Harimati.

Študija k problemu prvobitnih Hrvatov.

Niko Županič.

STEPHANUS BYZANTINUS, ki je živel in pisal v začetku
VII. stoletja po Kr., nam je ohranil v svojem geografskem leksikonu
Έ&νικά marsikatero etnološko drobtino iz davnine. Tako naletimo
pri njem tudi na narod Harimati, ki je po Štefanu iz Bizanca imel
živeti ob Črnem morju. Nam se zdi, da se lahko pod tem imenom
skrivajo prvobitni Hrvati, ki bi se bili po alarodijskih glasoslovnih
pravilih lahko imenovali tudi Harivati. Ta okolnost in zlasti geografski
položaj domovine Harimatov v Kavkaziji navaja na misel, da se pod
tem imenom morda res skrivajo prvobitni Hrvati.

Z gotovostjo se hrvatsko ime prvikrat omenja v napisih v grškem
mestu (koloniji) Tanaisu (danes Azov) ob izlivu reke Dona v Azovsko
morje (Maeotis), v nekdanji Azijski Sarmatiji. To sta bili dve osebni
ali rodbinski imeni, vrezani v kamen v 11, in III. stoletju po Kristu:
ΧΟΡΟΓΑΘΟΣ in ΧΟΡΟΑΘΟΣ. Na osnovi tega smo trdili,^ da so nosi-
telji teh imen ali pa njihovi predniki morali biti hrvatskega pokoljenja
in priti v helenski Tanais iz ozemlja Hrvatov. Enako je danes med
Slovenci vse polno rodbinskih imen Hrvat, Hrovat, Hrovatin (Chro-
batin), kar dokazuje, da so bili njihovi predniki Hrvati, ki so prišli
iz Hrvatskega med Slovence. Enake primere smo navedli tudi iz Azijske
Sarmatije, kateri je pripadala tudi severna Kavkazija : ΚΟΛΑΨΟΣ ΠΑΠΑ
pripadnik Ptolemejevih Konapsenov; ΝΑΒΑΖΟΣ pripadnik Plinijevih
transmeotskih Nevazov; ΑΣΠ0ΥΡΓ10Σ človek po pokoljenju izhajajoč
iz plemena Aspurgianov na dolnjem Kubabu; ΘΑΤΗΣ najbrž rodom
iz plemena meotskih Tatov na dolnji kubanski liniji. Analogno tem
primerom se more predpostaviti v Severni Kavkaziji pleme prvo-
bitnih Hrvatov, četudi do sedaj ni najden zgodovinski vir za lokali-
zovanje njihove postojbine. To trditi smo tembolj opravičeni, ker smo

^ N. Ž u p a η i 6, Prvobitni Hrvati. (Zbornik kralja Tomislava. Posebna djela
Jugoslovenske Akademije znanosti i umjetnosti, knj. XVII, str. 291—296.) Zagreb 1925.

132 Niko Županič:

S pomočjo Plinija in Ptolemeja našli sledove prvobitnim Srbom, Antom
in Cehom v kotu izmed istočne obrežne linije Azovskega morja in gre-
bena severozapadnega dela Kavkaškega gorovja.^ Dalje smo izrazili
mišljenje, da so prvobitni Srbi po etimološkem značaju svojega imena
alarodski Kavkazci kakor tudi njihovi najbližji sosedje Anti in Cehi
(Cissi, Zigae, Scizi, Chisoe i. t. d.), katere se smatra za Cerkese. Iz-
gleda, da so se ti narodi kesneje obrnili proti zapadu in se širili od
dolnjega Dona proti Dnëpru, Dnjestru in vstočnemu loku Karpatov.
Duhoviti poleoetnolog, Viljem Tomaschek trdi^ naravnost, da so Hrvati
in Srbi predstavljali dve antski plemeni, ki sta se pod pritiskom
Avarov in Bolgarov preselili v VI. stoletju po Kr. v Ilirik. V. Tomaschek
seveda ni razlikoval prvobitnih od poslovenjenih Hrvatov in Srbov.

