lAsi as.
V torek 14. lelkiga §ei|iaiia
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanj 4 gold.. za ene kvatre 2 gold.
n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in nije na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8*gold., p<
A i za
polletno
Od porote ali sodbe priseženih.
Deržava, ta velika občina (srenja) , ima namen, varovati prava (pravice) svojih deržavljanov, med kterimi so življenje, zdravje, premoženje, čast in svoboda narimenitniši. Nihče, bodi si kdorkoli hoče, ne sme ničesar storiti, kar bi jim brezpravno v škodo bilo. De pa vsakteri take nedovoljene dela popolnama pozna, jih mora deržava z lastnim postavami ustanoviti in zraven kazen odmeriti, ktera doseže taistiga, kdor bi proti tem postavam delal; zakaj brez zažuganja in izpol-njenja kazen bi bila tudi narboljši postava hudobnim le za posmeh, brez de bi poštenim ljudem tudi narmanjši brambo podala.
Nepostavno ravnanje pa, kar zadene drugim škodljive iz njega izvirajoče nasledke, zamore različno biti, zatorej je tudi njega ka-znivrednost različna; zakaj velik je razloček, ako koga ranim, de mu perst okervavim, ali pa tako , de iz ranjenja smert nastopiti mora. Zavoljo različne kaznjivosti ali kaznivrednosti se razdeli vsaktero nepostavno ravnanje v tri verste namreč: v pregreške, kot narnižji, v prestopke, kot posreduje in hudodelstva, kot narviši.
Ako se pa za nepostavno delo sploh sto-rivcu kaka kazen odmeriti ima, se mora popred dokazati, de je tako delo storjeno bilo, in de je v resnici ta ali una oseba njega sto-rivec. Kazen mora vsigdar kriviga doseči! — Očitno je, de mora po važnosti nepostavniga djanja, ako je taisto namreč pregrešek, pre stopek ali hudodelstvo, tudi sodba drugači so stavljena in cela ravnava drugači napravljena biti. Narimenitniši nepostavno djanje je zavoljo škodljivih svojih nasledkov hudodelstvo; zato tudi sostavljenje sodbe in cela ravnava pri njem posebno skerbnost tirja.
Ako je kdo hudodelstvo doprinesel, se je pregrešil zoper postavo in s tem zoper vse deržavljane, zakaj v ustavnih deržavah zamore postava le z enoglasno voljo naroda, ali saj po večini taistiga dana biti.
Postava mora vsakimu deržavljanu sveta biti; kdor koli jo je razžalil, mora za to zadosti storiti. To zadostenje pa je kazen, ktera hudodelce doseže. Ali je pa ta, kdor je hudodelstvo storil, kazen zaslužil, čez to sodi v vseh pravih ustavnih deržavah narod sam, z deržavljani od njega (naroda) za posamezne primerleje izvoljenimi, kteri se k sodbi nad obdolženim snidejo in izreko, ako je hudodelstva, kteriga je obdolžen, kriv ali ne kriv. Taka sodba se imenuje porota ali sodba prisežnih, in deržavljani porotniki. Porota (jury) se čisla od vseh svobodnih na-rodov^za biser vseh ustavnih svobod, njih močna in terdna bramba. Deržavljan, poklican na sodni stol nad svojim soderžavljanam, nad njegovo svobodo, ali clo nad življenjem taistiga , doseže s tem narvikši dostojnost (Wiir-de) deržavljana, se pa po storjeni razsodbi (izreki) zopet k privatnim življenju poverne. Tudi v naših deželah se bodo za hudodelstva porote #) vpeljale. Ne bo gotovo čast. brav-
*) Porota, ta tako imenitna pravna r.aprava, je bila ne le v Moravi in na Češkim, temuč pri vseh slavjanskih narodih že v predavnih časih vpeljana, in ž njo popolna ustmenost in očitnost sodne ravnave zedinjena. Še le v 14. stoletju je
cam neljubo, ako jim že zdaj podamo kratko podobo te imenitne naprave, popisaje celo ravnanje od doprinešeniga hudodelstva do iz-rečenja kaznenske razsodbe, kakor se to na francozkim godi, zakaj naša prihodna porota, kolikor za zdaj soditi zamoremo, bode po izgledu francozke vravnana.
Kadar se kje kako hudodelstvo stori, mora za to postavljeni sodnik, vse okoljšine, ktere se na-nj nanašajo, s osebnim ogledanjem ali s preslišanjem prič preiskati, pretresli in pri tem na tiste sosebno gledati, iz kterih se soditi zamore, de je ta ali uni hudodelstvo doprinesel.
Ko se dognano preiskovanje popolno biti zdi, se predlože vsi spisi v ti reči apelacijski sodbi, ktera odloči, ali se ima hudodetstva obdolženi pred porotno sodbo postaviti, ali ne. Ako izreče, de se obdolženi pred sodbo postaviti mora, je skerb njegova, berž jo sklicati.
Za vsaki dosti veliki okraj je ustanovljeno nektero mesto, kjer se porotne sodbe nad gotovimi v teh okrajih storjenimi hudodelstvi v zaznamvani dobi goditi imajo. Vsi prebivavci, ki v tem okraju stanujejo, ki gotovo premoženje, in omiko imajo, se spišejo od uradov k tem ustanovljenih. De se pa neben deržavljan, kteri k tem tirjane lastnosti ima, v tem spisu ne izpusti, ali de se nihče po zmoti v njega ne zapiše, ki od postave tirjanih lastnost nema; se mora ta spis, preden veljavo zadobi, tako razglasiti, de vsak od njega popolno vednost zadobiti zamore. Ako je kdo v leni spisu kako pomoto našel, zamore pri uradu, za to postavljenimi!, popravo tirjati in sicer v dobi, ki je že naprej odločena. Iz vseh v tem spisu zanamvanih deržavljanov se jih ustanovi gotovo število, ki imajo za prihodno dobo urad porotnikov. Po preteku te dobe se postavi zopet drug del za porotno sodbo. Pred začetjem leta se pošlje apelacijskimu predsedniku spis porotnikov za prihodnje leto.
Sodba porotnikov se shaja v gotovih dobah p. vsake 3 mesce v odločenih mestih. Predsednik apelacijskiga sodništva, kterimu se ta spis vselej o času poslati mora, odloči p. 36, ki imajo v prihodni sodbi porotniki biti.
