi grob 23 z omenjeno spono ne izstopa iz splošnega kompleksa, skupaj z grupo grobov je ležal v ruševinah zadnje gradbene faze in je zato in zaradi ostalih najdb datiran v drugo polovico 4. stoletja.6 4 Razen najdb v teh dveh grobiščih je bila objavljena v naši litera­ turi le še ena spona ovalne oblike z okovom in to primerek iz Razdrtega pri Šmarju (P. Petru, V. Šribar, AV 7 [1956] 297 ss, T. IV). Okov spone je v tem primeru okrašen s šestimi iztolčenimi skupinami koncentričnih krogov. Poleg spone je bil najden še pri­ padajoči zaključek jermena amforaste oblike, toda o tem več kasneje. Obe najdbi sta glede na paralele iz Ravnega brda datirani v drugo polovico 4. stoletja.6 5 če iščemo paralele za te vrste spon v tujini, najdemo nedvomno najboljše v Inter­ cisi1 . Tamkajšnje najdbe prinaša M. Alföldijeva (Intercisa II, sl. 101, 102). Domala kos za kosom lahko primerjamo z našim materialom. Alföldijeva jih datira v 4. stoletje, etnično pa jih pripisuje Zahodnim Germanom. Nadalje dobimo dobre paralele za te vrste spon, datirane z grobnimi celotami tudi v Brigantiju.6 6 Gre za več skeletnih gro­ bov z zelo pestrim inventarjem pasnih spon tudi našega tipa. Grobovi so s keramiko, steklenimi čašami, oljenkami pa tudi fibulami datirani v 4. stoletje. Iz Velike Britanije prinaša nekoliko soroden material S. Chadwick-Hawkes.0 7 Te spone so domala vse bogato okrašene z živalsko ornamentiko, avtorica jih datira v 4. in 5. stoletje, pripisuje pa Germanom. Poleg že omenjenih poznamo iz Slovenije še veliko do sedaj neobjavljenih spon ovalne oblike. Zlasti veliko je znanih iz Drnovega — kar šestnajst (T. II, 2, 7, 22, 23; T. III, 17, 20; T. I, 12, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 23, 29; T. XXIII, 13), iz Ajdovščine dve.6 8 iz Maribora dve (T. 8, 3, 4) ter po ena iz Novega mesta (T. 7, 21), Celja (T. 7, 20), Vratoloma na Gorjancih (T. 8, 1), Mlade gore pri Šmarjeti (T. 8, 2) in Ljubljane (S . Petru, Emonske nekropole, T. XCIII, 22, 132 s). Že na prvi pogled nam razprostranjenost teh spon pokaže dva velika centra — Ptuj in Dolenjsko (Drnovo), ki ostajata vodilna v bistvu za vse tipe spon do sedaj. To bi seveda lahko pripisali tudi stanju raziskav, vendar pa preseneča redkost najdb te vrste v Ljubljani — glede na veliko število izkopanih grobov. Če prevzamemo trditev S . Chadwick-Hawkes,6 9 da pripadajo take spone Germanom in to foederatom v rimski vojski, potem bi nam razprostranjenost teh spon utegnila pokazati tudi koncentracijo rimske vojske v 4. stoletju na našem ozemlju. Vendar je treba opozoriti, da je živalska ornamentika na naših sponah dosti manj izrazita kot na primerkih, ki jih prinaša Hawkesova. 2. Kot posebno varianto ovalnega tipa pasnih spon bi morda lahko obravnavali spone, katerih ovalno obliko obroča tvorita dva delfina, ki z gobcema vsak z ene strani držita školjko ali nek drug okrogel predmet. V Sloveniji je bilo najdenih šest takih primerkov in dva okova, ki bi takima primerkoma po analogijah lahko pripadala. Od vseh teh sta bila le ena spona z okovom in en okov najdena v grobovih. Grob 633 iz Ljubljane (S. Petru, Emonske nekropole, T. XLI, 3, 60 s) — p0ieg spone in okova je bila v grobu še oljenka hruškaste poznoantične oblike, s pečatom GSC (Loeschcke X, 4. stoletje, glej npr. grob 6 na str. 30) Ta grobna celota je seveda premalo, da bi določili kronološko mesto spon z dvema delfinoma. Prispevek v tej smeri je napravil M. Martin z objavo dveh podobnih spon iz Augsta.7 0 Popolnoma se z njegovimi tipi ne sklada nobena naša spona, razen morda tista iz Drnovega (T. I, 30) ki bi spadala k tipu Champdolent7 1 — razlikuje pa se po obliki okova. Tip Champ- dolent, kateremu pripadata tudi obe sponi iz Augsta, ima okov iz dveh delov: četvero- kotnega prednjega in »propelerskega« drugega dela, oba sta sicer spojena, a s predrto tehniko obenem tudi jasno razpoznavna. Tak okov je bil najden tudi v Ljubljani v žga­ nem grobu 569 (S. Petru, Emonske nekropole, T. XXXVIII, 57 s) skupaj s štirimi pečatnimi oljenkami, več okovi, žeblji in ročajem posode. Oljenke, ki sodijo k tipu Ivänyi XVII, Loeschcke X, bi grob lahko datirale vse od začetka 2. do 4. stoletja n. š.< 2 Vendar pa je okov brez spone. Če bi sodili le po okovu, bi spona spadala k tipu »Gala« ,7 3 vendar ipa bi glede na analogijo iz Drnovega lahko predstavljala tudi neke vrste tip Champdolent. Vsi ostali primerki iz Slovenije — dva iz Ljubljane (S. Petru Emonske nekropole, T. LXXVI, 31, 32 — verjetno pa gre pri sponi 31 in okovu 32 za predmeta, ki ju S. Petru pri grobu 633, [o. c., 60] proglaša za izgubljena), Drnovega (T. I, 25) in Ptuja (T. 8, 5), bi po sami sponi sodili v tip Champdolent, imajo pa bolj preprost okov; poleg tega pa ima primerek iz Drnovega le enojen trn, prav tako pri­ merek iz Ptuja, pri ostalih dveh pa sploh ni ohranjen. Omenjeni tip je razprostranjen zlasti na zahodnem delu imperija, v severni Galiji (tip »Gala« je nasprotno običajen na vzhodu). M. Martin datira svoje spone v čas okrog leta 400. To bi bila za nas naj- kasnejša datacija naših primerkov, ker obe znani grobni celoti iz Slovenije lahko govorita tudi za nekoliko starejši čas. Podobne spone obravnava tudi H. Bullinger7 4 in jih datira v drugo polovico 4. stoletja in prvo polovico 5. stoletja. Kroglaste in D-oblikovane pasne spone Med obema oblikama pogosto ni moč potegniti natančne meje, kot vedno tudi ni moč potegniti meje med kroglastimi in ovalnimi sponami. Vendar pa med vsemi temi tipi ni tolikšnih kronoloških ali kakršnihkoli drugih razlik, da bi bilo to razmejevanje kdove kako bistveno. Od starejših, že obravnavanih dvodelnih D-oblikovanih spon se te mlajše razlikujejo predvsem v tem, da os za trn ni posebej vstavljena v okvir, pač pa je okvir sedaj iz enega kosa. Poleg tega imajo te mlajše spone skoraj redno okov, tako da ga pri tistih, ki ga nimajo, lahko kar predpostavljamo. Presek loka je navadno okrogel. Razen ovalnih spon je ta oblika v poznem cesarstvu najbolj priljubljena. Vse pri nas znane grobne celote s temi sponami izvirajo iz Ljubljane, možna pa je tudi rekonstrukcija enega groba iz Drnovega. Grob 671 (S. Petru, Emonske nekropole, T. XL.V , 25, 25 a, 65 s) je kot običajno skeleten Po W. Schmidu je bila v grobu poleg spone še oljenka s pečatom Cresce (Loeschcke X, 4. sto­ letje), novec Klavdija, bronasta šatulja in prstan. Šatulja in prstan sta sedaj pogrešana, novec pa je opredeljen za kov Konstantina II. Grob 784 (S. Petru, o. c., T. LI, 19, 70 s) — skeleten, spona je edini pridatek. Grob 796 (S. Petru, o. c., T. Lil, 10—12 a, 72 s), spet skeleten, v njem še visoka steklena vaza, fragment železa, železna močno patinirana fibula s samostrelno peresovino (glej grob 320 s podobno fibulo, datacija je zelo pozna, 4.