^tfHlLk fllHI^B^^ _____ _HHL^flK_ _H_H_ flHM MHlHflWtfHfe_. ^^H^flHH— LIST SLOVENSKIHŠTUDENTOV LETO XIII. Ljubljana, sreda 20. XI. 1963 štev. 23 Skupščinske dileme Zveza študentov kot družbeno poliiična organizacija nima samo pravice, ampak tudi dolžnost sodelovati pri vseh razpra-vah, ki so pomembne za nadaljnji razvoj univerze. Studentje sicer nismo člani de-lovnega kolektiva na univerzi, smo pa subjekti študijskega procesa, v okviru ka-terega opravljamo družbeno potrebno de-lo — študij. Zato lahko upravičeno pri-čakujemo, da se naši predlogi in prispev-ki k razpravam o različnih univer—tetnih vprašanjih obravnavajo z vso resnostjo in da se tudi upoštevajo, če se izkažejo za upravičene. Ta splošna ugotovitev velja za vsa vpra- šanja dela in življenja na univerzi, še po- , sebej pa bo prišla do izraza pri razpra- I. vah o tem, kako vskladiti oblike samo- i ttpravljanja na univerzi z vsebino naše | nove ustave. Pri teh razpravah bomo štu- I dentje lahko uveljavili svoja mnenja in predloge le, če jih bomo dobro pretehtali in jasno opredelili. Ravno to pa je naj- pomembnejša in aktualno politična nalo- ga, s katero se bomo študentje morali spoprijeti v okviru svoje organizacije. Predvsem cd skupščine Zveze študentov lahko upravičeno pričakujemo, da bo ofo-likovala koncept •družbenega samouprav-ljanja na univerzi, ki ga bodo študentje zagovarjali na ravni univerze in na ravni fakultet, oddelkov in letnikov. Delegati na letni skupščini bodo morali zavzeti jasna stališča o vprašanju dvotir-nosti sedanjega sistema satnoupravljanja v okviru svetov in uprav, o vertikalni in horizontalni povezavi med posameznimi organi upravljanja in o vprašanju najpri-mernejših oblik za reševanje administra-tivnih poslov na univerzi in po fakultetah. Opredeliti bo treba vlogp in odgovor-nost zunanjih predstavnikov v svetih, s tem v zvszi pa predvsem vlogo študent-skih predstavnikov v organih družbenega samoupravljanja. Kaže, da marsikomu še vedno ni jasno, koga pravzaprav za&to-pajo &tudentski predstavniki, svoje volil-ce ali neko abstraktno družbo. Ravno tako so sveti letnikov organi, katerih funkcija še vedno ni točno opre-deljena, tako da jih ponekod zamenjujejo z odbori Zveze študentov letnikov, ali pa vidijo v njih neko formalno demokratič- no obliko oziroma samo nov pedagoški prijem. Na skupščini bo treba opozoriti tudi na težnje po mehaničnem izenačevanju go-spodarskih organizacij in visokošolskih za-vodov, ki konono vodijo do stališča, da je na fakultetah in na univerzi upravičen upravljati edino delovni kolektiv, študent-je pa imajo vlogo objekta, ki naj bi imel čim manj pravic do soodlcčanja. Vendar se poročila in diskusije ne bo-do smele omejevati le na kritično presojo nekaterih mnenj, ampak bomo ob tej pri-liki študentje morali prispevati svoje kon-kretne predloge o novih organizacijskih oblikah in vsebini dela organov upravlja-nja na visokošolskih zavodih. Drugo izredno pomembno in prav v zadnjem obdobju pereče je vprašanje ma-terialne preskrbljenosti študentov. Upada-nje števila štipendij, majhna sredstva, na-menjena kreditiranju in za subvencije, nezadostne kapacitete študentekih domov, porast življenjskih stro&kov študentov in prehod na ekonomske cene v študentskih menzah predstavljajo vprašanja, za katera bo skupšdina morala nakazati nekatere dolgoročne in kratkoročne rešitve. Načel-no ni težko odgovoriti na vpfašanje, od kod dobiti sredstva: za izobraževanje ka-drov naj prispevajo sredstva predvsem delovne organizacije, ki potrebujejo stro-kovnjake. Pomembno pa je, da Zveza študentov oblikuje konkretne predloge za način, kako naj bi se ta sredstva posre-dovala študentom. Upravljanje na univerzi in materialni pogoji študentov predstavljata samo dve, čeprav v tem času najpomembnejši pod-ročji, ki jih bo morala skupščina obrav-navati, v razpravi pa bo treba določiti smerniee tudi za vsa ostala in nič manj važna področja dela Zveze študentov: vpra-šanje študijske reforme, športna in kul-turno umetniška dejavnost študentov, teh-niška