De bi se cela ravnava porotne sodbe po postavi godila, odloči apelacijski predsednik število sodnikov, ki imajo za postavo na tanjko skerbeti in od kterih je eden tudi predsednik porotne sodbe.
(Konec sledi.) 'i , •• 1 Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. Ljubljansko mestno pogla-glavarstvo je sledeče pismo na svitliga cesarja poslalo:
I'« .št c. k. Veličanstvo !
Z radostnimi občutki, ki iz vdanosti izvirajo, je sprejela srenja c. k. poglavitniga mesta Ljubljane deržavno ustavo 4. Sušca 1849; zakaj v nji je vidila kronovino Iliri o z vojvodstvam koroškim in krajnskim, z po-kneženo goriško in gradiškansko iz z mejno
bila z uvedenjem nemške pravde porota iz narod niga življenja prepahnjena in nje mesto je posedla skrivna kanclijska sodna ravnava. —
istrijansko grofnijo in z Teržaškim mestam po bratovsko v eno kraljestvo združeno, je vidila blagostanje cele kronovine vterjeDo in se je terdno lepe in srečne prihodnosti nadjati za-m ogla.
Ali! ti radostni občutki niso dolgo čisti ostali, zakaj malo časa po razglašenju deržavne ustave se je že ilirska kronovina od koroškiga vojvodstva ločiti mogla, od dežele, ki je toliko let celotne del tega kraljestva bila, od dežele, ktera je vsigdar sreče in nesreče kraljestva po bratovsko deležna bila, od dežele, ktera je tudi v znamenitim delu eniga rodu z nami; zatorej seje njeno Ioče-nje toliko bolj obžalovati moglo.
Težko, zlo težko se je ta zguba prenesla; — ali vajeni se narvikšim sklepam vda-ati, smo vender tudi to nesrečo mirno prestali.
Ali Ilirio čaka še druga, hujši nesreča; sliši se, de se tudi Gorica in Gradiška, Istria in Terst ločiti imajo, de bo torej Iliria iz samiga krajnskiga vojvodstva obstala.
Krajnsko vojvodstvo, od vekov sem zvesta dežela, ktera se je v sedajni viharni dobi z nepremakljivo zvestobo in vdanostjo svojiga vladarja deržala, ima zdaj sebi sami prepušeno biti, ima svojo srečo v svoji moralni in materialni moči iskati in jo vterditi, ima med narnižji dežele našiga cesarstva ponižano biti, gola kresija, brez cesarskiga namestnika iu deželniga zbora, vladano samo po okrožnimu predstojniku, in namestjeno v svojih pravicah in zadevah od gole okrožne (kresijske) sktipšine.
Zares! te osode bi zvesta dežela ne bila zaslužila, to bi ne bilo pravično spoznanje njeniga postavniga in pametniga zaderžanja o času, ko je bila zvestoba ljudstev povsod omajana, pri nas pa kot skala vsemu priza-detju vkljub terdno stala.
Kakor omenjeni glasovi mestni srenji bol in strah delajo, de za svojo prihodnost tre-peče; se te skerbi še steni žalostno povišajo, ker se zve, de c. k. poglavitno Ljubljansko mesto še clo deželniga vikšiga sodništva imelo ne bode, ko jih nasproti Gradec, Celovec in Terst imajo.
Niso bili bajoneti, ne štuki (topi), ki so krajnsko deželo in nje poglavitno mesto okle-njeno deržali, temuč nepremakljiva zvestoba do kralja in domovine je bila zvezda, ki ji je svetila in jo neomadežvano iz viharjev časa izpeljala.
Mestna srenja se torej več tolažiti ne uiore, in skoraj obnemaga; prisiljena je, vse poti poskusiti, de bi nesrečo, ki ji pogubno žuga, odvernila.
Naj dovolji torej Vaše c. k. Veličanstvo zvesti mestni občinij de po svojih uradnikih pred stopinje narv. prestola pristopi in naslednje prošnje izroči ter z vzroki podpira:
1)	za milostljivo obderžanje in iz-polnjenje deržavne ustave4.Sušca 1849, namreč, de se z ilirsko kronovino koroška, goriška in gradiškanska, istrijanska z mestam Terstam ter krajnska dežela nerazločljivo ze-dinijo, in
2)	de se v Ljubljanskim mestu deželno vikši sedništvo ustanovi.
Več izmed popred imenovanih dežel so bili še od nekdaj izvirni deli krajnskiga vojvodstva. Istrijanska dežela je bila 400 let z
krajnsko združena in je še dan današnji ž njo glede zemljišne knjige (deske) zedinjena.
Stoletne vezi so oklepale te dežele kot eno celotino in samo premenljiva osoda zadnje francosko-evropejske vojske je zamogla zvezo , ki je toliko let srečno in blagonosno obstala, ločiti, prebivavce pod razne poglavarstva postaviti in jih tako v domačih zadevah čedalje bolj oddaljiti. —
Rane, ktere so omenjene žalostne dogodbe celi deželi z ločitvijo vsekale, se imajo zdaj z novo zvezo zaceliti. Mogoče je, de so se v uni deželi nekteri zoper zedinjenje oglasili. Ali! tisti oglasi gotovo ne izvirajo iz jedra tistiga naroda, ki je toliko časa v bratovski spravi z nami v eni deželi živel.
Tu je bil Ie en glas, ki se je za zedinjenje imenovanih dežel z krajnskim vojvodstvam v eno kronovino vzdignil.
Na posamesne glasove, ki gotovo ne pridejo iz volje in svobodniga sklepa celiga naroda , bi se pa v ti reči toliko manj gledati smelo, ker gre tukej za povernjenje starih pravic, ktere nezgodni primerleji sicer vstaviti znajo, nikoli pa za vselej podreti ne morejo.
Z vterjenim sklepam in enoglasno se je za zedinjenje imenovanih dežel v eno kronovino potegnila ne davno od g. deželniga poglavarja za posvetvanje čez prihodno deželno ustavo poklicana komisija.
Vzroki, na ktere se je ona opirala, so djanski in tako resnični, de mora zvesta mestna srenja Vaše c. k. Veličanstvo ponižno prositi, naj taiste posebno pregledati blagovoli.
Kakor so dobički, ki iz zedinjenja imenovanih dežel v eno ilirsko kronovino gotovo izvirati morajo, jasni in očitni; ravno tako se zastran škodljivih nasledkov v nasprotnim pri-merleju dvomiti ne more.