—5. stoletje), ter po Schmidu še spona našega tipa. Grob 130 (S. Petru, o. c., T. XVII, 32—38, 32 s) — poleg predmeta, ki ga ima Petrujeva Z a jeziček pasu, in poleg spone je bilo tu najdenih še pet »propelerskih« okovov za pas, ki jih M . Martin7 5 obenem s svojimi sponami datira v konec 4. stoletja. Grob 224 (L. Plesničar, Severno emonsko grobišče, T. LXIII) — skeleten; omenjali smo ga že v zvezi z obravnavo ovalnih spon. Le-ta je bila namreč najdena v grobu poleg dveh steklenih jagod in okrogle pasne spone, ki pa ni tipična za grupo, v kateri jo obravnavamo, ker je preveč pravilne oblike in brez okova. Grob iz Drnovega (P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 [1969] 210, T. 1). Grobna celota je rekonstruirana po risbi J. Pečnika in vsebuje poleg spone še fragmentiran železen nož, amforast pasni zaključek in čebuličasto križno fibulo. Zlasti z zadnjima dvema predmetoma je grob dobro datiran v drugo polovico 4. stoletja. Če privzamemo še podatke, ki opredeljujejo grobišče na Zgornjem Bregu,7 6 potem lahko tam najdene primerke (T . 8, 7—15) postavimo od druge polovice 4. stoletja dalje. Vošnjakova ulica grob 1 (S . Petru, Emonske nekropoleT. CXVII, 18— 20) — dva okova, k i sta verjetno pripadala ključavnici in keramična posoda le slabo datirata spono, ki je silno skromne izvedbe. M. Alföldijeva7 7 prinaša podobne spone in jih datira v pozno 4. stoletje, poudarja pa, da je zanje značilen kroglast okov, kar je v veliki meri opaziti tudi pri nas. Etnično jih pripisuje Zahodnim Gotom. Datacijo teh spon v pozno 4. in zgodnje 5. stoletje potrjujejo tudi objave podobnih najdb iz zahodne Evrope.7 8 Skeletni grob 543 iz Bri- gantija (K. v. Schwerzenbach, J. Jacobs, o. c., 41 s, fig. 2), ki vsebuje spono našega tipa, je dobro datiran s stekleno čašo in čebuličasto fibulo; prav tako vsebujeta grobova 747 in 866 iz istega grobišča steklene vrče in čaše značilne za 4. stoletje. Tudi S. Chadwick- Hawkes (o. c.) prinaša nekaj podobnih spon iz Anglije, jih tako kot spone ovalne oblike pripisuje germanskim vojakom v rimski vojski in datira v konec 4. in začetek 5. sto­ letja. Razprostranjenost teh spon v Sloveniji ni pravzaprav nič drugačna kot razprostra­ njenost ovalnega tipa. Spet je močno zastopano Drnovo, kar s petnajstimi primerki (T. II, 1, 3, 8, 16—18; T. I, 13, 17, 21, 22, 24, 26—28; T. III, 18), Ljubljana s tremi (S . Petru, Emonske nekropole, T. XCIII, 23—25, 132 s), iz Ptuja ostaneta še dva ne­ omenjena primerka (T. 8, 13, 15), iz Celja oziroma celjskega muzeja trije (T. 8, 16—18) ter iz Čepne eden (T. 8, 19). Morda bi tej skupini lahko prišteli še dva primerka iz Drnovega (T. XXIII, 16, 18), ki imata samo spono sicer oblikovano povsem značilno za tip kroglastih spon, okov pa imata nenavadno dolg, proti koncu se zoži in konča v gumb ter zavihu j e navzgor in nazaj v kavelj. Funkcija te oblike nam ni jasna. Na­ šemu tipu bi ustrezala tudi spona iz Kosove gomile v Razvanju (S. Pahič, ČZN, n. v. 6 [1970] 159 ss, T. 2, 3921), vendar je bila najdena med materialom, ki je lahko pozno- antičen ali srednjeveški. Sama oblika ipa je preveč splošna, da bi jo bilo moč ločiti od zgodnj esrednj eveške. Pasne spone pravokotne oblike Ta tip je pri nas precej slabo zastopan, saj v širšem pogledu lahko uvrstimo v to skupino kvečjemu osem primerkov, pri tem pa je kriterij že tako širok, da ostaja skupna lastnost upoštevanih spon res samo še pravokotna oblika, ne pa npr. tudi presek, veli­ kost, oblika okova ipd. Za datacijo teh spon si ne moremo pomagati z nobeno grobno celoto, ker je iz Slovenije ne poznamo. Najpomembnejša opora nam daje spet M. Alföldi- jeva s svojimi paralelami iz Intercise.7 9 Te spone označuje za prehodne forme med ti­ stimi omega-oblike in sponami D-oblike. Datira jih v drugo polovico 3. stoletja ter še vse 4. stoletje, ko se pojavljajo obenem z D-oblikovanimi sponami. Z omenjenimi oblikami iz Intercise se najbolj ujemajo naši primerki iz Drnovega (T. III, 12,13) ter iz Zgornjega Brega (T. 9, 3). Verjetno smemo podobnemu tipu, kot ga prinaša Alföldijeva (In tercisa II, sl. 100: 11) pripisati tudi okov z osjo in trnom iz Ptuja (T. 9, 4), ker je očitno, da je bila spona sestavljena (sestavljena spona D-oblike ne pride v poštev, ker je navadno manjša brez okova, pa tudi trn je drugačen). Če domnevamo, da je okovu iz Ljubljane iz groba 569 (S. Petru, Emonske nekropole, T. XXXVIII, 12, 57 s) pripadal pravokoten obroč in dvojni trn, dobimo tako spono tipa »Gala«, ki jo Alföldijeva tudi uvršča v to svojo grupo {Intercisa II, sl. 100: 19), čeprav je verjetno nekoliko mlajša. Tudi skupina treh domala identičnih spon iz Zgornjega Brega (T. 8, 20, 21) in Drnovega (T. II, 19) je glede na datacijo grobišča lahko mlajša od podobnih spon iz Intercise (o. c., sl. 100- 1). Vsekakor pa je tipološka razlika kljub vsemu tolikšna, da bi lahko naše tri spone brez zadržkov datirali po splošnih kronoloških značilnostih grobišča na Zgornjem Bregu. Za dva primerka iz Ptuja nismo uspeli dobiti paralel, zato puščamo problem njune datacije odprt (T. 9, 1, 2). Dvokrilne pasne spone S tem imenom nameravamo označiti spone, pri katerih os za trn ni obenem tudi sestavni del okvira, pač pa deli okvir na dva dela, ki sta bolj ali manj podobna. En del obroča lahko služi za pritrjevanje konca pasu, drugi daje oporo trnu. Pri nekaj pri­ merkih pa služi za pritrjevanje pasu še vedno os, s tem da drugo krilo obroča zadržuje drugi konec pasu ob telesu, da ne visi navzdol. Nobena od spon, ki sodijo v to skupino, pri nas ni bila najdena v grobni celoti. Prva je varianta, pri kateri eno krilo obroča služi za pritrjevanje na pas. Pri nas je zastopana s šestimi primerki. Od teh trije iz Ptuja (T. 9, 9— -11) tvorijo posebno sku­ pino, ki ima pritrjevališče jermena ožje in z zožitvijo jasno ločeno od drugega dela. Ostale tri, iz Zgornjega Brega (T. 9, 8) in iz Drnovega (T. 9, 12; T. III, 14) imajo manj razčlenjeno obliko. Zelo jim je podoben tudi primerek s Hrušice (T. 9, 13).8 0 Vse te spone so vlite. Zlasti za skupino treh spon iz Ptuja daje dobre paralele Alföldijeva;8 1 datira pa jih od začetka do sredine 3. stoletja. Ostali dve sponi iz Drnovega ter po ena iz Zgornjega Brega in s Hrušice lahko spet datiramo le po splošnih kronoloških značil­ nostih Zgornjega Brega. Vendar se ta datacija močno razhaja z Alföldijevo. Drugo varianto tvorijo dvokrilne spone, pri katerih se je, ali je vsaj najverjetneje, da se je jermen pritrjeval na os. V Sloveniji jo zastopajo trije primerki, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Edino kolikor toliko dobro paralelo smo uspeli najti le za spono iz Celjskega muzeja (T. 9, 6), katere najdišče pa ni znano. Podoben primer namreč prinaša spet Alföldijeva z datacijo v prvo polovico 3. stoletja.8 2 Ostali dve sponi — iz Celjskega muzeja (T. 9, 5) in iz Ptuja (T. 9, 7) sta za sedaj še osamljeni. Alföldijeva domneva, da so posamezni lepši primerki tega tipa spon prišli v Interciso iz Porenja, da pa so bili nekateri drugi nedvomno izdelani tudi doma. Spone D-oblike s pregibom in v e g e t a b i 1 n i m i izrastki loka V štirih od petih primerkov tega tipa v Sloveniji gre za spone, katerih konca loka sta povezana v bistvu samo s pregibom, ki obenem s spono veže tudi okov. Os pregiba je obenem os trna, ki je v dveh primerkih — iz Ptuja 35 Povsem podoben fragment, 3,5 X 1 cm, pregib slabše graviran, Pos. m. Brežice, brez št • najd. Dobova (T. 3: 11). ’’ 36 Jermenski zaključek okroglega preseka (0,7 cm), na prehodu iz zgornjega, v dve ploščici razcepljenega dela, v spodnjega, tri svitkaste profilacije, tudi stožčast zaključek svitkasto profiliran, dolžina 7 cm, P. m. Celje, inv. št. 782 (T. 3: 9). 