vzgoja in družbene aktivnosti, pred-vsem pa področje idejnega dela v okviru Zveze študentov. Peter Jambrek Navada je, da na letnih skupščl-nah bolj ali manf kritično ocenimo delo Uudentske organizacije v pre* teklem letn. To smo priiakovati tudi od poročila in diskusije na skupščini AG. Toda predsednik sš je omejil le na naštevanje uspelih nastopov Študentov. Niti omentl nl ideološko-političnega, socialno-eko-nomskega in dnigih področij dela Zveze študentov. Jasno je, da $e ne more poročati o delu, ki ga ni bilo. Nerazumljivo je, kako je mo-goče druzbeno delo v ZŠJ ignor^-ati in opustiti iskanje vzrokov mrtvila. Tako je v tej organizaciji iz leta v leto in vse se vrti v tem zoženem začaranem krogu naprej. Ver-jetno bi se tudi letošnja skup-ščina končala z obravnavanjem štu-dijskih vprašanj, če ne bi nekdo izmed študentov sprožil problema ideološko političnega dela na AG. Razvila se je razburljiva diskusija, ki sama pri tem ni najbolj bistve-na, čeprav smo od nekaterih disku-tantov slišali marsikaj ffcesenetlji-vega: ideologija — politika — umet-nost so nezdružljive, kaj šele, da bi študente AG ideološko-politično delo brigalo. Umetnost je najbolj ločena od politično Qkonomske ba-ze in ni potrebno, da študentje umetniških akademij razpravljajo o širših problemih umetnosti, saj ima-jo druge probleme in premalo ča-sa za idejno vzgojno delo. Disknsija je pokazala nezainte»re-siranost študentov za skoraj vsa področja, ki ne spadajo neposredno v njihovo stroko. Krivda za to zapi-ranje v svoj svet, daleč od druzbe-nega dogajanja, ne smemo iskati samo pri študentih samih. Upravi-čeno se lahko vprašamo, kako se je mogla Zveza študentov na AG zadovoljiti le z golim ugotavljanjem nezanimanja, ni pa napravila %e nekaj let nobenega karaka k odkri-vanju in zdravljenju vzrokov za takšno stanje. Tu ne gre za ideološko-politično delo saradi dela samega, da bi za-dostili nekim formalnim dolžnostim, ki smo si jih sami začali. Prav ta-ko zahtevo po širšem izobraževanjn posameznikov ne moremo smatrati za »ideološki pritisk« kot je bilo sli-šati na skupščini. Od študenta nam-reč lahko jMčakujemo vsaj, da bo razumel dogajanja širokemu druz-benemu življenju, pa naj bo to štu-dent prava ali umetniške akademife. Ost tedna Kcko preživeii skopo odmsrjeni prosti čas v jesenskem popddnevu? čez trenuiek ali dva se bo že treba odpraviti za kolegi na fakultete. Prej pa zaigrajmo partijo šaha, prcberimo kako novico iz dnevnega časopisja ali se kaj pogovorimo. Radi se spcminjamo vsega, kar smo doživeli, prijetnega oii neprijelnega. Jesenski dež nam spomin sveži, približa sliko prefekicsti tako, da moramo le za trenutek zapreti cči \n že lahko glasno ponavljoma zbranim pnjateljem neslišne besede naše notranjosti. Radi prisiuhnejo, ne samo za!o, da bi hifreje mini! tzs, temveč tudi zaio, ker so prljateljh iispshi, dnsgcd pa gl!l!!!l!!lllllllll!l!l!l!!l![!!!!l!!!llll!ll!!!!!l!illll!!l!!||||!ll!!lll!!ll!l!l||!llll!ll||!l!ll!l!!!!lll!n ¦ ¦ ¦ Lemi ooračun dela na skupščini Zveze pokrajinskih klubov pretekli teden je bil prikazan v poročilu, medtem ko je predsednikov referat skušal začrtati smer-nice za bodoče delo Zveze pokrajinskih klubov Tudi letošnja skupščina je podčrtala pomembnost klubov predvsem zaradi nji-hove vsestranske povezave s komuno in vloge, ki jo imajo pri reševanju kadrov-ske problematike v gospodarstvu kotmu-ne, problemov pravilnega jjn načrtnega Sti-pendiranja ter materialnega stanja študen-tov. Tudi lejos -ni Slo brez težav In poonanj-Jtljivosti, ki so hromile uspeSnost delova-nja klubov. Mrtvilu v mnogih klubih Je botrovala zlasti slaba kadrovska politdka; eprejemanje »častnlh« funkcij, preobreme« !