Kolikor veči je namreč kronovina, toliko Io-žeje se sama sebe ohrani, toliko veči in terdniši so njene moralne in telesne moči, toliko goto-viši je nje materialno blagostanje vterjeno; nasproti morajo velike žertve za oliranjenje vsake kronovine dušno in telesno moč ljudstva podkopati in razdrobiti in narškodljiviši nasledke imeti.
Za zedinjenje imenovanih dežel bi se pa tudi vikši politiški obziri omeniti zamogli.
Leto 1848 žalostniga spomina je jasno spričalo, kaj de si laški narod prizadeva, ob enim je pa tudi dokazalo, s kakošno nepremakljivo zvestobo so Slavjani cesarski rodovini vdani.
Na ilirskim primorji, na Goriškim in Gra-diškanskim prebivajo deloma tudi Lahi.
Nevarne prizadetja Italie so sicer c. k. vojaki premagali; vender še dolgo se bode visoko vladarstvo nanje posebno ozerati moglo.
Ako se pa te dežele z čisto slavjansko deželo v eno kronovino združijo, bi se priza-detje laškiga ljudstva zaveralo, mir in red bi se stanovitno ohranil in z zedinjenjem teh dežel bi se zatiranju tu in tam prevagljiviga slavjanskiga naroda, imenitne in krepke podpore austrijanskiga edinstva, v okom prišlo in tudi Lahi pri celotni deržavi ložeje obder-žali.
Po tem ko je zvesta mestna srenja Vaši-mu c. k. Veličanstvu dobre in škodljive nasledke zedinjenja ali ločenja imenovanih dežel sploh razložila, naj ji Vaše c. k. Veličanstvo dopustiti blagovoli, de tudi tiste pogubne nasledke omeni, kteri krajnski deželi, zlasti pa Ljubljanskimu mestu takrat žugajo, ako se §>. 1. deržavne ustave v resnici ne izpolne.
Krajnska dežela bi ne imela deželniga zbora, torej tudi ne poslancov za deržavni zbor; Ljubljansko mesto bi dobilo samo kresij-skiga predsednika, kteri bi, če tudi zraven cesarski namestnik imenovan, toliko moči, se za blagor dežele potegniti, ne imel, kakor če bi bil izločno ces. namestnik (Stattli.)
Njemu bi ne bilo pridjano deželno s.vet-vavstvo (StattUaltereirath), torej bi c. k. Ljub-
ljansko poglavitno mesto množico vikših uradnikov zgubilo, ktera zguba bi mu toliko težeje djala, ker bi, če se tudi deželno svetvavstvo ustanovi, nikoli ne bilo odškodvano za zgubo, ktero je z razpušenjem dozdajniga gubernija in ž njim združenih uradov preterpelo.
Gorje Ljubljani, ako se vse tukej omenjeno zgodi!
Ljubljana je mesto, ki ne vživa poseb-niga blagostanja; veči del njenih prebivav-cev se živi od hišnih čimžev in od obert-nosti.
Po novi vstavi se število uradnikov pomanjša; ali uradniki so posestnikam hiš pre-življenje olajšali in tudi obertnosti pomoč in podpora bili.
Ako se jim uradniki v znamniti meri odtegnejo, brez de bi se zguba drugači nadomestila, bodo toliko žalostniši nasledki iz tega vstali ker si Ljubljana po sedajni stopnji obertnij-ske omike na drugi poti pomagati ne more.
Dan na dan rasejo te skerbi.
Z žalostjo se bere v Dunajskih novicah 4. t. in., de se krajnskimu vojvodstvu ne da ne vikši deželno sodništvo ne generalna pro-kuracija.
Krajnska in koroška dežela ste v ti reči skupej vzeti, in Celovec ima biti sedež vikši-ga sodništva, nekaj za to, de se ljudstvu tudi pri vikši stopnji nagla iu lahko pristopna sodba zagotovi, nekej pa, de se moči preveč ne drobijo in že obstoječe okoljšine, ako je le mogoče, ne žalijo.
Res je, de se v obojnim oziru tode samo in edino za Koroško deželo, kolikor je mogoče Krajnski v škodo skerbi, in de se Krajnska dežela zanemari, de bi so Koroški vstre-glo, ktero una s veliko več kakor s tretjino prebivavcov preseže, in ki se je še le nidav-no od velikoletne deželne zveze ž njo odter-gala.
Mestna občina bo jako obžalovala, de ni kakor druge srenje prosila in prosila; ona je to opustila, terdno se zanašaje, de se bode njeno domorodno obnašanje in zvesto izpolno-vanje deržavljanske dolžnosti pri narvikšim vladarstvu spoznalo in priznalo, in de sme torej z detinskim zaupanjem narboljši vravnave pričakovati.
Krajnska, vsigdar zvesta dežela, ni zaslužila, de bi se edino v njeno škodo že obstoječe okoljšine (razmere) varovale.
Koroško in Primorsko šteje vsako za se le dve kresii, krajnsko jih ima tri; že v tem oziru ima poslednje predstvo pred unim glede politiško-administrativne razdelitve in se za njima tudi kar politiško zaderžanje vtiče postavljati ne sme.
Žalostno je, de ni ne eno ne drugo v odločni dobi oveljalo, in de se če prav je Vaše c. k. Veličanstvo o priliki, ko se je mestna občina pri nastopu vladarstva Vašimu Veličanstvu pokloniti smelo, zvesto vdanost do cesarja krajnskih prebivavcov pohvalno priznati blagovolilo, deželi ne le nobeno poslavljenje, kteriga se je terdno nadjati mogla, ni podelilo, ampak de je pri novi deržavni uravnavi tako postavljena bila, de se ji komej več kakor golo ime kronovine pusti.
Deržavna železna cesta je že skorej do c. k. poglavitniga Ljubljanskiga mesta dogna-na in ne more biti dalječ doba, v kteri se bode do konca k bregovju jaderskiga morja izpeljala.
Zatorej ni že dalječ več osodna doba, ko postane vedno zvesta Ljubljana, ključ austrijanske Italie, revno mestice, brez vseh po-močkov blagostanja, obžalovana od memo pre-važovanih ptujcov.