37 Del podobnega jermenskega zaključka osmerokotnega preseka (0,8 cm), gornji del ni ohranjen, dolžina 2,9 cm, P. m. Celje, inv. št. 2153 (T. 3: 12). 38 Podoben jermenski zaključek, manjka zgornji razcepljeni de!, presek okrogel (0,5 cm) profilacija plitva, dolžina 4,4 cm, P. m. Celje, inv. št. 2475 (T. 3: 13). 39 Podoben močno patiniran jermenski zaključek, delno ohranjen gornji razcepljeni del, pre­ sek okrogel (0,6 cm), dolžina 5,6 cm, P. m. Celje, inv. št. 2516 (T. 3: 14). 40 Del jermenskega zaključka, ohranjeni le dve odebelitvi okroglega preseka (0,6 cm), dol­ žina 3,2 cm, P. m. Celje, inv. št. 2425 (T. 3: 15). 41 Jermenski zaključek polkrožnega, nekoliko žlebastega preseka (0,8 cm X 0,3 cm), gornji in spodnji del le sploščena in preluknjana, sicer profilacija kot običajno, dolžina 4,3 cm P. m. Celje, inv. št. 2184 (T. 3: 16). 42 Povsem podoben jermenski zaključek, P. m. Celje, inv. št. 749 (T. 3: 17). 43 Še en podoben jermenski zaključek žlebastega preseka (1,2 cm), dolžina 5,7 cm, gornji sploščeni del bolj razraščen, Pos. m. Brežice, inv. št. 63; najd. Drnovo (T. 3: 18). 44 Jermenski zaključek okroglega preseka (0,7 cm), profiliran prehod v gornji razcepljeni del, ki manjka in spodnji stožčast zaključek, dolžina 4,6 cm, P. m. Celje, inv. št 2224 (T.4: 1). 45 Podoben zaključek jermena, razcepljeni gornji del ohranjen, delno odbit stožčast zaklju­ ček, presek okrogel (0,5 cm), dolžina 5,9 cm, P. m. Celje, inv. št. 2172 (T. 4: 2). 46 Podoben del pasu, gornji razcepljeni del razmeroma dolg, ohranjena le ena ploščica, presek spodnjega dela okrogel (0,4 cm), profilacija skromna, dolžina 5,4 cm, P. m. Celje inv. št. 2213 (T. 4: 3). 47 Delno ohranjen jermenski zaključek, od gornjega dela le ena ploščica z dvema luknjama za pritrditev in okrasom punciranih krožcev, spodnji del ima osmerokotni presek 0,7 cm , profilacija bolj skromna, ne ostra, dolžina 9,3 cm, P. m. Ptuj, brez št. (T. 4: 4). 48 Delno dobro ohranjen podoben jermenski zaključek, gornji razcepljeni del manjka, stožčast zaključek bogato profiliran, presek osmerokoten (0,7 cm), dolžina 4,9 cm P. m . Ptuj, inv. št. 11231 (T. 4: 5). 49 Dobro ohranjen zaključek jermena, v ploščicah še tiči žebljiček za pritrditev, profilacija neostra, tudi sredi spodnjega dela dve svitkasti odebelitvi, presek okrogel (0,4 cm), dol­ žina 5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2049 (T. 4: 6). 50 Običajen jermenski zaključek, gornji razcepljeni del odlomljen, spodnji del okroglega preseka (0,6 cm), dolžina 4,6 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 8657; najd. Šentjernej (T.4: 7 ). 51 Podoben kos kot prejšnji, gornji razcepljeni del bolje ohranjen, presek okrogel (0,6 cm ), dolžina 5,7 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 5241; najd. Slepšek (T.4: 8). 52 Jermenski zaključek z zgornjim razcepljenim delom, a brez profilacij na stožčastem zaključku, ploščici še speti z žebljičkom, spodnji presek okrogel (0,7 cm), dolžina je 4,9 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 5242; najd. Slepšek (T. 4: 9). 53 Povsem ohranjen jermenski zaključek osmerokotnega preseka (0,8 cm), ploščici razcep­ ljenega dela speti z dvema zakovicama, profilacija samo na spodnjem zaključku, dolžina 9,5 cm, Pos. m. Brežice, brez št.; najd. Dobova (T. 4: 10). 54 Nenavaden jermenski zaključek (če to sploh je), dokaj kratek in čokat, gornji del ni razcepljen, pač pa okrogel z globokim žlebom, profilacije neobičajno razporejene, presek okrogel (0,8 cm), dolžina 3,3 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 8658; najd. Št. Jernej (T. 4: 1 1 ). 55 Mandeljast čolničast okov, ki se zaključuje z zožitvijo v svitkasto profilirana podaljška, dolžina 5,5 cm, širina 1,8 cm. Na sprednjem delu dve luknjici za pritrjevanje, P. m. Ptuj, inv. št. 205 (T. 4: 16). 5 6 Povsem podoben okov kot prejšnji, 5,2 X 1,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 10061 (T. 4: 12). 57 Okov podoben prejšnjemu 5,4 X 1,7 cm, P. m. Ptuj, brez inv. št. (T. 4: 13). 5 8 Polovico prejšnjemu podobnega okova, ohranjen fragment 3.5 X 1,6 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1906 (T. 4: 14). 5 9 Podoben okov, ki pa ima zaključek (eden manjka) v obliki narebrene ploščice. Ohra­ njena velikost 5,8 X 1,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 205 (T. 4: 15). 60 Podoben mandeljast okov s svitkasto profiliranima zaključkoma 5,2 X 1,7 cm, Pos. m. Brežice, brez inv. št.; najd. Dobova (T. 4: 17). gl Domala identičen okov istih dimenzij, Pos. m. Brežice, brez inv. št.; najd. Dobova (T. 4: 18). 6 2 Polovica podobnega okova, 3 X 1,2 cm, Pos. m. Brežice, brez inv. št. najd. Dobova (T. 4: 19). 6 3 Podoben okov s svitkasto odebelitvijo na sredini 6,1 X 2 cm, Pos. m. Brežice, brez inv. št.; najd. Dobova (T. 4: 21). 64 Podoben okov s svitkasto odebelitvijo, ki ima na vsaki strani še po tri gravure, 4,9 X 1,4 cm, Pos. m. Brežice; najd. Dobova (T. 4: 20). 65 Štirje bolj ali manj ohranjeni žebljički z okroglo, izbočeno glavico, premer ohranjene O , 8 cm, maksimalna ohranjena dolžina 1,5 cm, P. m. Ptuj, brez inv. št. (T. 5: 1). 6 6 Osemnajst podobnih žebljičkov treh različnih velikosti, Pos. m. Brežice, brez inv. št. (T. 5: 2 a—c). 67 Sestavljena pasna spona D-oblike. Lok je trikotnega preseka (0,5 cm), na koncih je sploščen pravokotno na ravnino spone in prevrtan. Skozi ti dve luknji poteka okrogla os, ki je na konceh zakovana. Na os je nataknjen trn dolžine 2,9 cm, širina spone 3,9 cm, P. m . Ptuj, inv. št. 11654 (T. 5: 3). 6 8 Podobna spona D-oblike, presek loka trikoten (0,4 cm), os in trn manjkata, maksimalne dimenzije spone 2,5 X 2,5 cm, P. m. Ptuj, brez inv. št. (T. S : 4). 69 Podobna spona vendar bolj ploščatega preseka (0,7 cm), os je debelejša kot navadno, trn ploščat in uvit okrog nje, 3,8 X 3,8 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1037 (T. 5: 5). 70 Podobna spona ploščatega preseka (0,6 cm), brez osi in trna, 3,7 X 3,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1965 (T. 5: 6). 7 1 Koščena, nekoliko večja izvedba sestavljene spone D-oblike; presek loka je trikoten (1,3 X 0,7 cm), lok je na koncu oglato profiliran nato pa poševno odrezan. Os je dokaj tanka bronasta žica (0,1 cm), na njej nataknjen koščen trn z enako profilacijo kot lok, 3,8 X 5,3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 988 (T. 5: 8). 72 Sestavljena spona, ki pa je bolj kvadratne oblike. Pritrditev osi je enaka kot prej, lok pa je štirikotno upognjen in okroglega preseka (0,3 cm). Trn je nataknjen na os, ploščat; 2.6 X 2,3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2030 (T. 5: 7). 73 Lok sestavljene spone D-oblike, ploščatega preseka (0,5 cm), os in trn manjkata, 2,8 X 2.6 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2032 (T. 5: 9). 74 Podoben lok kot prejšnji, le da je trikotnega preseka (0,6 cm), 4 X 3,2 cm, N. m. Ljub­ ljana, inv. št. 1683; najd. Čepna (T. 5: 10). 75 Lok spone povsem podoben prejšnjemu, le manjši, presek trikoten (0,4 cm), 2,3 X 2,3 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 1684; najd. Čepna (T. 5: 11). 