Tako govore mnoge okolnosti za to, da so morali v stari dobi
Hrvati prebivati v Kavkaziji in to nekje v bližini Srbov, Antov in
Čehov, samo se jih ni do sedaj izsledilo v nobenem zgodovinskem
izvoru. Kakor pa smo že omenili, bi pa Harimati, o katerih poroča
Stefan iz Bizanca, vendar utegnili pomeniti Hrvate, in sicer zato, ker
bomo jezikovno dokazali, da je mesto Χαριμάται moglo stati Χαριβάται,
drugo, ker izvori postavljajo Harimate v sosedstvo onih plemen, ki so
bila sosedna Srbom. Ti mejaši so bili Cerkesi, Heniohi in Koraksi,
vse narodi v področju severozapadnega Kavkaza in v oblasti istoč-
nega Ponta.

Štefan iz Bizanca,* ki je črpal poročila o kavkaških narodih iz
Palaifatosa in Helanikosa, je za svojo osebo samo pripomnil o Hari-
matih, da so bili pontski narod: Χαριμάται, ε&νος προς τ& Πόντφ'
Παλαιφάτος έν ΐβδόμω' Εερκεταίων εχονται Μόοχοι ш1 Χαριμάται τοϋ
Παρ&ενίον κρατοϋΰιν ΐίς τόν Εϋξεινον πύντον. Kal Ελλάνικος έν κτϊαεΰιν
i&vôiv και πόλεων. Κερκεταίων δ'ανω οικονΰι ΜόΟχοι καΐ Χαριμάται, κάτω
δ'Ήνίοχοι, άνω όε Κοραξοί. Ρο pisatelju Palaifatosu bi bili Harimati
morali bivati kot sosedje Moshov in Kerketov (Čerkesov) ob reki
Partenios tam do Črnega morja. Samo škoda da se ne ve, kje je
tekla reka Partenios, ker bi drugače mogli Harimatom natančneje do-

^ N. Županic, Srbi Plinija i Ptolemeja. Pitanje prve pojave Srba na svetskoj
pozornici sa historijskog, geografskog i etnološkog stanovišta. (Preštampano iz „Зборник
радова посвећен Јовану Цвијићу поводом тридесетпетгодишњице научног рада од
пријатеља и сарадника", str. 10, 23.) Beograd 1924.

^ W. Tomaschek, Antai. (Pauly-Wissovifa. Real-Enzyklopâdie der klassischen
Altertumswissenschaft, I, 2338.) Stuttgart 1894.

* STEPHANUS BYZANTINUS cum adnotationibus L. Holstenii, A. Berkelii
et Th. de Pinedo. Vol. I, pag. 460. Cum G. Dindorfii praefatione. (Libraria Kueniana.)
Lipsiae MDCCCXXV.

Harimati. 133

ločiti bivališča. V. Tomaschek je mislil^ na identifikovanje Parteniosa
z reko Pordanis (danes Furtuna), ali mu to ne gre v sklad z bivališčem
Čerkesov. — Da omenimo še nekaj besed o pisatelju Palaifatul Ta
je znan v grški literarni zgodovini kot avtor spisa Περί απίοτων, ki
na racijonalističen način pojasnjuje stare mite. Nekateri klasični filo-
logi mislijo, da znači ime Palaifatos pseudonim in da je njegov nosilec
živel za časa vlade perzijskega kralja Artakserksesa 111. „Ohosa", torej
okolo sredine IV. stoletja pred Kr. Drugi so zopet mnenja, da je
Palaifatos identičen z avtorjem dela ΤΡΩΙΚΑ. Slavni izdajatelj in raz-
lagatelj fragmentov grških zgodovinarjev, C. Miiller, je izdal ostanek
tega dela direktno pod avtorstvom Palaifatosa Abydenosa : ^ ΤΡΩΙΚΑ
e libro septimo : Steph. Byz. : Χαριμάται, ε&νος προς τω Πόντω' Πάλαι-
φάτος έν εβόύμω Τρωικής (1. Τρωικών aut supple περιεγήβεως). ,,Κερκεταίων
εχονται Μοΰχοι και Χαριμάται [οι] του Παρ&ενίον κρατοϋΟιν εις τόν Εϋξεινον
πόντον." C. Millier komentira in pojasnjuje to mesto na sledeči način :
„Holstenius scrib. proposuit ΚερκεταΙοι, ών; ego supplevi oï post Χαρί-
μ&ται. Neque tamen sic persanatus locus. Num quid sibi volunt se-
quentia? De Parthenio Bythiniae fluvio cogitari nequit; ac si posset,
vel sic tamen grammatica verborum ratio laboraret. Moschi et Chari-
matae, quum supra Cercetas septentrionem versus habitent, eo loci
degunt, ubi palus Maeotis in Pontum Euxinum infunditur. Quare
sententiam loci nostri fuisse hanc puto: ot εκ τ^ς παραλίας κρατοϋΟιν
τ&ν εις τον Εϋξινον πόντον πλεόντων."