Z iskrenim zaupanjem na pravičnost in očetovsko skerbnost Vašiga c. k. Veličanstva se oberne zvesto vdana mestna srenja do nar-vikšiga prestola s prošnjo:
Vaše Veličanstvo naj blagovoli po očetovsko na krajnsko deželo in nje poglavitno
mesto se ozreti in po občini ponižno predložene prošnje:
1)	de bi se omenjene dežele v ilirsko kronovino zedinile in sedež cesarskiga namestnika v Ljubljani postavil;
2)	de bi se v Ljubljani deželno vikši sodništvo z generalno prokuracijo ustanovilo ; mi-lostljivo vslišati in tako vsem narodam zagotovljeno enakopravnost v resnici izpolniti.
Vaše Veličanstvo si bode v sercih svojih zvestih prebivavcov v številu pol miljona ne-premenljiv spominik postavilo in na veke bodo sedajni in prihodni rodovi Vaše veličanstvo kot začetnika deželne sreče in kot svojiga očeta hvaležno častili.
V Ljubljani 6. Augusta 1849.
Srenjski odbor.
*	Kakor se sliši, bode naš svitli cesar sam pričijoč pri slovesni pervi vožnji na železni cesti od Celja do Ljubljane. —
*	Po daljnopisnim oznanilu, ktero je od ministra Brucka g. ministerskimu predsedniku na Dunaj prišlo, je bil v Milanu 6. t. m. mir med Austrijo in Sardinjo sklenjen in podpisan.—
Ljubljana. Lloydov korrespondent /j., ki nekoli ne spiše verstice, v kteri bi Slovencov ne opravljal in se zraven neredko laži posluži, (kakor je nedavno clo številke popačil), pravi, de prošnja Ljubljanske meste srenje na Svitliga cesarja zastran zedinjenja ilirskih dežel v eno kronovino nič več pomagati ne more, ker je prepozno poslana. Mi pa mislimo, de se bode marsikaj popravilo od tega, kar se zdaj postavlja. Samo to opomnimo glede te na enakopravnost operte prošnje de je samo v ptujim jeziku spisana.
— Slavjansko družtvo v Terstu je sklenilo zahvalno pismo na ruskiga caria poslati, ker je našimu cesarju in Austrii tako radovoljno na pomoč prišel.
Iz Gorice. Šolsko leto se bližuje svojimu koncu. Nam tiče tedaj, se nazaj ozreti, in se nekaj pomuditi na polji, ki ga je naša mladost obdelovala. De se je latinsko in ger-ško in še druge reči učila, je nam že znano, to je stara reč; al kako se je glede slovenšine obnašala, to se nas Slovence bolj dotiče. In z veseljem moramo izpovedati, de smo si vsim overkam vkljub pot odgradili, in perve težave serčno premagali nadjaje se, de, ako bomo tako napredovali, bo Slovenija, zdaj sicer še vboga in zapušena, kmalo mnogo vrednih spoznovavcov imela.
Naši bogoslovci, de od njih začnem, so kar jih je Slavjanov vneti za slavjanstvo. Večidel udje slavjanskiga družtva so marljivo naše novice brali, in se jezika, v katerim bodo ljudstvo kmalo učiti začeli, krepko po-prijeli. In kaj bi ne, saj ta je njih perva dolžnost. Je pač žalostno slišat, kako v naših krajih semtertje duhovnik iz Iece k ljudstvu govori, kako on vse besede pokvari, kako laško in nemško in slovensko vkup meša, de se Bogu vsmili, kako neslovensko on go-gori. Kako je mogoče, de taciga govorca bo verni keršenik rad poslušal, in jasno zapopa-del, kar mu predlaga? Tega se ni bati per naših bogoslovcih, se nam ni bati, de bodo svoj materni jezik v nemar pustili; marveč smemo pričakovati, de se bodo ne le z besedo, temuč tudi s peresam izobraževanja slavjanskiga naroda vdeležili. Gospod Vertovc (kdo slavniga moža ne pozna ?) je lep izgled, kako duhovnik zamore čas v dobro oberniti, blagonosno svojimu visokimu poklicu živeti, in — si dolge zimske ure krajšati.
Lansko leto seje, kakor je znano, na tukajšnim modroslovji slovenska stolica osnovala. Okolj 80 učeneov al še kaj čez iz vsih šol se je skušnji iz slovenskiga jezika in slovstva letos podverglo. Nimamo vsaki dan priložnosti biti pri skušnji, kjer bi se učenci tako slavno obnašali. Slovenci, ki od začetka še niso slovenski brati znali, in laški mladenči, ki poprej niso besede slovenskiga razumeli, so dokaze napredovanja dali, de se je čuditi.
O, to slišati mora vsakimu domorodcu serce z veseljem napolniti! Al lete zasluge tičejo gospodu Premru-tu, možu terde učenosti, ki
gori za blagor njemu zaupane mladosti, in iskren Slavjan za blagor slavjanstva; in zalo se mu serčno zahvalimo, in želimo, de bi se vsako leto z enakim dobičkam za našo občno reč trudil.
De tudi v normalnih šolah imamo verle može, je bilo že o priliki izrečeno. Gospod katehet Huda v, gospod Leonardič in Zimcič, in tudi Nestor normalnih učiteljev gosp. Ples-nicer so pridni delavci na polji slavjanstva. Al vunder, žali Bog! imajo leti možje tako majhno letno plačilo, de jim ni ne za živeti, ne vmreti. Služijo oni, desiravno imajo enako opravilo, veliko majn od učiteljev laškiga raz-dela. Če je bilo tako v stari sostavi, mora biti zdaj drugači. Vsaki delavic je svojiga plačila vreden. Se nadjamo, de bo vladarstvo zanaprej enakopravnost narodov spoštovalo.
Od Soče. Kaj so storili goriški Slovenci zastran zedinjenja z drugimi Slavjani? Tako marsikdo zdaj po novicah poprašuje, ter drugi pikaje nas za njim zatrobi: zares ni duha ne sluha, de bi goriški Slovenci druge želje imeli, kakor se ločiti od drugih Slavjanov. — Timu očitanju mi ne moremo uh zatakniti. Goriški Slovenci so že per marsi-kteri priložnosti pokazali, de domovina jim je draga, in de za-njo gore zna biti bolj od inar-sikteriga godernjavca. Al kdor ima roke zvezane, od tega ne moremo reči, on neče delati, in ga ne moremo k smerti obsoditi. Laški Goričani so poslali svojo deputacijo k cesarju; pošlite tudi vi Slovenci svojo, je lahko izreči, pa težej izpeljati. Goričani so mestno srenj-sko denarnico svojim poslancam odperli, kdo bo za nas mošno odvezal? Kje je gosposka, de bi se, vspoznavši pravice Slavjanov, za slavjanstvo kaj potegnila? Uradniki (malo jih izvzamem) se boje slavjanstva bolj ko pišeta kregulja, in zato radi, kolikor je mogoče, podperajo vse namene naših protivnikov, pa nikakor naše. Od Gorice do Beča ni en korak, mi nikomur ne moremo primeniti, de naj iz svoje mošne tisuč goldinarjev pošteje; zberite si tedaj poslance, in pošlite jih.