76 Okov s pregibom v sredini, verjetno je pritrjeval na pas sestavljeno spono D-oblike, ker bi tej obliki spone odgovarjala os in trn, ki jo okov še oklepa. Z dvema zakovicama se je okov pritrjeval na jermen. Celotna dolžina 4,5 cm, širina 1,9 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 439 a (T. 5: 12). 77 Del okova kot je bil prejšnji, ki je držal manjkajočo os; ohranjena le os, ki je služila za pregib na sredi okova, 2,1 X 1.5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 446 a (T. 5: 13). 78 Okrogla pasna spona rombičnega preseka (0,3 cm ), konca obroča sta sploščena in spi­ ralno zvita nazaj na okvir, igla sploščena, uvita okrog obroča, v celoti ohranjena, (3,1 cm). Premer obroča 2,9 cm, P. m. Celje, inv. št. 2320 (T. 5: 14). 79 Spona povsem podobna prejšnji, presek 0,3 cm, premer spone 3,1 cm, dolžina igle 3,7 cm , P. m. Ptuj, inv. št. 126 (T. 5: 15). 80 Zelo podobna spona brez igle, presek 0,3 cm, premer 3,9 cm, Pos. m. Brežice, brez inv št. najd. Drnovo (T. 5: 16). ' 81 Podobna železna spona kot prej in zato slabše ohranjena, presek rombičen (0,5 cm l premer 4,5 cm, dolžina igle 3,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3011 (T. 5: 17). ’ ’ 82 Zelo s,lična spona, presek rombičen (0,5 cm), premer 4,4 cm, Pos. m. Brežice, brez inv. št • najd. Ribnica (T. 5: 18). ’’ 83 Podobna železna spona, od igle ohranjen le ovoj. presek 0,5 cm, premer 5 cm p m Ptuj, inv. št. 2614 (T. 5: 19). ' 84 Bronasta spona podobna prejšnji, ki ima ohranjeno iglo rombičnega preseka (0,5 cm ) premer 5,1 cm, dolžina igle 5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 856 (T. 5: 20). 85 Podobna spona, presek 0,3 cm, premer 3,1 cm, igla 3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3109 (T. 6: 1) 86 Podobna spona ploščatega preseka (0,3 cm), premer obroča 2,9 cm, dolžina igle 2 9 cm P. m. Ptuj, inv. št. 2028 (T. 6: 2). 87 Podobna delno ohranjena spona, manjkata en zaključek in igla, presek ploščat (0,6 cm ) ob robu obroč narezan, premer 4,1 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2031 (T. 6: 3). 88 Podobna spona rombičnega preseka (0,4 cm), sploščena konca sta zvita ob obroč in ne nanj, od igle ohranjen le ovoj, premer obroča 5,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 933 (T. 6: 4). 89 Prejšnjim podobna železna spona pravokotnega preseka (0,8 X 0,3 cm), igla fragmentirana in štrli navzven (4 cm), premer obroča 5,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 11824 (T. 6: 5 a). Spona izvira iz grobne celote, v katero spada še: železen močno patiniran stilos okroglega pre­ seka (0,5 cm), dolžina 9,5 cm, inv. št. 11825 (T. 6: 5 b); železna močno patinirana okrogla ploščica z odprtino v sredi, zunanji premer 2,8 cm, notranji 0,5 cm, debelina 0,4 cm, inv. št. 11826 (T . 6 : 5 c); pet koščkov stekla, povprečna velikost 1,5 X 1 cm, inv. št. 11828 (T. 6: 5 č—g). 90 Prejšnjim podobna spona, ploščatega preseka (0,3 cm), premer obroča 2,9 cm, dolžina igle 3,1 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 8418; najd. Cerovec (T. 6: 6). 91 Obroč podobne nekoliko deformirane spone, presek ploščat 0,3 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 1685; najd. Čepna (T. 6: 7). 92 Povsem podoben deformiran obroč spone ploščatega preseka (0,3 cm), P. m. Ptuj, inv. št 1974 (T. 6: 15). 93 Železna spona istega tipa, rombičnega preseka (0,5 cm), od igle ohranjen le ovoj, premer obroča 5 cm, P. m. Maribor, inv. št. 3808; najd. Ptuj (T. 6: 8). 94 Močno patinirana podobna železna spona, presek rombičen (0,3 cm), premer obroča 3,6 cm, P. m. Maribor, inv. št. 3810; naid. Ptuj (T. 6: 9). 95 Podobna železna spona kot prej, presek rombičen, 0,5 cm, premer obroča 5 cm, P. m . Maribor, inv. št. 1515; najd. Ptuj (T. 6: 10). 96 Podoba bronasta spona, rombičnega preseka (0,4 cm), obroč je deformiran in podolžno nekoliko presekan, premer 4,8 cm, P. m. Maribor, inv. št. 2510 (T. 6: 11). 97 Spona istega tipa, vendar ploščatega preseka (0,4 cm), obroč je ob robovih narezan, poleg tega ima po vsem obodu gravirano črto. Premer obroča 3,5 cm, igla ni ohranjena, P. m . Maribor, inv. št. 4042) najd. Ptuj (T. 6: 12). 98 Popolnoma ohranjena spona istega tipa kot prejšnje, rombičnega preseka (0,5 cm), premer obroča 4,4 cm, dolžina igle 4,8 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. R 8275; najdb. Petrušnja vas (T. 6: 13). 99 Spona podobnega tipa, rombičen presek je bolj zaobljen (0,5 cm), konca nista sploščena in sta le zavihana navzgor, igla le delno ohranjena, obroč deformiran, P. m. Celje, inv. št. 2545 (T. 6: 14). 100 Okrogla spona z nazaj uvitima koncema, ki se ob obodu končujeta z dvema odebelit­ vama. Presek obroča in igle okrogel (0,3 cm), premer obroča 2,4 cm, dolžina igle 3,1 cm , N. m. Ljubljana, inv. št. 1686; najd. Čepna (T. 6: 16). 101 Podobna spona kot prej, konca zavita nazaj in se končujeta v obliki cvetnega popka, zavoja se stikata, presek ovalno rombičen (0,5 cm), premer obroča 4,5 cm, dolžina igle 4,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1036 (T. 6: 17). 102 Podobna spona, v zavoj koncev vtaknjena polkrožna stožčasta gumba, presek loka rom­ bičen (0,4 cm), premer 4,7 cm, dolžina igle 5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1035 (T. 7: 1). 103 Spona podobnega tipa, le da je vlita, uvitost koncev nakazana le s profilacijo, v »ovoj« sta bila verjetno vtaknjena gumba, ker sta še vidni luknji. Presek loka rombičen (0,6 cm ), premer 5,9 cm, P. m. Maribor, inv. št. 1300 (T. 7: 2). 1 0 4 Nekoliko deformirana spona okroglega preseka (0,3 cm), s stanjšanimi, nekoliko izviha- nimi konci, premer loka 2,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2034 (T. 7: 3). 1 0 5 okrogla spona z obročem pravokotnega preseka, ki izstopa v podaljšek, lok je ob robu narezan; tudi izstopajoči del ima tri prečne zareze. Na vogalih, kjer obroč izstopa, sta dve izboklini. Premer obroča 4,1 cm, P. m. Maribor, inv. št. 3075; najd. Brinjeva gora (T.7: 4). 1 0 6 Povsem podobna spona ovalnega preseka (0,4 cm); izstopajoči del pa je prav listasto razraščen. Premer obroča 3,5 cm, P. m. Maribor, inv. št. 2274/14 (T.7: 5). 1 0 7 Podobna spona trikotnega preseka (0,5 cm), izstopajoči del se končuje s polkrožno na robu narezano ploščo, premer obroča 4,3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 599 (T. 7: 6). 1 0 8 Podobna spona trikotnega preseka (0,5 cm), izstopajoči del je kladivasto razširjen in na robu narezan. Premer obroča 3,8 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 600 (T. 7: 7). 1 0 9 Močno fragmentirana spona podobna prejšnji. Za isti tip govori izrastek na kolenu, kjer je obroč izstopal; ohranjen še fragment igle. Presek obroča trikoten (0,8 cm), premer 6.3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1786 (T . 7: 8). 1 1 0 Pasna spona ovalne, nekoliko v sredini stisnjene oblike, polkrožnega preseka (0,4 cm); os trna s kolenci jasno ločena od obroča, trn ohranjen (1,6 cm), velikost spone 3,5 X 1,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3103 (T. 7: 9). 1 1 1 Povsem podobna spona, le da ima ohranjen še okov z dvema luknjicama za pritrditev; igla fragmentirana. Presek je polkrožen (0,5 cm), spona 3,5 X 1,3 cm, okov 2,4 X 2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3115 (T. 7: 10). 