Tako bi torej na osnovi C. Muller-jevega tolmačenja Palaifata
morali iskati bivališča Harimatov nekje na Tamanskem polotoku, kjer
se reka Kuban izliva v Azovsko morje (Palus Maeotis). Tu bi prišli
v stik s plemeni, ki jih je navel Plinij^ za I. stoletje po Kr. na terenu
izmed Kimerijskega Bospora in ustja Dona: A Cimmerio accolunt
Maeotici, Vali, Serbi, Serrei, Scizi, Gnissi , dein Tanain omnem gemino
ore influentem incolunt Sarmatae, Medorum, ut ferunt, suboles, et
ipsi in multa genera divisi.

Preidimo k starejšemu izvoru o Harimatih, k Helaniku iz Lezbosa,
ki je bil rojen v prvi četrti V. stoletja pred Kr. in je zapisal mnoge
stvari iz helenske preteklosti od najstarejših časov do 423. pred Kr.

^ W. Tomaschek, Charimatai (Pauly-Wissowa, Real-Enzyklopadie, III, 2143.)
Stuttgart 1899.

FRAGMENTA HiSTORICORUM GRAECORUM, CoIIegit, disposuit, notis
et prolegomenis illustravit, indicibus instruxit Carolus Miillerus, volumen II,
pag. 238. Parisiis MDCCCXLVIII.

' C. PLINII SECUNDI, Naturalis historiae, VI, 19. (Edidit C. Mayhoff, vol. !,
libri I—VI. In aedibus B-'^G. Teubneri.) Lipsiae MCMVI.

134 Niko županic:

Hellanicus nam v nekem od Štefana iz Bizanca ohranjenem odlomku
iz dela ΚΤΙΣΕΙΣ (de gentium et urbium originibus) sporoča* o geo-
grafski legi selišč Harimatov: Κερκεταίων ο'ΰνω οικονΟι Μόαχοι και Χαρι-
μάται, κάτο δ'Ήνίοχοι, ανω δε Κοραξοί. Ρο Helaniku bi torej Harimati
imeli stanovati iznad Čerkesov (Κερκεταΐοι).

Važno je torej najprej dognati, kje je ležala čerkeska domo-
vina v V. stoletju pred Kr. Najbolji odgovor na to bo dal logograf
Skylax iz Kariande v Kariji, ki je tik pred perzijsko-skitsko vojno po
volji kralja Darija objadral Arabijo in del Indije in nam je zapustil
opis mnogih morskih obrežij in tamošnjih narodov ter plemen. V Ski-
laksovem periplu' imamo navedene tudi narode na istočnem obrežju
Črnega in Azovskega morja, in sicer po redu od severa proti jugu:
Savromati. Na oni strani Tanaisa (Dona) je ležala Azija in prvi ki so
tam stanovali do Meotskega morja so bili Savromati. Njim so vladale
žene: ΣΑΥΡΟΜΑΤΑΙ. Άπο Τανάιδος δε ποταμού άρχεται ι) Άβια, και
πρ&τον εϋ-νος αυτής ιβτιν εν τω Πόντω Σαυρομάται Σανροματ&ν δε εοτιν
ε9νος γνναικοκρατοΰμενον.

Meoti, ki so mejaši ženam podložnih (se. Savromatov) : ΜΑΙΩ,ΤΑΙ.
T&v γνναικοκρατουμένων εχονται Μαιωται.