Saj ni treba ravno poslanstva, mi bo kdo odgovoril, ste imeli zložiti prošno pismo, to bi bli z majhnim opravili. Na to vprašam, kdo naj bi je bil zložil, in kdo podpisal? Če kdo zna urno oberniti pete, naj pride v Gorico, in naj zloži pismo. Marsikdo se je že spekel, de ne bo na veke več v ogenj segal. Kdor ne verjame mojim besedam , naj se prepriča. Ako pa bi tudi kdo prošno pismo napravil, kje podpise naberati? Jest sim večkrat, ko je eden al drugi strašil, de Francoz se bo z Austrijo vojskoval, slišal iz ust tukajšnih kmetov: Kaj je nam niar, naj pride Francoz, saj smo mu že enkrat služili, pa smo bolje živeli, smo majn davkov plačovali. Kmet ne zapopade, kaj je domovina, je enak beki, ga pregneš kakor hočeš , ga prodaš lahko Turku, ako mu porečeš , de temu bo majn plačoval. Krajnski kinet ni druge misli. De Ljubljana jih bo tlačila, to Lahi našim kmelam v glavo zabiti si prizadevajo, in zares nimajo težkiga dela, in če kdo bi hotel jih kaj druziga prepričat, mu odgovore: Je bolj sam biti gospodar v svoji hiši.
Zložite tedaj pismo , in pojle podpise nabirat. —
Zatorej, ljubi moj! ako mi molčimo, ker molčati moramo, ako kmet v svoji politiški temi nič ne mara za domovino, nikar ne mislite , de pri nas ni nič duha ne sluha od ljubezni do domovine. Še marsikdo želi, de bi kmalo zedinjena, močna Slovenija oživela, ter iz serca zdihuje, de njegovo upanje je prazno
x
Iz Gorice. — Le pravično! Naznanilo
gosp. Andr. H____r v Novicah od 35. maliga
serpana gre preveč čez vojince pravice, ker,
znabiti iz pomanjklivih dokazev, al čez mer-niga nagiba do svoje kranjske domovine, terdi, de je gosp. Andr. Čehovin, lajtnant pri 4. regiment topništva, rojen Kranjc iz lpavskiga; al predragi pisatelj, jaz moram po očitno izrečeni volji iskrenih goriških Slovencev, Vam ino vsim častitim bravcam razjaviti, de rečeni hrabri vojak ni rojen Kranjc; še manj pa: pervi kranjski Slovenec, kokar Pravi Slovenec od 6. velkiga Serpana, pravi; temuč je pervi goriški Slovenc. Iz tega, de je iz lpavskiga še ne sledi, de bi moral Kranjc biti; ker mnogo častiti Vertovc v svoji vinoreji dvojno, kranjsko ino goriško Ipavo omeni. Žlahtni vitez Andr. Čehovin je iz Brenice, klera vas ni v kranjski, ampak v goriški Ipavi, sliši v duhovni oblasti pod Gabrijo, ino z Gabrijo vred pod komensko lehantijo; cela okolina pa pod Hajdovšno politiško pravico, ino ni nikoli slišala pod Ipavsko, torej tudi ne pod kranjsko.
J ob. *)
Hervaška in slavonska dežela.
Siidsl. Zeitung piše, de sta dozdaj od poklicanih mož samo g. Mojses in Tomič na Dunaj šla, kjer se bode posvetvanje čez hervaško — slavonsko deželno ustavo pričelo. Na bana ni zastran razglasa ustave 4. Sušca t. 1. poslanstvo, temuč samo kurir poslan. — Če prav se Hervati ne branijo toliko deržavne ustave 4. Sušca, temuč le na postavni poti tirjajo, de bi se ona po stari postavi na domačim zboru razglasila, vender Dunajske novice „Presse in Ost. d. Post" hudobno ter-dijo, de so Hervati po ovinkih ravno tje prišli, kjer so Madjari, de so torej tudi puntarji. O BiederKeit!
v
Ceska dežela.
Število vseh študentov na Pražkim vse-učilišu, ako namreč tudi politehnično napravo k vseučelišu štejemo, more letašnigaleta 2,200 znesti; od teh se šteje okoli 900 k politehnični šoli, 700 k pravdoznanstvu, ostalih 600 na zdravilstvo, bogoslovje in modroslovje. Število ptujih ni tako veliko, kakor je scer bilo; zlasti iz Lašhiga ni letaš nobeniga; namesti njih je pa lepo število Jugoslavjanov iz Hervaškiga in Siavonskiga, iz Krajnskiga in tudi nekteri Serbi in Dalmatinci. Tudi iz Austrije in iz Štajerskiga se eni tu znajdejo, ker je Dunajsko vseučilise zaperto. (Več. list.)
Ravno ta Večerni list pove, de je bil mende bivši poslanec na Dunajskim deržavnim zboru, Kudlich v Hamburgu vjet in Austrii izročen; v teh dneh de so ga k preiskavni komisii na Dunaj odgnali. Dunajski časopisi pa od tega nič ne povedo. —
Dunajske novine 7. t. m. prineso predlog ministra Baba zastran vravnave politiških uradov na Češkim. Po njeni se razdeli Češka dežela v 7 okrožja (eno politiško okrožje ob-seže dva deželna sodništva) in 79 okrajnih glavarstev.
Narodni Noviny povedo, de se po Pragi raznaša pravlica, de misli komisija, ktera drugo Pražko zakletvo (Verschvvorung) preiskuje, na slavniga Drja. Biegra, perviga slavj. govornika v Austrii, neprestrašeniga prijatla svobode, iskavni list (Steckbrief) izdati.
Iz Prage 7. t. m. Danas so se dajali šolski izkazi, na staromestnim gimnaziji so pisani v češkim jeziku, na drugih gimnaziih pa v nemškim. Na licejih je učil češki jezik in literaturo Prof. Jodl in je tudi v tem jeziku izkaze dajal.	(M. N.)
Ogerska dežela.