1 1 2 Podobna spona okroglega preseka (0,3 cm), le da os ni ločena od obroča, trn manjka; okov je fragmcntiran in okrašen s tremi gravurami potekajočimi od izreza za trn, dve zakovici obrobljeni s po dvema koncentričnima krogoma. Spona 2,9 X 1,3 cm, okov 2.4 X 1,9 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3116 (T.7: 11). 1 1 3 Povsem podobna spona okroglega preseka (0,3 cm); spona 3,1 X 1,3 cm, okov 2,2 X 1.8 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3114 (T. 7: 12). 1 1 4 Podobna železna spona brez okova in trna, konca nista povsem stisnjena, presek okrogel (0,4 cm); dimenzije 4,6 X 2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 245 (T. 7: 13). 1 1 5 Podobna bronasta spona s stikajočima se koncema; presek loka rombičen, (0,4 cm ). Velikost 4,3 X 1,8 cm. P. m. Ptuj, inv. št. 3111 (T. 7: 14). 1 1 6 Podobna spona z lokom trikotnega preseka (0,5 cm); os je okrogla in z dvema rogljema jasno ločena od loka, objema jo ovalen okov s tremi zakovicami in tremi žarkastimi gravurami. Spona 4,8 X 1,8 cm, okov 4,2 X 3,3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 10747 (T. 7: 15). 1 1 7 Ovalna spona brez usločenja, presek obroča okrogel (0,5 cm), trn ploščat (3,1 cm). Veli­ kost spone 4 X 2,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3338 (T. 7: 16). 1 1 8 Podobna spona kot prejšnja, presek pa je ovalno pravokoten, 0,7 X 0,3 cm, trn 3,2 cm, spona 2,5 X 4,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3108 (T. 7: 17). 1 1 9 Dobro ohranjena ovalna spona; obroč je rombičnega preseka (0,4 cm), trn je ploščat s tremi zarezami v sredini (2,5 cm), okov je na stranskih stranicah nazobčan, ob obeh stranicah potekata dve gravuri, od izreza za trn pa izhajata dve gravuri po sredini okova ter v vsak kot po ena; tri zakovice so simetrično razporejene. Dimenzije obroča 4 X 2,3 cm, okova 4,2 X 3,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3117 (T. 7: 18). 1 2 0 Spona nenavadne oblike z lokom ploščatega preseka (najširši 0,9 cm); tam kjer se ovalne spone sicer usločijo, pa je potegnjen navzven v konico in razširjen. Velikost 4,8 X2,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1976 (T. 7: 19). 1 2 1 Manjša spona ovalne oblike in ovalnega preseka (0,3 cm); os je stanjšana. Velikost 1.9 X 1,2 cm, P. m. Celje, inv. št. 209 (T. 7: 20). 1 2 2 Ovalna spona s polkrožnim presekom loka (0,5 cm); os s kolencema in zarezama je ločena od obroča, na njej ostanek trna in s tremi prečnimi zarezami okrašen ostanek okova. Velikost spone 4,5 X 1,9 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 1449; najd. Novo mesto (T. 7: 21). 1 2 3 Železna ovalna spona kvadratnega preseka (0,5 X 0,5 cm) z ohranjenim trnom (3,1 cm); velikost spone 4,2 X 2,8 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 2725; najd. Vratolom pod Gorjanci (T. 8: 1). 1 2 4 Obroč manjše bronaste ovalne spone okroglega preseka (0,4 cm), velikost 2,7 X 1,7 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 5253; najd. Mlada gora pri Šmarjeti (T. 8: 2). 2 1 Arheološki vestnik 321 125 Ovalna spona; obroč okroglega preseka (0,4 cm), os prehaja v obroč prek kolenca njej trn s tremi prečnimi zarezami (2 cm). Velikost obroča 3,5 X 1,6 cm, P. m. MariW brez inv. št. (T . 8: 3). 0 r > 126 Dokaj široka, v sredini rahlo stisnjena ovalna spona, z obročem okroglega preseka (0,4 cm); na njej je še fragmentiran okov, trn manjka. Dimenzije spone 3,6 X 2 3 C m okova 2,8 X 2,2 cm, P. m. Maribor, inv. št. 4047 (T. 8: 4). ’ ’ 127 Ovalna spona, sestavljena iz dveh stiliziranih živalskih glav z vratovi, ki izhajajo iz o si- glavi se stikata ob^ okroglem srednjem delu. Presek obroča je polkrožen (0,5 cm), trn ima ob pritrjevališču tri zareze in je trikotnega preseka, na osi še ostanki okova. Veli­ kost obroča 3,2 X2,l cm, P. m. Ptuj, inv. št. 11803 (T. 8: 5). 128 Spona s podobno motiviko, le da glavi izhajata iz loka in vsaka na enem koncu držita os. Trn podoben kot prej, le da ima eno zarezo; presek obroča je ovalno trikoten (0,7 cm), velikost 4,4 X 2,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3106 (T. 8: 6). 129 Kroglasta spona z obročem okroglega preseka (0,5 cm); zraven še dobro ohranjen krog­ last okov s tremi zakovicami. Velikost obroča 3,4 X 2,8 cm, okova 2,9 X 2,3 cm. Po­ krajinski muzej Ptuj, inv. št. 3118 (T. 8: 7). 130 Podobna vendar manjša spona z okroglim presekom (0,2 cm); okov pravokoten z eno zakovico (1,8 X 1,3 cm), trn s tremi zarezami in trikotnim presekom (dolg 1,7 cm). Pre­ mer obroča 2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3105 (T. 8: 8). 131 Domala enaka spona kot prejšnja, le da ima okov še ornament treh žarkastih gravur P. m. Ptuj, inv. št. 3112 (T. 8: 9). 132 Kroglasta spona okroglega preseka (maksimalna debelina 0,9 cm), ki se v os močno zoži; drži se je dolg trakast okov (6 X 2 cm), ob robovih in po sredini okrašen s puncira- nimi polkrožci in pikami, ohranjen tudi trn 2,5 cm. Premer obroča 3,1 cm, P. m. Ptuj inv. št. 3113 (T. 8: 10). 133 Podobna spona z okroglim presekom (0,4 cm); nekoliko daljši okov z eno zakovico (2,6 X 1,7 cm), trn presega obroč, ki ima premer 2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 10851 (T. 8: 11). 134 Sklenjen obroč D-oblike z ovalno pravokotnim presekom (0,6 X 0,3 cm); ohranjen trn 3.5 cm, velikost obroča 4,7 X 3,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3012 (T. 8: 12). 135 Povsem okrogla spona z okroglim presekom obroča (0,4 cm); trn je ovalnega preseka, premer obroča 4,1 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2570 (T. 8: 13). 136 Železna okrogla spona s ploščatim presekom obroča (0,8 cm) in deformiranim trnom; premer obroča 6,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 2601 (T. 8: 14). 137 Obroč D-oblike z okroglim presekom (0,4 cm). Velikost 3,5 X 2,5 cm, P. m. Ptuj, inv št. 10745 (T. 8: 15). 138 Obroč D-oblike z nesklenjenimi konci, ki so rahlo profilirani; presek obroča je ovalen (0,7 cm). Velikost 4 X 2,8 cm, P. m. Celje, inv. št. 726 (T. 8: 16). 139 Podoben obroč kot prejšnji; konca sta sklenjena, presek okrogel, (0,5 cm), ohranjen tudi trn, 2,2 cm. Velikost obroča 3,4 X 2,3 cm, P. m. Celje, inv. št. 202 (T. 8: 17). 140 Podoben obroč z romboidno ovalnim presekom (0,6 X 0,4 cm) brez trna; ob pritrjeva­ lišču dva trnasta izrastka. Velikost 4,6 X 3,1 cm, P. m. Celje, inv. št. 4089 (T. 8: 18). 141 Podoben obroč ovalnega preseka (0,7 cm) brez koničastih izrastkov. Velikost 4,7 X 3.2 cm, N. m. Ljubljana, inv. št. 1682; najd. Čepna (T. 8: 19). 142 Pravokoten obroč enakega preseka s posnetima gornjima robovoma (0,6 X 0,4 cm), ki na vogalih tvorita trolistno profilacijo. Povsem ohranjen je tudi trn z zarezami ob pri­ trjevališču (2,8 cm) in okov s tremi žarkastimi gravurami in dvema zakovicama (4 X 3.5 cm). Velikost obroča 4,2 X 2,5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3119 (T. 8: 20). 143 Povsem enak obroč brez okova, P. m. Ptuj, inv. št. 3107 (T. 8: 21). 144 Pravokoten kolenčasto zožen obroč ploščatega preseka (0,4 cm); na ožji pokončni stra­ nici cevka za os, vendar brez osi, prav tako manjka trn. Maksimalne dimenzije 3,3 X 2.5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 787 (T. 9; 1). 