Sindi. Meočanom sledi narod Sindov, ki so razširjeni tudi zunaj
močvirja. Na njihovi zemlji se nahajajo mesta: Fanagorovo mesto
(Fanagorija), Kepi, Sindijski pristan in Patus: ΣΙΝΔΟΙ. Μετά δε Μαιώτας
Σίνδοι ε&νος' διήκοναι γάς οϋτοι ες το εξω τηϋ λίμνης και είοιν πόL·ις εν
αύτοΐς Ελληνίδες αϊδε' Φαναγόρον πύλις. Κήποι, Σινδικος λιμην, Πάτους.

Kerketi (Čerkesi) so stanovali iza Sindijskega pristanišča: KEP-
KETAI. Μετά δε Σινδικόν λιμένα Κερκέται έ'&νος.

Toreti so sledili Cerkesom in na njihovi zemlji se je nahajalo
helensko mesto Torikos s pristaniščem: [TOPETAI. Μετά δε Κερκέτας
Τορέται εϋ-νος] και πύλις Έλληνις Τορικός και λιμήν.

Ahajci so bivali izza Toretov : ΑΧΑΙΟΙ. Μετά δε Τορέτας 'Αχαιοί
έ'ϋ-νος.

Henijohi so sledili Ahajcem : "ΗΝΙΟΧΟΙ. Μετά δί Άχαιοίις Ηνίοχοι
εϋ-νος.

Koraksi pridejo za Henijohi na vrsto: [ΚΟΡΑΞΟΙ. Μετά διΉνιύχονς
Κοραξοί εϋ-νος.]

* HELLAN1CI FRAGMENTA, 109. (Fragmenta historicorum graecorum, edidit
C. Millier, vol. 1, pag. 59.) Parisiis MDCCCLXXXV.

9 SCYLACIS CARYANDENSIS periplus, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78,
79, 80, 81. (Geographi graeci minores. Ε codicibus recognovit C. Miillerus. Vol. I»
pag. 59-61.) Parisiis MDCCCLXXXll.

Harimati.

1351

136 Niko Županič:

Narod Kolike sledi Koraksom : ΚΟΛΙΚΗ. Mera 61 Koça§ohç Κολικι)

ε&νος.

Melanhleni pridejo na vrsto za narodom Kolike in na njihovem
ozemlju tečejo reke Metatoris in Egipius: ΜΕΛΑΓΧΛΑΙΝΟΙ. Μετά ôh

Κολικήν Μελάγχλαινοι ε&νος, και ποταμός εν αύτοΐς Μετάτωρις και Αίγίπιος
ποταμός.

Geloni sledijo Melanhlenom: ΓΕΑΩΝΕΣ. Μετά δε Μελαγχλαίνας
Γελωνες.

Kolhi pridejo na vrsto po teh (sc. Gelonih) in v njihovi zemlji
leži mesto Dioskuris, dalje helensko mesto Gienus ter reka istega
imena, dalje reka in mesto Fazis i. t. d. : ΚΟΛΧΟΙ. Μετά δε τούτους
Κόλχοι ε&νος και Διοΰκουρϊς πόλις και Γνηνός πόλις ^Ελληνίς καΐ Γνηνός
ποταμός καΐ Χερόβιος ποταμός, Χόρΰος ποταμός, Άριος ποταμός.

S tem smo po Skilaksu našteli primorske narode ob istočni
obali Azovskega in Črnega morja kakor so sedeli v VI. in V. stoletju
pred Kr. Crnomorsko istočno obrežje od izliva reke Kubana pa do
reke Fazis v Kolhidi je bilo razdeljeno med deset naštetih narodov,
od katerih so bili najsevernejši Sindi na Tamanskem polotoku v delti
reke Kubana, najjužnejši pa Kolhijci. Sindov so se držali na južni
strani Cerkesi in če pravi Helanikus, da so Harimati stanovali iznad
njih, potem jim moramo odrediti mesto med Sindi in Cerkesi ali pa
vzhodno od Sindov in severovzhodno od Čerkesov. To pa znači po-
staviti domovino Harimatov na dolnji Kuban ali pa v predel izmed
poslednjega odrastka Kavkaza na severozapadu (Corax) in dolnjega
Kubana. Nekako do sličnega zaključka je prišel tudi č. Miiller pri
tolmačenju Palaifatosa, kakor smo zgoraj navedli. Ker smo pa pri
neki drugi priliki pokazali,^" da so najkesneje v času Plinija sedeli
Srbi na srednjem in deloma na dolnjem toku Kubana, znači da so
utegnili biti prvobitni Srbi in Harimati sosedje že v kavkaški pra-
domovini, kakor so bili pozneje v Polabju (Bela Srbija in Belo Hrvat-
sko) in danes zopet sede v lliriku eden pri drugem.