Od ogerskiga boriša se poslednje dni nič
Ne zamerite g. rtop. de Vašiga daljšiga pri-digovanja zoper Kranjske Slovence natisniti ne damo; zagotoviti Vas zamoremo, de je to, kar Goričane, če je res, žali, iz gole nedolžne pomote prišlo, ne pa iz stranske častilakomnosti.
Vred.
noviga ne zve, zunej de so naši 4. t. m. un-stran Tise vterjen tabor Madjarov (pod Dem-binskim in Mesarošem) vzeli in sovražnika pregnali.
Puntarske trume, ki so se bile iz Erdelja v Moldavo zagnale, so se inende že vernili, ker je turško vladarstvo berž vojake nad-nje poslala. — 3. t. m. so posedli Rusi od Madjarov opušeno mesto Maros-Vasarhely.
Serbski patriarh Bajačič je prijel pismo od svitliga cesarja 23. Julija, v kterim se na Dunaj k važnim posvetam pokliče zastran okoljšin serbskiga naroda in gerške cerkve; v tem pismu se tudi bere; de oblast vikšiga generala Haynau-a tudi čez serbsko vojvo-dino seže. •—
„Presse" tu opomni, de naj to le za zdaj, dokler je vojska, velja, zakaj obljubljeno je, de dobi vojvodina lastno opravništvo.
Mohač 6. t. m. Ravno je major Henriquez iz Raje nazaj prišel, kjer je puntarjem dva parobroda in 7 drugih ladij, iz med kterih tudi veliko ladjo polno lesa in drugih priprav za ladje odvzel.
Zadnja „Presse" piše: Za gotovo zvemo, de ste združeni ruski armadi Liidersa in Gro-tenjelina Remove trume v morivni bitvi poginoma raztolkli; Rema obdaniga od Kozakov so le Husarji oteli; med drugim so Rusi v roke dobili pisma med Remam in Košutam.
General Corič ima 27,000 mož v Pre-šporku, Vieselburga, Seredu in Somereinu. Do 5. t. m. je bil General Haynau še v Se-gedinu in je le na to čakal, de se Ran, ki je v Titelu, z generalani Rambergam združi.
Ruska poglavitna armada pod Paskievičem je na poti proti Velikimu Varadinu, v tistih krajih se govori, je okoli 50,000 Madjarov.
* Madjari so jeli zdaj bolj po človeško z Serbi ravnati, ker so se prepričali, de s gro-zovitnostim in s silo nič ne opravijo.
Ptuje dežele.
Laška. Francozki general Udino je izdal razglas, v kteri oznani, de je deželno oblast zdaj popolnama Papežu in komisarjem njegovim izročil, in de on z vojaki le za brambo ostane.
Nemška. Zlo se govori, de mislijo Prusi veliko posadko (Hesatzung) v Frankfurt poslati, de bi nemškiga mestovladarja nekoliko ostrašili; ravno tako se pripoveduje de imajo austrijanski vojaki tje priti: ako je resnica, bo težko mir med njimi.
Pruski deržavni zbor po novi volitni postavi se je pričel, kakor se do zdaj kaže, so poslanci, večidel uradniki in po manjšini izvoljeni, pripravljeni, vlado v znotrajnih re-čili in tudi glede vravnave nemškiga edinstva podpirati. Kakor je ministerski predsednik v vpeljavnim nagovoru na obe zbornici omenil, bode tudi kmalo pervi postavodajavni nemški zbor po tisti uslavi, ktero so trije kralji (Tru-ski, Hanoverski in Saksonski) sostavili, skupej prišel.
Nasproti se pa (udi govori, de misli nadvojvoda Joan nemški zbor sklicati, in de se je njegovo ministerstvo ojstro pritožilo, de je Pruski kralj sam primerje z Danci za celo Nemčijo sklenil.
Francozka. Predsednik francozke republike se okoli po deželi vozi in kaj rad sliši, če ga množica z klicam: „Hog živi cesarja" pozdravi; če je tako, ne spoštuje mnogo ustave , v imenu ktere mu je oblast dana.
Turško. Dozdaj se punt v Rosni čedalje bolj vzdiguje in vezir še ni nobenih vojakov nad-nje odpravil.
Iz severne Amerike se zve, de hočejo Angležke dežele v severni strani, zlasti Kanada, k deržavni severo amerikanski zvezi pristopiti in od angležkiga vladarstva odpasti. Tako se po časi doba bliža, v kteri se bode blesk ponosniga Albiona otamnel.
\ e 11 o I i I i » Ei i del.
Kratek ozir na Poljance.
(Novice.)
Blizo reke Kope, ktera meji horvaško in krajnsko deželo, stanujejo Poljanci, kteri se s svojo opravo (obleko) in navadami od vsih druži h stanovavcov naše krajnske dežele ra zločijo. Kdo ne pozna Poljanca že od delječ Lahko ga spoznaš po opravi, ker ga škerlatna zalopisana kapica razodeva; poleti je samo v robači (srajci) in gačah (spodnjih hlačah) oblečen; nosi nogovice, ki se imenujejo kopice ter so umetno spletene; je obut z opankami prepasan z čemerani (pašam), ki je zlo čislan kadar ima pedanj širokosti. Pozimi obleče belosuknjene hlače iz debelotkaniga siikna ogerne malo haljo (rekelc), pokrije glavo s kril jakam, kakoršnjiga še večidel stari kmetje na krajnskim nosijo. Ženski spol je ravno tako posebno oblečen; belonakrispano krdo, rokavi (oblečki) so tako napravljeni, de na vratu kolar imajo, kteri je za veči praznike zlo nakrišpan, in krog in krog s zametam (baršunam) obdan; dekleta tudi na vrat razne trakove in svetinje obešajo, na persih oplecke z iirio *) upnejo; prepašejo se z umetno usno-vanlm pašam, kteriga vervice (rep) do pet mahljajo ter na koncu vervic se posebne vozle narede. Obute so poleti v čarapicah, pozimi zraven hlačic **) v postoljih. *#*)
Dekleta nosijo kite spletene, ki po herbtu visijo, dokler nišo 16 let stare; potem, ko so leta za omožiti se dosegle, z rudecimi širokimi trokovi lase vpletajo, in ne jenjajo se tako spletati, dokler moža ne dobe; berz pa ko so omožene rudeče trakove opuste, in na mest omenjeniga traka glavo s pocelam (Schlafhau be) pokrijejo ali pa s pečo. —
Poljanci so večidel kmetovavci, in svoje slaborodovitno polje in vinske gorice z vso marljivostjo obdeljujejo; oni rede debelo zivi-vo, ktero potrebujejo zavolj poljodelstva in mesa, — drobnico: koze, ovce i. t. d., ki jim je pa zato neobhodno potrebna, ker iz pridobljene volne za zimsko opravo sami siikno tkajo. Perva skerb staršev .je otroke na paso z drobnico pošiljati, ko so še komaj 7 ah S let stari: potem,' ko odrasejo, na polji neute-gama delajo in se trudijo vsakdansnjim potrebam doskočiti. Možje so v obziru na kmetijo umni in delavni; pa dobro spoznajo nekteri, de doma zovolj slabo rodovitniga polja dovelj živeža preskerbeti nemorejo, tedaj jih gre veliko v daljne kraje, v nemške dežele in na Horvaško še nar ljubši v tako imenovano „Kraj-no". Povsod najdemo niarljiviga Poljanca, ja še zunej cesarstva grejo, in čez leta še le, ko so pridno skerbeli, veseli v domovino z dobičkam, ki so ga s potam svojiga obraza pridobili, k svojim zapušenim ženam se vernejo.