145 Kvadraten obroč ploščatega preseka (0,4 cm) z izvlečenima zunanjima vogaloma; os je posebej vtaknjena skozi prevrtane odebeljene konce obroča, nanjo nataknjen trn in po­ dolgovat, v sredini zožen okov z dvema luknjama. Velikost obroča 2 X 1,8 cm, okova 3.3 X 1,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 6446 (T. 9: 2). 146 Pravokotna železna spona z obročem okroglega preseka (0,5 cm) je močno patinirana; prav tako trn. Dobro je ohranjen bronast okov z vrsto desetih luknjic za pritrditev na pas. Obroč 5,6 X 2,5 cm, okov 6,1 X 4,3 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3120 (T. 9: 3). 1 4 7 Pravokoten okov z osjo in trnom; verjetno je pripadal pravokotni sponi. Od šestih sta ohranjeni le dve zakovici. Velikost okova 4,2 X 3,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 588 (T. 9: 4). 1 4 8 Pravokotna dvokrilna pasna spona z železno osjo po sredini; notranji in zunanji rob okvira je odebeljen in nazobčan, vsa spona je rahlo konveksna. Presek ploščat (0,7 cm), velikost 4 X 3,3 cm, P. m. Celje, inv. št. 4087 (T. 9; 5). 1 4 9 Dvokrilna pasna spona z D-oblikovanimi krili, presek ovalno trikoten do ovalen. Krajši stranici sta blazinasto odebeljeni. Okov, ki oklepa os, ima obris gobe. Dimenzije obroča 4,9 X 3,4 cm, P. m. Celje, inv. št. 2524 (T. 9: 6). 1 5 0 Dvokrilna spona z dvema ovalnima deloma; presek je ovalno trikoten (0,5 cm), os ima v sredini zožitev za trn. Skrajne dimenzije 5 X 3,7 cm, P. m . Ptuj, inv. št. 2027 (T. 9; 7). 1 5 1 Dvokrilna spona; en del je ovalen, drugi bolj pravokoten. Presek je okrogel (0,2 cm), os ima na sredini zožitev za trn. Dimenzije 2,3 X 2,2 cm, P. m. Celje, inv. št. 3104 (T. 9: 8). 1 5 2 Dvokrilna spona; en del je polkrožne oblike z ledvičastima predrtinama v razširitvah, drugi del pa je ožji — bolj pravokoten. Na sponi je viden ostanek lesa. Levi del je pol­ krožnega (0,5 cm), desni pa ovalnega preseka (0,2 cm). Velikost 3,1 X 3,2 cm, P. m. Ma­ ribor, inv. št. 1478; najd. Ptuj (T. 9: 9). 1 5 3 Spona povsem podobna prejšnji, le da ima levi del namesto predrtih razširitev dva uvrtana roglja; desni je fragmentiran, presek isti. Velikost 3,4 X 2,9 cm. P. m. Ptuj, inv. št. 849 (T. 9: 10). 1 5 4 Spona podobna prejšnji, z odlomljenim desnim delom; osrednja železna os je močno patinirana. Presek levega dela je polkrožen, dimenzija obroča 2,3 X 2,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1901 (T. 9: 11). 1 5 5 Spona povsem podobna prejšnjim; je večjih dimenzij. Levi polkrožni presek meri 0,8 cm, desni pravokotni 0,6 X0,4 cm. Celotna dolžina spone 5,3 cm, širina 5 cm, Pos. m. Brežice, inv. št. 71; najd. Drnovo (T. 9: 12). 1 5 6 Podobna spona istega tipa. Uvihani roglji so nakazani z ledvičastimi predrtinami; tudi vzdolž osi so tri pravokotne predrtine. Desni del se proti osi rahlo zoži. Spona je po obodu narebrena, presek je ploščat (1 cm), velikost 5,8 X 4,8 cm, N. m. Ljubljana; najd. Hrušica (T. 9: 13). 1 5 7 Spona D-oblike s ploščatim presekom (0,9 cm). Obroč je delno fragmentiran; ledvičasto predrte razširitve obroča dajejo vtis uvihanih koncev. Obroč se proti okovu konča s paličasto odebelitvijo, nato se z močnim pregibom veže na enojen vlit okov (4,3 X 2,8 cm), ki je na krajših stranicah odebeljen s profilacijami; v vsakem vogalu tiči za­ kovica, okrog nje so v sredini po trije vrezani koncentrični krogi. V pregibu pritrjena igla ni več premakljiva; je zakrivljena nazaj in navzgor. Okvir do pregiba 3,4 X 2,9 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 666 (T. 9: 14). 1 5 8 Spona podobna prejšnji, le da so konci dejansko zaviti navznoter. Ploščat presek (0,8 cm) je na notranjem robu ojačan, trn nekoliko spominja na lilijin cvet. Spona je ohranjena le do pregiba 4,3 X 3,9 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 667 (T. 9: 15). 1 5 9 Fragment obroča ledvičaste oblike s polkrožnim presekom (0,5 cm) in uvihanim kon­ cem , P. m. Maribor, brez inv. št. (T. 9: 16). 1 6 0 Nekoliko deformiran obroč z uvihanimi konci; na pregib se je pritrjeval le z dvema zankama, igla in okov nista ohranjena. Presek obroča ovalen (0,5 cm), premer 3,9 cm, P. m. Celje, inv. št. 2166 (T. 9: 17). 1 6 1 Peterokoten okov pasne garniture, izdelan v tehniki klinastega vreza; oblika ustreza enakokrakemu trikotniku postavljenem na pravokotnik. Gornji trikotni^ del tvorita dva pantra, ki z gobcema podpirata nekakšno školjko, sredi katere je moška glava. Le-tej prehaja brada v dvojni rob celotnega okova. Ta dvojni rob oklepa polje, katerega sre­ dišče je krog, s štirimi med seboj povezanimi spiralami; na vsaki strani kroga pa je spirala v obliki črke S . Zunanji rob okova je ob straneh poševno narezan, na osnovnici pa se menjavajo nareže in izbokline. Okov se je s šestimi zakovicami pritrjeval na pas. Osnovnica meri 6,5 cm, višina 6,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3199 (T. 10: 1). 1 6 2 Zelo podoben okov, le da ima namesto zgornjega trikotnega tu bolj polkrožno izobli­ kovan zaključek, ki se prav na temenu podaljšuje v pravokoten rogelj. Osnovnica je oblikovana enako kot prej. Ves okov in tudi posamezna polja obroblja niz drobnih bunkic. Spodnji pravokotni del je razdeljen na tri kvadratna polja, v katerih sta levo in desno motiva štirilistnih rozet, srednje polje pa je predeljeno z diagonalo; v vsakem tako nastalem trikotnem delu pa je spirala. Zgornji ovalni del ima vrisano polje v obliki čebulaste strehe, ob obodu je nato niz spiral, luneto — ki tako nastane, pa zapolnjujeta dva lističa. Dolžina osnovnice 6,8 cm, višina 8 cm, N. m. Ljubljana; najd. HrušiV, (T. 10: 2). ca 163 Kvadraten okov izdelan v tehniki klinastega vreza. Na enem od vogalov sta zanki za spono; v diagonali tega vogala pa dve kvadratni polji, razrezani na manjše kvadratke V drugi diagonali sta polji s štirilistnima rozetama; zakovice so v vogalih. Okov mer' 4,6 X 4,7 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3198 (T. 10: 3). 1 164 Amforast pločevinast okov, ki se spodaj zaključuje v profiliran gumb; zgoraj je bil p0 debelini razcepljen v dve ploščici, od katerih ena manjka. Višina 5,1 cm, širina 2 2 cm P. m. Ptuj, inv. št. 977 (T. 10: 4). 165 Podoben okov, le da sta predrtim pri straneh okrogli in ne ledvičasti. Konec je zašiljen in zavihan navzgor; sredi okova so trije vrezani koncentrični krogi. Velikost 4 4 v 2.5 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 850 (T. 10: 5). 166 Amforast okov povsem podoben prejšnjemu. Vel. 2,2 X 5,1 cm, N. m. Ljubljana, inv št. 1660; najd. Čepna (T. 10: 6). 167 Spodnji del amforastega okova na pregib; zaključek je kijast in profiliran, površina pa okrašena s punciranimi pikami in krožci ter s punciranimi linijami. Velikost 6,1 x 3.6 cm, P. m. Maribor, inv. št. 4041 (T. 10: 7). 168 Amforast okov ornamentiran s koncentričnimi krožci je ob robovih narezan; gornji raz­ cepljeni del je prekrižan z dvema gravurama, ob straneh so majhne krožne predrtine. Velikost 7 X 3,9 cm, P. m. Maribor, inv. št. 3174; najd. Brinjeva gora (T. 10: 8). 169 Ploščat vlit okov v obliki dvoročajnega trebušastega vrča je delno okrašen v predrti tehniki z graviranimi in punciranimi linijami. Gornji del se zaključuje v profiliran gum b spodnji pa v dolgo račjo glavico, ki se zavije nazaj v kavelj. Dolžina 6,5 cm, širina 3.6 cm, P. m. Maribor, inv. št. 2274/11 (T. 10: 10). 