Kot na dlani leži, da bi mogli v Harimatih imeti pred očmi
Harvate (Hrvate). Ali če nam glasoslovni zakoni lingvistike ne do-
puste prehoda Harimatov v Harlvate, potem nam vsi zgodovinski
razlogi teško kaj pomorejo.

Katerega jezika glasoslovne zakone pa naj vzamemo na pomoč?
Pri kateri jezikovni rodbini naj iščemo? Gotovo ne pri indoevropski,
pa tudi ne pri semitski in tudi ne pri mongolski, ker smo Harimate

1° N. Ž up a ni c, Srbi Plinija in Ptolemeja, str. 10, 23.

Harimati. 137

lokalizovali v Kavkaziji v sosedstvu Čerkesov, ki še danes živijo in
spadajo v alarodsko skupino jezikov. Pri predarijevskih prebivalcih
Balkanskega polotoka, katere mi imenujemo Pelazge in kateri so spa-
dali v alarodsko narodno rodbino, zapažen je zakon menjavanja:^*
bip fxi m» w, za kar navedemo nekoliko primerov: Τιβιΰκος : Τιφηαας :
Tiviscus : Τιμήαας ; Σαπαική : Σαμαική ; Σαπαΐοι : Σαΐοι : Σάμος ; Αβνόών :
Άμνοών ; Βάργος : Μάργος ; Ζαρβα : Zervae : Ζερμι ; ^ράβεοκος : Dravescos :
ζίράμα; predalb. (pelazg.) karps : karme »skala, pečina"; predrom.*όα//ηα
„kamen, jama" : ilir.-trač. *balmo (redupl. *palpan-) > si. bahvan-h ali
bohvan'b „megalit, statua" ; ilir.-trač. βόλιν&ος : predslov. voh. K temu
dodajemo še ime naroda Jaksamatov*^ {'Ιαξαμάταί), ki so istotako
kakor Harimati in Srbi stanovali v Azijski Sarmatiji, in sicer od vzhod-
nega kolena Dona do njegovega izliva v Azovsko morje (Maeotis
lacus). V isti obliki navaja ime tega naroda le Ammianus Marcellinus
(XXII, 8, 31), drugače se pa omenjajo*^ varijante: 'Ιξιβάται (Hekat.
frg. 166), Ιαξαμάται (Anom. Peripl. Ponti Euxini), Ίαξαβάται (Steph.
Byz.), Izamatae (Mêla I, 114), Mazamacae (Plin. η. h. VI, 21); Exomatae
(Val. Place. Argon., VI, 146), Ίξομάται (Polyaen. strat. VIII), Nachča-
mateank' (P. Mos. Chor. Geogr.). Demetrius iz Kalatisa, ki je okolo
leta 200. pred Kr. napisal svoje delo o geografiji in etnografiji pont-
skih dežel, smatra Jaksamate za meotsko pleme. To je toliko verjet-
nejše, ker je že logograf Hekatej, rojen okolo polovice VI. stoletja
pred Kr., pisal, da so bili Iksibati (Jaksamati) pripontski narod v bli-
žini Sindike,*" kar znači v bližini Tamanskega polotoka, kjer se nahaja
Kimerijski Bospor (danes morski preliv Kerč) in tudi delta reke
Kubana. Torej niso bili daleč od njih ni Harimati, s katerimi so mogli
biti etnički sorodni. Vse pa kaže na to, da so se Jaksamati, pa ver-
jetno tudi njihovi sosedi, sčasoma pomikali proti severu, proti ustju
Tanaisa (Dona), kjer jih nahajata P. Mela in Ptolemej. K. Miillenhof
misli, da so Jaksamati pozneje na zapadu nastopili pod imenom Ja-
zigov. Tudi iz pisave tega narodnega imena pri raznih avtorjih in v
raznih stoletjih antičnega veka je razvidno, da se je m spreminjal v β

K. Oštir, lllyro-Thrakisches. (ΑρχΗΒ sa apôaHacKy cxapHHy, jesHK h ctho-
aoFHJy. KitHra I, ch. 1—2, str. 102—105.) Beograd 1923.