De so Poljanci za božjo čast uneti, to skazujejo njih unanje dela. Bes je sicer, de se iz unanjih del človeka notranje serce vselej ne pozna, in de ni notranji ne vselej tak, kakor se unanji kaže; hvale vredno je pa vender, kar se pri PoljanCu vidi: pobožna lepa navada pozdravljati s „Hvaljen bodi Bog— Maria", „srečen pot", „Bog pomozi", „Bonr blagoslovi" i. t. d.
Oni so postrežljivi s svojimi pridelki, in popotnika lepo sprejmejo in podvorijo. — Nasproti pa nemoremo pohvaliti njih slabe skerbi za mladost! Imajo iskrene dušne oskerbnike, učitelje, in pa nar lepši priliko otroke v šolo pošiljati, tode poglavitna skerb je svojo lepo zivinco rediti, bolj, kakor pa deca (otroke) v raznih zlo potrebnih vednostih podučiti dati! — Ni prav ne mladosti na pašo pošiljati — so „Novice" že dostikrat opominovalo. Ker pa opominovanje skerbnih dušnih pastirjev pri neomikanih, neotesanih ljudeh malo zda, in se namesto hvaležnosti, žali Bog! večidel neizrekljiva nehvaležnost povračuja, bi bilo dobro, ako bi posebne postave pripomogle žalostni stan popraviti, kar je o sedanji dobi, ker se mlade vejice slovensko lipe vedno bolj širijo in krepijo, bolj ko v nekdanjih časiii potrebno.	J. Korban.
(Iz g. Majerjevih Pravil dalje.)
lzobražovaje književno narečje se moramo stalnih, obče veljanili pravil deržati.
Pisatelji moraju složno knj. narečje izobra-
*) tgla je sponica zalo in umefno soslavljena iz raznih korald.
##) Hlačice so suknjene nogovice černobelopisane. *"**) Postolje so čevlji na posebno vižo osnovane iz usnja.	Pisatelj.
ževati, a ne da vleče jeden na lčvu, drugi na pravu, jeden napred, drugi nazad. Ne smemo, kakor zli susedi, vodu samo na svoj mlin navračati.
Vsaki pojedini človek ne smč jezika izobraževati i viti, kakor ravno njemu dopade Ako bi to veljalo, bi se naša narečja i pod narečja ne prebliževala, nego uprav uddalji-vala. Skušnja uči, da se čini nešto jednomu lepo i blagozvučno, a nekomu drugomu gerdo neveljano i oporno. Quot capita tot sensus kolikor glav toliko misel. Što bi rekel: še jednomu istomu človeku dopade ne redko sad to, što mu je bilo prie dosadljivo, a mu je sada oporno, što 11111 je bilo prie milo i ljubko Tako spremenljiva je ova človeška misel, ime novana gustus, ne samo u raznih ljudih,nego take u ravno taistom človeku u raznih časih Nije spremenljivejše stvari na svčtu, kakor ovi gustus, pa tudi nije slabejšega dokaza nestalnejšega pravila u izobraževanju knj. jezika, kakor ako kto reče: To je prav, to je blagozvučno, to je klasičko — ker meni, ali ovoniu ali ononiii dopade. Lehko da dopade pa ovo še nI stalno i obče veljano pravilo, de gustibus non est disputandum. Ktor bi ov gustus pojedini!) ljudi ali pojedinih podnarečjah i raznorečjah za pravilo vzel, bi bil podoben človeku hotečemu na spremenljivu meglu tver-djavu sozidati.
Iz govora vsega naroda se moraju ustanoviti stalna pravila, kako se mora knj. narečje izobraževati.
Književno narečje je za ves narod, on inora ustanoviti, kakovo mora biti, da bude lehko razumljivo, ugodno i blagozvučno, njega za to zapitajmo:
Bratje Serblji, kakov govor se čini Vam naj razumljivejši, naj ugodnejši i naj blago-
i?
zvucnejsi
„Naj razumljivejši, naj ugodnejši i naj blagozvučnejši se nam čini naš domači serb ski govor." Prav!
Bratje Horvati, kokov govor se čini Vam naj lepši i naj razumljivejši?
,,Nam, naš domači horvatski." Tudi prav
1 Vi Slovenci, kakov govor se zdi Vam naj razumljivejši i naj ugodnejši?
„Nam naš domači slovenski." Dobro!
U obče je vsakomu plemenu svoj domač govor naj razumljivejši i naj ugodnejši; bolj je književni jezik domačemu govoru podoben razumljivejši i ugodnejši je za narod; zato moramo knj. il. narečje tako izobraževati, da bude, kolikor moguče, podobno vsim il. podnarečjem, — da se pa od drugih slavenskih narečjah vendar ne oddaljuje.
Pervo i naj višje prav il o kod izobraževanja ilirskoga književnoga narečja glasi tako le:
Piši u svojem ilirskom podnarečju, pa tako, da bude, kolikor moguče, podobno vsim ilirskim podnarečjem, i da se ne oddaljuje od drugih slavenskih narečjah.
Ovo pravilo jc temeljito, to se ovako dokaže: Piši u svojem podnarečju — to je za to , ker je vsaki u svojem govoru naj okret-neji, i u njem lehko, gladko i ljubko piše, ako bi pa kto u jeden mah zapustivši svoje podnarečje se silil na tud je, bi bil ves slog irisiljen, kakor derven i bukov.