>jenost z delom na drugih področjih, mlač-nost. Ce vodstvo kluba nl delalo, ni delal v« klub. Prenizke dotacije nekaterlm klu-bom, kriza s prostori, to so objektivni razlogi neuspeha mnogih klubov. Ka skupščini je bil obsojen in razveljav-Ijen sklep občinskega komiteja ZMS Ce-IJe, da ukine celjski klub. O razpustitvi fcluba lahko razpravlja samo skupSčdna fciuba, katerakoli neštudentska organiza-cija pa si te pravlce nikakor ne more la-ptlti. Veliko pozoriiost bi morali klubi posve-Uti akciji za organizacijo razprav o Pred-logu pravllnika za štipemdiranje in o kre-ditiranju. Presenetljlva pa je malomarnost nekaterih klubov, ki niso uspeSno organi-zifali niti posvetovanja štipendistov s šti-penditorji, kaj šele, da bi Šli v svojih zah-tevah dlje. Mnogi odbori klubov nimajo ni-U grobega pregleda nad sociaJno-ekononl-sfcim položajem svojih članov. Pri naštevBnju uspehov na tem ali otiem področju srečujemo imena vedno istih klubov: šmarski, prleSki, kočevski, idr. Ve-Gina pa čez vse Ieto živi v pozabi in ne-delavnosti. Uspebi nekaterih pričajo, da marsikje primanjkuje samo dobre volje, da denama sredstva še ne zagotavljajo že vnaprej tudi uspehov. Tako je na primer kočevskemu klubu uspelo organizirati pra-Vi partizanski pohod s preko 40 udeležen-pi, ki je trajal dva dnl in ni stal vefi kot 80.000 din. Koliko primerov pohodov smo Imeli lanl, ki so stali desetkratne vsote, pa se niso mogli pohvaliti, da so bili UspeSni in res partizanski pohodi. V slabo skupščini bi mogli šteti le di-Skusijo, ki s© je mlačno lotevala malen-koetnlh zadev, kl na tako skupSčlno v ve-Cinl primerov nikakor ne sodijo, saj v nl-Cemer ne prispevajo k njeoni tehtoosti in plodnosti. Mare KokSen vlc jim je povedal. da se toko smejijo? Sa) nl povedal vlco, le odlok Mestnega sveta Ijubljanskega, kl omejuje dvlganje najemnine za privatne sobe, fe citiral. AKTUALNOST V AKADEMSKEM KOLEGIJU Preureditev ,trojk' v ,dvojke' Na redni letni skupščini Akademskega kolegija, ki je bila v začetku preteklega tedna, so se študentje pogovorili o najbolj aktualnih težavah v kolegiju. Pri presoji dela odbora Zveze študentov v preteklem obdobju so ugotovili, da je bila najbolj delavna Sportna komisija, ki je poživila omrtvičeno športno življenje v Kolegiju. V diskusiji, ki se je najbolj razgfbala proti koncu skupščine, so študentje po-novno opozorili na slabši položaj Akadem-skega kolegija med ostalimi študentovski-mi domovi. Slabši življenjski pogoji, ki so najbolj očitni v primerjavi s pogoji v Študentskem naselju, silijo študente, da se preseljujejo v druge domove. Fluktua-cija je precejšnja, zaradi česar najbolj tr-pi delo študentovske organizacije v Kole-giju, ki ima kadrovske težave. Da bi se delno približali standardu dru« gih študentovskih domov, so študentje v Akademskem kolegiju sklenili postopoma preurediti sedanje sobe, kjer biva po tro-je študentov, v »dvojke«. Pri tem bodo upoštevali želje študentov. Tako bo biva-nje v sobah, ki so sedaj prenatrpane in je v njih teiko Studirati, prijetnejše. Ra-čunajo, da bi do jeseni prihodnjega leta xmanjjalj kapaciteto doma z» blizu 100 mest. Seveda se ob zmanjšanju kapatitete do» ma in s tem znižanju števila abonentov v menzi Akademskega kolegija, oglaša eko* nomska računica, kako kriti sredstva, ki jih bo na ta način kolegij izgubil. Vendar kaže, da ta problem ne bo nepremostljiv, zlasti ker bodo izvedli preureditev posto-poma. V kolikor bi zaradi zmanjšanja ka« pac.Uete nastale finančne težave, študent-je menijo, naj bi ta sredstva zagotovili iz drogih virov. Treba je opozoriti, da bo ostal Akadem-sfci kolegij kljub preureditvi še vedno drugorazreden študentovski internat. Mne-nju, da je zmanjšanje kapacitet v kolegi-ju nesmotrno, ker primanjkuje mest v drugih domovih, pa lahko razen z drugi-tni argumeiiti oporekamo s tem, da štu-dentje zaradi slabih pog-ojev v Kolegiju ne bivajo radi. Razen tega pa ne moremo urejevati stanovanjskega vprašanja štu* dentov tako, da jih za vsako ceno trpamo v domove čez mero. Na skupšeini so posvetili precej razpra-ve tudi materialnim problemom študentov in poudarili, naj bi jih v prihodnje pri-stojni organi še bolj odločno urejevali. O. Miroštf Končno resmcne analize Vse kaže, da bomo letos na naši unl-vem priče burnemu in pogumneinu raz-pravljanju o vrsti problemov, katerih re-Sitev smo že dolgo odlagali. Zanimivo pri vsem tem