" CL. PTOLEMAEI, Geographiae lib. V, 8, 12: είτα ιτιά μεν τους Ιαξαμάτας
Σιραχηνοί, μεταξύ όε rr^ç Μαιώτιόος λίμνης χαΐ των Ίτί7ίικΰ>ν ορέων μετά τονς
Σιρακηνοίς Ψήσαιοι, (edidit C. MUUerus, Parisiis MDCCCCl).

" Pauly-Wissowa, Real-Enzyklopâdie der klassischen Altertumswissenschaft,
Bd. IX, 1179-1180. Stuttgart 1916.

" HECATAEI FRAGMENTA, 166. (Fragmenta historicorum graecorum. Ed.
C. et Theod. Mulleri. I, pag. 11): 'Ιϊιβάται, ε'&νος προς τω Πόντω προαεχες xy Σινόιχ/].

138 Niko Županič.

(m co β), kar tudi potrjuje zgoraj navedeni zakon stare alarodske ling-
vistike.

Če torej uporabimo zakon o prehodu m v β v našem slučaju,
t. j. pri narodnem imenu Harimatov, potem dobimo : Χαριμάται : Χαρι-
βάται > slov. Χρ^βαΰΙ^.

Ker je toraj po jezikovnih zakonih stare alarodske lingvistike
teoretično dopuščeno citati Χαριβάται mesto Χαριμάται, ker dalje po-
kazujejo zgodovinski viri na dolnji Kuban in najzapadnejše odrastke
Kavkaza kot domovino Harimatov in ker pridejo na ta način Hari-
mati v sosedstvo Srbov in Čerkesov, je zelo verjetno, da pomenijo
Harimati prvobitne Hrvate. Ta verjetnost se še stopnuje s tem, da
nahajanje rodbinskih imen Χορονά&ος in Χοροά&ος v helenski koloniji
Tanaisu (danes Azov) predpostavlja tudi narod Hrvatov nekje v oglu
izmed vzhodne obalne črte Azovskega morja in severozapadnega
grebena Kavkaza, tam kjer smo odredili mesta prvobitnim Srbom,
Čehom in Antom. Prirodno se nam zdi tam iskati tudi Hrvate.

Les Charimates.

Etude du problème des croates primitifs.

Par suite du rapport des écrivains grecs Helanikus et Palai-
phalus, disant que les charimates étaient une nation habitant au Pont-
Euxin au-dessus des Circassiens {Κερχεταίων δ' Άνω), Γ auteur détermine
leur siège entre le Kuban inférieur et les prolongements les plus occi-
dentaux du Caucase. Puisque dans les anciennes langues du groupe
alarodique, auquel appartiennent les Circassiens et leurs voisins, m
change en β {bip <x> m <x> zu), on obtient facilement de Χαριμάται la
forme Χαριβάται, et quand les Χαριβάται sont venus parmi les Slaves,
Χαριβάται > Xpi^Barb. Nous avons assez d'exemples pour cette tran-
sition m > β : Τιβιογ.ος : Tiviseos : Τιμηΰας; Σαπατοι : ΣαΊοι : Σάμος;
Άβνδών : Αμνδών ; Βάργος : Ηάργος . Αράβεακος : Dravescos : Drama ;
Ίαξαμάται : Ίαξαβάται : Ίξιβαται etc.

Puisque Pline mentionne les Serbes primitifs sur la rive orien-
tale de la mer d'Azof, et que le nom Χορονά&ος se trouve dans des
inscriptions sur pierre au 2" et 3® siècle après J.-Chr., il se peut que
sous le nom Χαριμάται se cachent les Croates primitifs d'origine
alarodique.

N. Župani c, Srbi Plinija in Ptolemeja, str. 10, 23. — Idem, Prvi pojav
Antov v zgodovini. (Ljubljanski Zvon 1926, str. 49—52.)