Književno il. narečje mora biti podobno vsim ilirskim podnarečjem, slovenskomu, "lorvatskomu, serbskomu i bulgarskomu, ker je za vse ilirsko pleme, za Slovence, Hor vate,Serblje i Bolgare, je mesto vsih podnarečjah; ako bi bilo podobno samo jednomu ali dvčma narečjema, bi dopadlo samo jednoj ali dvčm stranam našega naroda, pa ne vsim. Lepši i ugodnejši je pak vsakako, ako vsemu narodu dopade, kakor ako bi samo jednoj ali dvčm stranam dopadel ali ni jednoj. ltavno za to ne možemo vzeti za obče književno narečje niti podnarečja slovenskoga, niti liorvat-skoga, niti serbskoga, niti buigarskoga, niti joslčdnič starodubrovničkoga, niti cerkveno-slavenskoga. Ako bi nam trčbalo književnoga jezika samo za Slovence, bi bilo naj priličneje podnarečje slovensko, za Horvate horvatsko, za Serblje serbsko, zaBulgare bulgarsko. za stare Dubrovčane starodubrovničko, za Slavene, kteri su živeli ob času Cirila i Metoda cerkveno-slavensko; mi pa ne trebujemo knj. jezika za stare Slavene , niti za stare Dubrovčane, nego za naš sada živuči narod; ne sa-
mo za Slovence, ali samo za Horvate, ali samo za Serblje, nego za vsa ilirska plemena zajedno; toga radi mora književno ilirsko narečje bili vsim svojim podnarečjem podobno, da je vsim lehko razumljivo i ugodno.
Knj. il. narečje mora biti il. podnarečjem podobno, — popolnoma s jednim, s dvema ali s vsimi jednako biti ne može, ker su med seboj različna. Dalje mora biti, kolikor moguče, vsim podobno. Bolj je podobno ne-kojemu podnarečju, bolj dopade ljudem onoga podnarečja; bolj je podobno vsim podnarečjem zajedno, razumljivejše je vsemu narodu; ako je, kolikor moguče, podobno, je tudi, kolikor nioguče, razumljivo i ugodno.
Knj. narečje nek se ne oddaljuje od drugih slavenskih narečjah. To je naravno! Naj veči nesreča za naše slovstvo je ravno to, da smo na mnoge književne jezike razdeleni, ako želimo bolje dočakati, moramo s vsoj siloj, s vsoj močju, s vsoj iskrenostju naše knj. jezike tako izobraževati, da se med seboj približuj« i slože, a ne da bi se še več oddaljivali.
Vsa lepota i blagozvučnost knj. narečja obstoji jedino u toni, da je, kolikor moguče, podobno vsim svojim podnarečjem. To je pervo i naj višje pravilo kod izobraževanja književnoga jezika. Inače se knj. jezik ne da nikako izobraževati, brusiti, gladiti ali sladkariti; klor bi nekako inače to skušal, bi ga moral le spremeniti, preinačiti i predelati, da bi bilo jednomu ali dvem ali vsim il. podnarečjem manje podobno, da bi bilo jednoj ali dvem stranam naroda ali vsemu narodu inanje razumljivo, manje ugodno i manje blagozvučno. To bi se pa ne reklo jezik izobraževati, nego ga kvariti. To bi ne bilo niti lepo, niti blagozvučno.
Slovenec nek dakle piše po slovensko, Horvat po horvatsko, Serb po serbsko pa tako, da bude vsim il. podnarečjem, kolikor moguče, podobno, Naj lepše, naj ugodneje i naj blagozvučneje piše u il. knj. narečju oni pisatelj, kteri tako piše, daje, kolikor moguče, vsim il. podnarečjem podobno i da se ne oddaljuje od drugih slavenskih narečjah.
Pred vsim deržimo se pravila: In essen-lialibus unitas, in accidentalibus libertas, in omnibus charitas; u glavnih stvarih složno, u malenkastih svobodno, u vsih ljubeznivo! Složimo se sada samo na debelo, to je: u glavnih stvarih; malih razlik je preveč; na jedenkrat nije nioguče sjedinili se u vsih; prepira i dokazovanja bi ne bilo konca ne kraja; tudi nije potrebno, ker se ovakove stvari budu časom bez truda, po malo same od sebe izravnale, izgladile i složile: Čas rani al' i leči. Ne bilo bi koristno, ako bi il. slovenski pisatelj jednim skokom, zapustivši svoje podnarečje, planil tako rekuč na vrat na nos knj. ilirsko narečje, ker ga vsi ne mogu tako naglo slediti, nego je koristneje, po malo se približevati i vsigdar pazili na zadnja kola, kako što su učinile kmetijske Novice glede pravopisa. U knjigi „Hlasove o potrebe jed-noty spisovneho jazika pro Čechy, Moravany a Slovaki" str. 11 2. se krasno kaže: „lž početka ne bilo bi mudro, berzo vse prevra-tili i preveliku premenu i burju zagnati u jeziku i slovstvu; takove stvari moraju le na tihom i po malo jedna za drugu se upeljati." Dvoje pitanje se mora pri ovoin na tenko ra-zlučiti, namreč: 1. što se sme sada u do-sadanjih knj. jezikih i jezikičih preinačiti? 2. Na što se mora kod ovoga preinačovanja paziti? Ove dve pitanji se ne smete med seboj poinčšati. Kod pervoga pitanja se ne sme nikako na ina slavenska narečja gledati, nego vsako narečje gledaj samo na svoja podnarečja; kod drugoga se jak mora vsigdar paziti na vsa slavenska narečja. Zvunaj pervoga naj višjega pravila v od izobraževanja knj. narečja ( §. 16.) ste zato še sledeče dvč ravno tako važne i imenitne , kakor pervo:
Ravnaj izklučivo samo razlike obsto-eče med podnarečjimi k jednomu istomu narečju spadajučimi.
Ravnaje svoje narečje pazi pred vsim na vsa ina slavenska narečja i potle na etimologiu.
To če reči: Ilirsko-slovensko podnarečje smč sada samo onakove stvari ravnati i spre-menjovati, u kterih se od podnarečja horvat-skoga in serbskoga razlikuje; horvatsko samo one, u kterih se razlikuje od il. slovenskoga serbskoga; serbsko samo, u čem se od hor-vatskoga i il. slovenskoga razlikuje.