je, da ta koristna iiiiciativa iz-vira v najvefiji meri iz vrst ekonomistov, ki so poleg kritične ocene Studijske refor-me na svoji fakulteti začeli sedaj regevati še vprašanja socialno-ekonom&kega polo-taja fetudentov naše univerae. Pomen skupščine ekonomistov o social-no-ekonamskem položaju študenta prese-ga okvire ne samo Ekonomske fakultete, ampak tudi univerze. Vrednost skupščine leži alasti v resnih, tehtno pripravljenlh analliah, ki iz raznih vidikov osvetljujejo sociaino ekonamske razmera življenja Stu-detitov. Tako so izdelali časovno analizo gibanja vi&ine štipendij in jo primerjali z dinamiko življenjskih stroškov v zadnjih desetih letih. Temedjita je tudi študija a spreminjanju socialne strukture študent-skih generacij, ki prihajajo na našo uni-verzo. Analiza pa se ne omejuje zgolj na suhe statistične podatke, ampak so rezultati strnjeni tudi v sintezo, ki vsebuje tako tendence spreminjanja dosedanjega social-no-ekonomskega položaja študentov kot tudi kritično oceno dosedanjih na&nov fi-nansiranja študentov. Pakultetni odbor EF je iz-vedel tudi ob-sežno anketo med študenti svoje fakul-tete, iz katere bo njihova sociatao-eko-nomska komisija dobila dober vpogled v gmotne razmere študentav. To je redek, koristen in zato pohvale vreden primeri ki priča, kaj vse lahko naredi delovna so-cialno-ekonomska komisija na fakuiteti. Akciji ekonomistov bi morali prisluliniti tudi po drugih fakuitetah. : Zadnje čase smo posvetili mnogo časa splošnim razpravam o našem šfcudentskem standardu. Nekih konkretnih, s podatki podprtih analiz pa nismo imeli, kar brez dvoma za socialno-ekonomsko komisijo pri I7O ZSJ ni laskavo dejstvo. Zaradi tehtnosti omenjenih analiz, ki nas bodo vse zanimale, bomo objavili v pod listku dveh naslednjih številk Tribune vse važnejše študije skttpščine o sociaino-eico-nomskem položaju itudenta. M. T. KRIZA STIPENniJ V danoinfi analizi bomo z raznih strant osvetlili vpra-lcje itipendij in minimalnih avljenfskih stroškov Huden-ta Ijvfoljanske untoerze. SKUPNJ ZNESEK STIPSNDIJ, ki so jih bUi študentje deležni, jt v tadnfih letih naraščal. To naraičanje }e imelo V prvih leUh močnejšo dinamiko kot pa povečanje števila Studentov. Dokaz za to je tutU povečanje deleža štipendi-Stov v primerjatH t vsemi rednimi sluiatelji. Ta delei }e leta 1954 znašal 17J %, l. 1960 pa je z odstotkom 39,1 do«-vel kulminacijo. Procent štipendistov v zadnfih dveh letih dral navzdol Lani je priatal na 31 fi %, letos pa je verjetno ie pod to ravnifo. V dveh letih je delež itipendistov padel ta več kot S %. Letos se to upadanje nadaljuje. POVPRBČNA STIPENDIM IN STANOVANJE. Po-vprečna šUpendija se je v zadnfth desetih letih dvigala. Zlasti močan dvig jt zabeleiila po l. 1958, ko se je v petih letih do l. 1962-63 povprečje štipendije podvojilo. Ta tendenca dviganja povprečja itipendij pa nam ne sme ustvariti napačne slike o vzporednem dv^janju itudentove-ga standarda. Poglejmo torej še, kako so se v tem iasu dvigali itvljenjski strom študentov, ki stanujejo v StudenU skih domovik Stanovalci domov predstavlfajo nekako če-trtino vseh Studentov. V letih 1955 do 62 se }e p^virečna štipendija dvignila od 4530 dinarjev na 10.844 dinarjev, to je za 140 %. V istem razdobju pa je stanarina za dvojko v SN doživljala burnej-ši vzpon. Leta 1955 je bila cena dvojke 580 din, letos pa je 2700, kar pomeni povečanje za 366 %, torej za več kot itiri-kat. če pokličemo za primerjavo na pomoč takratno in današnjo povprečno štipendifo, ugotovimo: leta 1955 }e študent, ki je bival v dvojki ŠN, dajal za stanarino 13% svoie š*--ndije, lansko leto pa je 25 %, to je četrtino svoje stipendiie. Tudi stanomnje v AK se je od leta 1955 podraiilo za 346 %, torej le za 20*!9 manj kot v SN. TRIBUNA STRAN 2 Ce upoštevamo, da o Oražnovem domu in v domu t> Gerbičem ulici stanuje manjširui študentov, za katere ffor~ nje ugotovitve v glavnem tudi držijo, potem pridemo do naslednjega zaključka: medtem ko se je povprečna Stipen-dija od leta 1954 do 1962 povečala xa 140 %, se