170 Okov domala povsem podoben prejšnjemu je le manjših dimenzij (4,6 X 3,1 cm), P m Maribor, inv. št. 3765 (T. 10: 11). 171 Okov podoben amforastemu, ki se spodaj končuje v gumb; na srednjem delu dve majhni ledvičasti predrtim in okras punciranih linij. Gornji del je prstanasto oblikovan. Veli­ kost 4,1 X 2,4 cm, notranji premer prstana 1,4 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1912 (T. 10: 9). 172 Okov v obliki brezovega lista je trikrat preluknjan; pecelj zavit nazaj v kavelj. Velikost 4,2 X 3,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 3091 (T. 10: 12). 173 Podolgovat dvojen okov, ki na eni strani oklepa os. Takoj ob pregibu je pas vzdolžnih črtic in polkrožna zožitev z obeh strani. Gornja plošča okova je okrašena z reliefom. Na sredini je v volutnem okviru verjetno levja glava, desno od tega okvira je zleknjena moška postava, oprta na levo skrčeno roko, desno izteguje nad desnim skrčenim kole­ nom, leva noga iztegnjena. Levo od volutnega okvira je nejasen prizor — morda cvetje. Spodnja ploščica okova se na koncu viha navzgor in zaključuje v sploščen gumb z rahlo nakazanim človeškim obrazom. Dolžina okova 5,9 cm, širina 1,2 cm, P. m. Ptuj, inv. št. 1889 (T. 10: 13). 174 Ploščat dvakrat razširjen okov; v vsaki razširitvi je luknja za zakovico, na prehodu iz ploščatega v ožji polkrožni del pa profilirana odebelitev; polkrožni podaljšek se nato kavljasto podviha. Velikost ploščatega dela 3 X 1,3 cm, celotna dolžina 4,7 cm, P. m . Ptuj, inv. št. 11232 (T. 10: 14). 175 Ploščat okov z dvema luknjama je na enem koncu odebeljen in prevrtan z večjo od­ prtino. Dolžina 3,7 cm, premer večje odprtine 0,7 cm, največja širina 1,3 cm; Pokrajin- jinski muzej Ptuj, inv. št. 11597 (T. 10: 15). 1 A. Riegl, Spätrömische Kunstindustrie (1927) 154 ss. 2 Daremberg et Saglio, Dictionnaire des antiquités grecques et romaines, geslo cingu­ lum 1174 ss. 8 M. Floriani Squarciapino, Enciclopedia dell’arte antica, geslo cinturone 623 ss, s citirano literaturo. Daremberg et Saglio, o. c. 4 Daremberg et Saglio, o. c., 1182 s. 5 K. Forrer, Reallexikon der prähisto­ rischen, klassischen und frühchristlichen Al­ tertümer, 309—310 s. 6 A. Riegl, o. c., 301 s. 7 F. Stare, Prazgodovinske Vače (1954) 50 ss in table; idem, Vače, Arheološki kata­ logi Slovenije 1 (1955). 8 Neobjavljeno gradivo hrani Prirodo­ slovni muzej na Dunaju. o o. H. Frey, Situla 14—15 (1974) 131 ss. 1 0 Intercisa I, Archaeologia Hungarica, n . s. 33 (1954) 98 s, Abb. 32. n J. Szombathy, Mitt, der Präh. Kom­ mission 1 (1903) 341 ss, Fig. 192. 1 2 P. Reinecke, Alterthümer unserer heid­ nischen Vorzeit 5 (1906) 364 ss. 1 3 F. Stare, Prazgodovinske Vaie (1954) 5 2 s. 1 1 V. Geramb, Steierisches Trachtenbuch (Graz 1932) 12 ss. is L. Nagy, Szécsényi csat, Archaeologiai értésito 42 (1928) 215 ss. io R . Noll, Carinthia I, 147 (1957) 128 ss. i’ K. Motykovä-Sneidrovä, Pamätky ar- cheologické 55 (1964) 350 ss. is J, Garbsch, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. und 2. Jahrhundert (Mün­ chen 1965). io R. Noll, o. c., 132—133 s in karta raz­ prostranjenosti s seznamom najdišč. s » S . Petru, Arheološki vestnik 17 (1966) 4 2 1 ss in citirana literatura. 2 1 Predmete naštevam po S . Petru, Arh. vestnik 17 (1966) 422 in po rekonstrukciji J. Garbscha, o. c., Abb. 58, 111 s. — S . Petru v op. 4 predpostavlja še nasprotni del spone, v katerega so se zatikali roglji spone; J. Garbsch pa tega dela pri svoji rekonstrukciji ne upošteva. Primer, ki ga navaja S. Petru (I Hunyadi, Die Kelten im Karpatenbecken, D iss. Pann. II, 18 [1942] T. XXXV, 15, 16) nastopa med popolnoma latenskim materia­ lom , ne pa med rimskodobnimi najdbami noriško-panonskih pasnih garnitur; zato ima J. Garbsch verjetno prav, ko rekonstruira za­ penjanje pasu brez tega dela. 2 2 I. Puš, Arh. vestnik 17 (1966) 413 ss, sl. 2 in citirana literatura zlasti R. Nierhaus, Fundberichte aus Schwaben 14 (1957) 100 ss. 2 3 I. Puš, o. c., 414 s, op. 5—7. 2 4 S. Pahič, Arh. vestnik 20 (1969) 35 ss, sl. 7 —1 1 . 2 5 S . Pahič, o. c., 74 s. 2 6 P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 7 ss. 2 7 P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 197 ss. 2 8 J. Garbscha je verjetno zavedla slaba Petrujeva risba, ker opredeli okove za B 3 a. 2 9 A. Jalen, Arh. vestnik 1 (1950) 177 ss. Z . Šubic, La nécropole romaine à Poetovio, Inventaria Archaeologica 14 (1972) Y 132. s o Keramiko v glavnem primerjamo s tipi É. Bónis, Die kaiserzeitliche Keramik von Pannonien, Diss. Pann. II, 20 s (1942). 3 1 R. Bratanič, Arh. vestnik 4 (1953) 105 ss. Z . Šubic, Inv. Arch. 14 (1972) Y 130. 3 S Z. Šubic, o. c., Y 130, datira v drugo polovico 1 . stoletja. 3 3 L. Mikl-Curk, Arh. vestnik 11—1 2 (1960-61) 172 s, T. 3: 2—6 . 3 4 V. Kolšek, Inv. Arch. 16 (1972) Y 149—158. 3 5 B . Vikič-Belančič, Starinar 13—1 4 (1962-63) 89 ss, sl. 3, 18, 19. 3 6 Grob še ni objavljen in se najlepše zahvaljujem Veri Kolšek, ki mi je ljubez­ nivo dovolila vpogled v izrisano gradivo. 3 7 Glej op. 36. 3 8 S . Petru, Arh. vestnik 17 (1966) 421 ss. 3 9 Jasen pregled osnovnih in pri nas naj­ pogostejših tipov podaja na kratko Z. Šubic, Oljenke in glinasta plastika, Katalog razstave Rimska keramika v Sloveniji (1973) sl. 25 s citirano literaturo. 4 0 Z. Šubic, o. c. 4 1 S . Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 163 ss, T. 2: 7. 4 2 Z. Šubic, Katalog Rimska keramika v Sloveniji (1973). 4 3 S. in P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Katalogi in monografije 1 5 (1977). Katalog do predaje tega članka še ni izšel in navajam gradivo po tablah, ki mi jih je ljubeznivo dala na razpolago S. Petru. 4 4 Tudi še neobjavljeno gradivo iz Aj­ dovščine mi je ljubeznivo odstopila na raz­ polago S . Petru, za kar se ji iskreno zahva­ ljujem. 4 5 I. Hunyadi, Die Kelten im Karpaten­ becken, T. XXXV, 15, 16. 4 6 J. Garbsch, o. c., 113—114. 4 7 S. Petru, Arh. vestnik 17 (1966) 424 s. 4 8 R. Noll, o. c., karta razprostranjenosti bi vsekakor pridobila na vsebini, če bi avtor naša najdišča poimenoval s pravimi imeni. 4 9 S . Petru, Arh. vestnik 17 (1966) 424 s. 5 0 Npr.: J. Šašel, Arh. vestnik 2 (1951) 224 s, sl. 2. S. Petru, Emonske nekropole, Ka­ talogi in monografije 7 (1972) T. XCII, 28, 29, 33, 34 itd. 5 1 M. Martin, Römerhaus und Museum Augst, Jahresbericht 1967, 3 ss. 5 2 Small Finds from Walbrook 1954— - 1955, Guidhall Museum Publication, Pl. II, 7. 6 3 H. Mitscha-Märheim, Arch. Austriaca 19— 20 (1956) 186 ss. 5 4 P. Petru, Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 207 s, sl. 6. 5 5 Intercisa II, 456 ss. 5 8 I. Mikl-Curk, Časopis za zgod. in na­ rodopisje, n. v. 2 (1966) 46 ss; eadem, Arh. vestnik 15—16 (1964-65) 259 ss. 5 7 Intercisa II, 456 s, Abb. 99, 7. 5 8 Ibidem. 5 9 S. Pahič, Časopis za zgod. in narodo­ pisje, n. v. 6 (1970) op. 129. 0 0 V. Stare, Arh. vestnik 3 (1952) 137 ss, op. 1, 2. 6 1 Z. Šubic, Katalog Rimska keramika v Sloveniji (1973). 6 2 Ibidem. 6 3 I. Mikl-Curk, Časopis za zgod. in na­ rodopisje, n. v. 2 (1966) 46 ss; eadem, Arh. vestnik 15—16 (1964-65) 259 ss. 6 4 Ibidem. 