je «tanotxx-nje podražilo za 366% v ŠN. Stanovanjski standard torej ne ka&e v prid izbolfšanju splošnega Hvljenjskega stan> darda študeniov. O.neniti je še treba, da te ugotovitve veljajo le za vsa-kega četrtega študenta. Na tiste, ki stanujejo v privatnih sobah, pa lahko pomislimo samo s pomilovanjem. HRANA IN ŠTIPENDIJA. Tudi izdatki za kosilo in večerjo, torej za dva obroka, ki nekako zadoščata slabim trem četrtinam potreb po kalorijah in vitaminih, »o se v zadnjih desetih letih neustavljivo dvigali. Podatki za vse itudentske menze v Ljubljani, kjer se študentje večinoma hranijo, so precej enaki gibanju izdat-kov za hrarj v SN. Splošna tendenca je, da povprečna Stipendija v vseh desetih letih precej zaostaja za vztraj-nim dviganjem cen hrane. Zlasti do leta 1959. Sele po tem letu so Uipendije pospešile svoj korak, ne da bi pri tem gojile kakršnekoli ambicije dohiteti cene hrane. Razen tega je treba omeniti, da v itudentskih menzah prevladuje hrana, ki se ni tako močno podra&ila na trgu. Meso, maščobe, to je prvovrstna hranila, ki so se na trgu najbolj podražila, so zmeraj redkejši gost na jedilnih listih itudentskih mem. »ŽIVLJENSKI MINIMUM« 1N ŠTIPENDIJA. Najpre} moramo skromno priznati. da z »Hvljenfskim minimumom« pojmujemo izdatke za stanovanje in kosilo z večerjo v ŠN. Da tako definiran Zivljenjskl minimum :ie zagotavija niti normalnega Sivljenja, ampak zgolj Hvotarjenje, }e jasno psakomur. Vendar bomo operirali z njim, ker so edino za te izdatke na razpolago točni podatki. Zato ne smemo prezreti še celo vrsto Izdatkov, ki tudi spaiajo k resničnemu Sivljenjskemu minimumu Studenta (od zajtrka do skript) in ki bi le Se bolj drastično prikazdli razliko, ki nastaja med izdatki štvdenta in njegovo štipendi*o. Leta 1954 je študent štipendist dajal za prej definirani življenjski minimum 60% svoje štipendije. Ostanek 40% je lahko razdelil za ostale potrebe. Leta 1958 pa je štipendi-ranec lahko namenil za zajtrk le Še 3% svoje Štipendije, ostalih 97% pa mu je »požrlo« stanovanje in dva obroka. V lansketn letu je Hvljenjski delei znašal 86 % itipendije. Letos pa je verjetno spet narasel. drafikon prikazuje, kako sta se v zadnjih desetih letih »lovila« izdatek za »življenjski minimum* (stanovanje in hrna v ŠN) in povprečna štipendifa. Lepo se vidi, kako štipendiji pri tej dirki pojemajo sile, da ne more več do-fiajati svojega vitalnejiega tekmeca — življenjskih stroikov. tto Dlk/AMULA itJSitCiOV L4>r/ P0wf>Kf(VL irtpLuQijl n/ uonrtcov /A # Si*i/f4/>*:* *! lo veselje ... Kot sardine!« »Kako si pa to delal?« »Z navadnim žebljem, ki ga je trcba malo udariti s kladivom ali kamnom.. »Fičko« je zelo preprost, 1300 pa ima bolj komplicirano ključavnico. Odpreš jo tako. da zavrtiš dvakrat nazaj, suneš vra-ta navzven, zavrtiš enkrat naprej ... .. . sicer pa: zakaj spiašuješ? Kdo si?« CCVORITI 0 »MLADIH LJUDEH« IN 0 »MLADI GENERACUI« NA SPLOŠHO JE TEŽKO; MORDA JE T0 CELO NEM060ČE, ČE SE OGIBA-M0 PGSPLGŠEVANJ IN ČE H0ČEMO BiTI ŽIVLJENJSKI. NE MOREJO NAS VEČ PREPPJČATl NITI PREVEČ GPTSMfSTIČNE FRAZE NKTI GBREKUIVA' NAP!HOVANJA POSAMEZNIH PR6MER0V. IZ TAKIH SPOZNANJ $h\Q IŽHAJAll TUDI PRI PISANJU NAŠE REPORTAŽE, Kl ŽELI VSAJ DE 0 OSVETLITI NEKO BOLJ MORALNO IN DRUŽBE-N0 KOT KRIMIMO? <>SKO. VSEKAKOR PA REAINO VPRAŠANJE. V PODOBNIH RAZGOVORIH SEM PREŽIVEL PET RAZBURLJIVIH VECEROV. MARSIKAJ NE BOM MOGEL ZAPISATI TAKO, KOT JE BILO IZGOVORJENO, SAJ SO IMELI FANTJE V USNJENIH JOPlClH IN KAV-BOJKAH SVOJ POGOVORNI JEZIK, KATEREMU SEM SE MORAL TUDI SAM PODREDITI. MARSIKAJ PA BO OSTALO TUDI NEZAPISANEGA, KER NI BIL MOJ NAMEN ODKRIVATI NJIHOVE PRESTOPKE IN KA-ZNIVA DEJANJA, TEMVEČ ZAPISATI O NJIH PETDNEVNE VTISE IN KONCNO TUDI PRISPEVATI NEKAJ MISLI K BOLJ ALI MANJ AKTU-ALNIM VPRAŠANJEM MLADINSKE KRIMINALITETE IN MOŽNOSTIM SPROSTITVE IN ZABAVE, KI JIH DAJE MESTO LJUBLJANA MLADIM LJU-DEM. Začetek je težak... Z Janezom sva bila domenjena ob še* stih. Obljubii mi je, da mi bo pamagal pri reportaži in zdaj je stal pred mano v usnjenem površniku, (ki pa nima no-bene zveze s huliganstvom), nasmejan in pripravljen za delo. Do pol osmih pregledava vse kavarne, bifeje, slaščičame in restavracije v sredi« Š6u mesta. Prezgodaj je še. V »Mesingu« objokuje-va prvi neuspeh. Ptički še niso prišli iz-gnezda. Ko se dodobra zmrači, obideva še en-krat vso prehojeno pot. ~Na koncu je le ostalo nekaj v beležnici... Trije mladeniči in eno dekle prav pri oknu kavarne v Nebotidniku. Nobenemu ne bi prisodll . več kot 16 l&t, pa vendar ... Malomarno sedijo za mizo, ki je polna cigaretnih ogorkov. Oblečeni so prepro-sto: modre in sive kavbojke, pulover. Sedeva k sosedni mlzi in prisluškuje-va pogovoru. «... na Viču luštno sobo. Boš ti prine-sla steklenico?« slišim skozl šumenje v kavarni. Potem se nenadoma zasmejejo in ponavljajo-. ¦ »Ha, ha, špansko muho... Spansko mu-ho...« »>Pa gramofon prinesi!« Prižgejo si nove cigarete. Pogledam za-trojček: Beograd Filter. Zmedkan leži na vtrhu ogorfcov v pepelniku. Nervozno ka-dljo in se gledajo. Drug za drugim kma-lu nato utre cigareto. Meni najbližji jo pohodi. D&kle svojo polovieo ponuja dru-gim: »Pokadi, če jo hočeŠ ...« Dim ji j& za-solzil oči... Oni trije privlečejo iz žepov dinarje in začne se dolga igra: kako pih-niti dinar, da ga nasprotnik izgufoi... Ko-vanec mora tako poskočiti, da pade na nasprotnikovega. - Malo pozno je že in nikamor se jim ne niudi. Neopazno se posloviva. 0!) osml uri zaživi tudi mestno nočno življenje. Moj spremljevalec zaustavlja po ulici »majhne ribe« in jih sprašuje po »velikih«. Nihče ničesar ne ve in vsak odgovor se jim zdi odveč. Tudi vsako vprašanje. (»Najbolj sem zadovoljen,« mi je nekaj dni pozneje rekel neki svetlolasec, A>če rne pustijo na mlru. Jaz nobenemu ničesar nočem in če pijem, pijem za svoje ,d'narje'.«) Bolj provokativno se pomenkujemo pri juke-boxu v Daj-damu. Tod ves dan postopajo mladi ljudje in mečejo kovan-ce v avtomat, ki jim vrača že stokrat pre-pete melodije. Nihče v tej pobožni dol-gočasnosti ne spregovori besede. Zdaj odgovarjajo samo na tista vpraša-nja, ki so najbolj potrebna in zaradi katerih še ne dajem prilike, da bi mi skočila njihova pest ob čeljust. Pripovedujejo mi o nekem četrtku, ko so se v Daj-damu stepli. Oči se jim sve-tijo od hvale in hinavsko jim kimam. »Sc je kdo od vas tudi tepel?« Nezaupljivo so pogledali in nihče ni re-kel besede. Nekdo je vrgel v avtomat nov kovanec ... Kje bosle našii prave? Moji fantje niso inarali dosti govoriti sebi. Spočetka sem mislil, da bo delo laž-je. Upal sem, da bom kmalu našel stik z njimi, toda gledali so me, nezaupljivo in njihovj odgovori so bili dolga raoica-nja. Pnzna zvečer nckega dne v novembru smo se našli v Riu. Odlično razpolože-nje in ni bilo potrebnih dosti besed, da sem se znašel s »šefi« iz oči v oči. Moral sem biti radodaren s pelinkovci. »Zakaj toliko piješ?« sem vprašal ene-ga, ki mi je sedel nasproti. »Punca me zafrkava!« »Te ne mara?« »Me. Danes sem bil pri njej, pa so me njeni vrgli s hiše. Kričali so za mano, da sem baraba in pijanec...« (dodal je k vsakemu stavku še nekaj folklornih iz-razov). »Jutri zjutraj itnal »randi«... Jim že pokažem,« je rekel in puhnil proti meni mešanico alkohola in cigaretoega dima. »Daj za en konjak, frajer!« Moj poznejši glavni vir je še vedno mol-čal. Moral sem nekaj storiti, kar bi me naredilo pomembnega v njihovih očeh. »Tisto že veste,« sem rekel zdolgočase-no, »kako so neki šefi delali čez počitni-ce. Neld slovenski pevki so odnesli 800.000 gotovine, krznene plašče, preproge, peri-lo, jedilni pribor, zavese... čisto demoll-rali so jl stanovanje. Bila je na počitni-cah« Pot«m sem povedal še neraziskano pu-stolovščino, ki se je pripetila letos poJe-ti na Ježicl. Neki mffhanlk je z ženo in otrokom odpotoval poleti k morju. V pred-sobl je na mizi pustll tisočak, kl naj bi služil hčerfel, ki je imela namen vr-niti se dan ali dva prej v Ljubljano. Ko je pri-tisnila na domača vrata, ji ni bilo po-trebno več odklepati, kajti bila so odprta in dvojnik ključa je ležal na tleh. Poste-lja je bila