6 5 P. Petru, V . Šribar, Arh. vestnik 7 (1956), 299, op. 15. 6 6 K. Schwerzenbach, J. Jacobs, Jahrbuch f. Altertumskunde 4 (1910) 33 ss. 6 7 S. Chadwick-Hawkes, 43—44. BRGK (1962-63) 155 ss. 6 8 Glej op. 44. 0 9 S. Chadwick-Hawkes, o. c., 155 s. 7 0 M. Martin, o. c., 3 ss. 7 1 M. Martin, o. c., 13 s, Abb. 7. 7 2 Z. Šubic, katalog Rimska keramika v Sloveniji (1973). 7 3 M. Martin, o. c., 13 s, 20 s, Abb. 7, 8. 7 4 H. Bullinger, Mitt. d. hist. Ver. der Pfalz 67 (1969) z rekonstrukcijami na T. 13—15. 7 5 M. Martin, o. c., 14 ss. 7 8 I. Mikl-Curk, Časopis za zgod. in na­ rodopisje, n. v. 2 (1966) 46 ss; eadem, Arh. vestnik 15—16 (1964-65) 259 ss. 7 7 Intercisa II, Abb. 104. 7 8 K. Schwerzenbach, J. Jacobs, o. c., 33 ss. S. Chadwick-Wawkes, o. c., 155 s. 7 9 Intercisa II, Abb. 100. 8 0 Najlepše se zahvaljujem S. Petru, ki mi je dovolila objaviti spono s Hrušice in D. Knific-Lunder, ki jo je izrisala. 8 1 Intercisa II, Abb. 97, 1 . 8 2 Intercisa II, Abb. 97, 4. 8 3 A. Riegl, o. c., 266 ss, T. XIV, 6. 8 4 Paralela v Stobiju: Antička bronza u Jugoslaviji, Katalog razstave (Beograd 196fi\ 155 s, sl. 333. ' 8 5 A. Riegl, o. c., 291 ss. G. Behrens Schumacherfestschrift (1930) 285 ss. E. Peter­ sen, Schlesiens Vorzeit, N. F. 10 (1933) 30 ss J. Werner, Jahreshefte des Ostern. Arch. In. stituts 26 (1930) 53 ss. H. Bullinger, G allin 27 (1969) 149 ss. W. Schmid, Časopis za z g o d in narodopisje 31 (1936) 112—113 s. S . Chad­ wick-Hawkes, o. c., 155 ss. 8 6 A. Riegl, o. c., 294 s. 8 7 W. Schmid, o. c .„ 113 s. 8 8 J. Werner, o. c., 53 ss. 8 9 Ibidem. 9 0 Antička bronza u Jugoslaviji (196 9) 155s, sl 328. 9 1 J. Werner, o. c., navaja kot dokaz grob iz Enns-Lauriaka, datiran z novcem Julijana iz leta 361 n. š. 9 2 Primerek iz Ljubljane omenjam le za­ radi podatka pri W. Schmidu (o. c., 113 S s) sicer pa mi je znan. 9 3 Glej op. 80. 9 4 Glej op. 44. 9 5 Sličen primer: A. Riegl, o. c., T. XXII 3. 9 8 H. Bullinger, Gallia 27 (1969) 149 s fig. 11, 12. 9 7 W. Schmid, o. c., 112 s, razlaga ta mo­ tiv kot Dionizovo glavo med dvema panter­ jema. 9 8 W. Schmid, o. c., 113 s. 8 9 M. Martin, o. c., 6 s. 1 0 0 Z. Šubic, katalog Rimska keramika v Sloveniji (1973). 1 0 1 Glej op. 44. 1 9 2 M. Martin, o. c., 10 s. 1 0 3 Ibidem. 1 0 4 Intercisa II, Abb. 97, 4. 1 0 5 Stobi: Antička bronza u Jugoslaviji (1969), 155 s, sl. 333. ANTIKE GÜRTELSCHNALLEN UND -GARNITUREN IN SLOWENIEN Z usammenfassung Im folgenden Artikel sucht der Autor alle in Slowenien gefundenen Gürtelschnallen und Gürtelbeschläge zu erfassen, aus der Zeit vom Aufkommen der ersten Schnallen mit be­ weglichem Dom (d. h. seit der Ankunft der Römer) bis ungefähr zur Mitte des 5. Jahr­ hunderts. Dabei gliedert er ihrer Form nach elf Schnallentypen und sieben typische Formen von Gürtelbeschlägen auf (s. chronologische Tabelle von links nach rechts). 1 Vorgeschichtliche Gürtelschnallen mit beweglichem Dorn erscheinen zuerst in den Fund­ orten Vače und Idrija an der Bača. Ihre Erscheinung wird durch Einflüsse aus Aquileia nach dem Jahr 181 v. u. Z. gedeutet. Bei den vorgeschichtlichen Schnallen aus dem Spät- Latène muss besondere Aufmerksamkeit den geschlossenen Ringen mit Dornresten zuge­ wendet werden. Es ist nämlich fraglich, ob es sich immer nur um Schliessringe des Latènegiirtels handelt oder ob auch dies vielleicht noch Gürtelschnallen sind (s. Anm. 9). 2 Die norisch-pannonische Gürtelgarnitur umfasst neben der Schnalle noch perforierte, kannelierte und mandelförmige Beschläge sowie Riemenabschlüsse. Diese Schnalle ist gänzlich der keltisch-latènezeitlichen Überlieferung bzw. den Vorbildern aus jenem Zeit­ raum verhaftet und weist noch das vorgeschichtliche Schliesssystem auf. In Slowenien sind diese Schnallen auf die Steiermark und auf Dolenjsko konzentriert, während sie in Ljubljana relativ selten sind. 3 Die zusammengesetzten Schnallen von D-Form konzentrieren sich dagegen auf Dolenjsko und die Umgebung von Ptuj, doch ist die Zahl der Funde so bescheiden, dass diese Angabe eine Folge des Zufalls sein könnte. 4 Die runden Schnallen mit auseinandergehenden, zurückgebogenen Enden sind im We­ sentlichen eine Fortsetzung der vorgeschichtlichen Schnalle mit beweglichem Dorn. Die römerzeitlichen Beispiele haben einen schmaleren Reif während die Befestigungsvor­ richtung der Nadel nicht gesondert gestaltet ist. 5 Schnallen der Omega-Form. Fundorte Ljubljana, Čepna, Maribor, Ptuj; die grösseren Varianten dieses Typs scheinen zugleich auch jünger zu sein. 6 Schnallen mit rundem geschlossenem, in Form des Buchstabens U hervortretendem Ring sind so selten, dass ihre Aufgliederung in einzelne Varianten oder ihre geographische Begrenzung keine Resultate ergibt. 7 Schnallen von ovaler Form. Sie leiten die Reihe der spätantiken Schnallen mit Beschlägen ein. Funde kommen zahlreicher zutage. Der Autor unterscheidet die einfachere Schnallen­ variante und eine solche, bei der den Ring zwei einander berührende Delphine bilden. Die erste Variante ist am häufigsten in Ptuj und Drnovo vertreten. Insofern diese Schnal­ len Soldaten angehört hatten (s. Anm. 69), würde dies auf eine Militärkonzentration in Slowenien im 4. Jahrhundert hinweisen. Die reicher ausgeführte Variante tritt relativ häufig auch in Ljubljana auf. 8 Kugelige und D-förmig gestaltete Schnallen unterscheiden sich ihrer Form nach nicht ausgeprägter voneinander, chronologisch und geographisch jedoch auch nicht von den ovalen und rechteckigen Schnallen. 9 Rechteckige Schnallen — wieder am häufigsten in Ptuj und Drnovo vertreten. 10 Zweiflügelige Gürtelschnallen. Hier unterscheidet der Autor typologisch (jedoch nicht chronologisch) zwei Varianten: Schnallen, bei denen der Riemen an einen Teil des Rah­ mens und Schnallen, bei denen er an die Achse befestigt wurde. Die Formen zeichnen sich durch grosse Mannigfaltigkeit aus. 11 Schnallen von D-Form mit vegetabilen Auswüchsen an Bügel und Dom sowie mit Gelenk zwischen Achse und Beschlag sind nur kärglich durch Funde dokumentiert. Bisher sind sie in Ptuj, Celje, Maribor und Ljubljana zum Vorschein gekommen. Jüngere, spätantike Formen von Gürtelschnallen kommen oft zusammen mit Gürtel­ beschlag vor. Der ist am häufigsten durch drei Typen vertreten: Beschläge, verziert in der Kerbschnittechnik, amphorenartige Gürtelabschlüsse und propellerförmige Beschläge. Ausser­ dem kommen noch mehrere andere Formen vor, doch sind sie so mannigfaltig, dass eine Typologie noch nicht zusammengestellt werden kann. Auch ihr Zweck ist häufig umstritten. Die Gürtelschnallen erscheinen am häufigsten am Beginn und am Ende der römischen Besetzung unserer Gegenden. Im ersten Fall ist dies der keltischen Tradition zuzuschreiben (norisch-pannonische Garnituren), im zweiten handelt es sich hingegen um ovale und kugelige Schnallen, mittels derer wahrscheinlich Soldatengürtel geschlossen wurden. Man könnte schliessen, dass die Gürtelschnalle kein charaktersitischer Bestandteil der Tracht der italischen Einwohnerschaft ist, zumindest nicht der zivilen in der klassischen Zeit des Imperiums. Und die Verbreitungskarten dürften einstweilen nur eine Folge des gegenwärtigen For­ schungsstandes sein. ^ :© T.7 O D ^nrrrìr