razmetana In očitno je bilo, da so »gostje« v r\jej ispali. Edina sled za raabojnlki je bil ženski čevelj... niki, ko je vozil z ukradenim avtomobi-lom proti Postojni in potem proti Reki, pravil je o tem, kako se je pretepal v Daj-damu, kako so ga v Zagrebu skoraj slekli, da bi od njega dobili že precej po-nošene kavbojske hlače. Nič s ponosom ni govoril o tem, pripovedoval je tako, kot da bi se menili o vremenu. »Dolgčas je,« je menila večina s kateri-" mi sem govoril, jedel in pil v petih dneh. »Po osmih urah službe res ne vem, kaj bi počel, zato si podščem družbe na cesti in še sam ne vem, kdaj sem pijan,« je bil najpogostejši odgovor. Mnogi pa so dodali: »Moji v tovarni (ali šoli) me ne; marajo, ker sem takšen ...« »Zakaj pa si tečen, zalkaj se tepeš?« so vprašali študenta tekstilne fakultete; ki je doma v Mostah. »Saj jaz nisein tečen,« je rekel, »toda če si malo pijan, se ti zdijo drugi tečni. Pa ga »ubrišem«!« Dolgčas si vajenci, »falirani« srednje-šoloi, ki doma izsiljujejo starše za hrano in stanovanje, pa tudi nekateri študentje preganjajo s posedanjem in naslanjanjem ob kavarniške in bifejevske pulte. Nasprotja med dobrim in zlim, ki so v vsakem mJadem človefcu, pa tudi pod mlrno loožo na obrazu opravijo svoje de-lo. Ko se taka osebnost zave sivooih pre-stopkav in se primenja z drugtmi, spoz-na svoje 2savoženo življeaije. Spomine vto-pi v alkoholu in če ga kdo v tej zasa-njenosti zdrami iz irealnega sveta, privro na dan vsl kampleksi manjvrednossti in izoliranosti, ki se pokažejo v samo eni možnosti, ki še ostane za obrambo: moč pesti. Ker pa je teh osebnosbnih konfliktov vsak dan več in pot vrnitve v družbo vedno bolj trnjeva, se obrambne reakcije pojavljajo tudi v manj vinjenem stanju. Glavna je podpora in občudovanje sredi-ne, v kateri se giblje, ko pade mTak. Ce bi postapača nagnali iz lokala, bi §el in ne bi rekel besede. Ce pa je v družbi pajdašev, se bo vsakemu uprl in pokazal pesti. V zadnjem času kaže praksa, da je potrebno zaostriti kriterije zoper mlado-letne in mlajšc polnoletne povratnike. Kratkotrajne upravne kazni so brez efek-"ta, vzgojnim ukrepom se smejejo, saj so jih fizično prerasli. Prisilno delo — ali mileje rečeno: de« lovno terapevtski dom je pptreba, ki se kaže iz dneva v dan bolj očitno. Bodo oni ostali? Problema tudi s prejšnjim odstavkom' nismo rešdli. Vse dotlej ne, dokler nam mladin^ki" kriminal ne bo prerasel čez glavo. Dokler mladinske organizaeije v kolektivih in T šolah ne bodo začele spremljati teh poja-vov in viključevati prestapnike, ki imajo v sebi še veliko dobrpga, v svoje vrst^: in jih tako — brez eelotee organkacij4. kazenskega pregona — resocializirale. Po ulicah in bifejih se bodo fcaliko ča* sa še vlačili v usnje oblečeni miladi pre« stopniki, dokler se ne bodo zafiele ur«» sničevati vse obljube izza pretefclih IeitS (ki jim je nasedlo tudl naše inladinslloa časopisje) o klubih, mladinsikih prostorift in centrih, kjer naj bi se mladina zibiralt, v Ljubljani. Zapiranje oz. preiskovalni za,por za mla* doletnike in mlajše polnaletnike je pr«d visaka šola kriminala kot pa sredstvd zastraševanja ali pobaljšanja ... Skuipin* sedmih fantov, ki je pret«kli teden sede« la pred senatom aa mladoletnike okraj« nega sodišča v Ljubljanl, se v preiskoval« nem zaporu, ki je trajal tri mesece, m«4 rafiniranimi pavrafctnki, ki so jih poin| zapori v Povšetovi uilici, niso mogli kaj preveč dobrega naučiti. Dogodki nekaterih razprav na sodlščIH pa kažejo tudi na premajhno (poaroimos^ odraslih do mladih prestapndkov. Pred kratkim so zasliSali več kot 15 poslovodi| Ijubljanskih trgovin, kjea: je s&upina mia« dostnikov tri mesece izmikala obleke, o6a» la, torbe, kovčke, prstane, ure, ogtlice. kopalke, prehrambene artikle in podo» no. Prestopniki so v preiskavi izpovedau In ker so me poslušali, sem povedal še eno zgodbo mladih Ijudi, ki (kdo ve, koliko resnice je v tem) baje zapravljajo na lahko prislužene denarje v barih. Do sedaj še ni ničesar dokazanega. Res pa je, da je od letošnjih 22 n^pojasnjenih vlomov precej podobnih in kažejo sa-mo na predrznost vloniilcev, ne pa na izkušenost in verziranost pri tem delu. Tako so pred nek0 vilo neki mladi Ijudje pripeljali tovornjak in ker stanovalcev ni bilo doma, so v po-strežčke preoblečeni tatovi zlahka odnesli najlepše in najdragocenejše dele pohištva in to pred očmi sosedov, ki so se jezili in čudili, kako je to mogoče, da se selijo in da se niso prišli niti poslovit. »Nekdo mi je rekel,« sem zaključil, »da sumijo, da se je zadnje akcije udele-žilo tudi nekaj študentov ...« SpGmini, spominJ... Spregovorila je tudi tarča mojih priza-devanj. Pripovedoval je, kako so ga lovili milič- Kajti pesti so edina vez, ki druži nji-hove interese. Mnogi med njimi so tudi registrirani boksarji — amaterji. Kazen ne preprečuje kriminalitete Od 1. januarja 1963 pa do 15. avgusta se je znašlo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani 106 osumljencev, kar je nekaj manj kot lani (142). Obravnavali so 13 skupin mladih prestopnikov (ena skupi-na je štela 5 osumljencev, največkrat pa so delikventi nastopali po dva v skupini). Od teh je bilo 13 ali 12,26 odstotkov pofratnikov, kj predstavljajo največji problem za sodstvo, ker nastopajo skraj-no oprezno, nekateri pa so po kaznivih dejanjih pobegnili in je za njimi posla-na tiralica. Sodišče ima na razpolago zelo ski*om-na sredstva za kaznovanje mladoletnikov: \rarstvene ukrepe in dve prostostni kazni, ki pa se prakticirajo le v najnujnejših primerih, kajti naša vzgajališča in vzgoj-no-poboljševalni domovi so prepolni, pa tudi premalo jih je. večino tatvin, poslovodje, direktorji in tr« govci pa so na sodišču začudeno gledali, saj so bilance v trgovinah prikazovale prej viške kakor izgube. Zasliševanje »prič« je pokazalo, da v na-ših trgovinah (dobesedno) ne vedo, kdo pije in kdo piača, saj je konitrola pomanj« kljiva, ker prepušča zneske, ki v enerrt tromese"čju presegajo deset tisoč dinarjev, Privesek čcsa? Zakaj bi vam še pripovedoval o mladih prestopnikih in »huligančkih« ter dekle« tih, ki se družijo z njimi... O tistih sku-pinah, ki nadlegujejo sprehajalce v Tivo» liju, o tistih, ki dan za dnem preganjajo dolgčas ob glasbenih avtomatih ...? Mnogokrat v svojih razprtijah in jezi ne razumejo naših želja. Mnogokrat jih imajo tudi sami preveč, mi pa jim ne iz-polnimo niti ene. Tadej Munih TRIBUNA STRAN 3 FUNKCIONALNOIN SODOBNO Pretekli teden smo obiskali Višjo teh-niško šolo v Mariboru. Naš namen je bil, da bi prisostvovali vajam študentoiv. Pri vajah smo naleteli na študente dragega lebnika kemije. Vso snav, ki jo teoretično predelajo na predavanjih, študenbje poteim tudi prak-tiono preizkusijo na vajah. Praksa ima tu namreč zelo velik pomen, kar vidimo tudi iz razmerja med številom ur preda-vanj in vaj: iz tega predmeta je tedensko štiri ure predavanj in osem ur vaj. Pra-vijo, da se celo mnogo bolje počutijo v laboratorijih in bi radi ostajali tu name-sto predavanj (verjebno tudi takrat/ ko je potrebno opravljabi teoretioni dei izpi-tov). Iz teh vaj sta v programu tudi dva kolokvija kot pogoj za vipis v naslednji semesteir. Vaje potekajo v sodobno in funkcional-no opremljenem laboratoriju. -Po mnenju profesorja jim še manjka del nujne opre-me, ki bi jo pa lahko mariborska pod-jetja ob večjem razumevanju šoli prepu-stila, kar bi bilo povezano z manjšimi stroški. Višj-a tehniška šola v Mariboru je namreč še mlada in je njena oprema nepopolna, zaenkrat pa tudi ne razpola-ga z zadostnimi sredstvi, ki bi omogočila nabavo prepotrebnih pripomočkov za izo-braževanje višje in visokokvalificiranih kadrov. Pobrebe so seveda velike in pri-čakujejo, da bo temu primerna tudi pod-pora podjetij. Z vajami so manj zadovoljni profesorji, kajti primanjkuje jim asistentov. Vzroke je pač treba iskati v ekonomskih pogojih, kajti znano je, da morajo asistentje de-lati s krepko mero idealizma. Nekateri tudi mertijo, da je osnovna te-žava študentov pri vajah pomanjkanje do-maee liberature, saj bi le-ta precej pripo-mogla k dojemanju in lastnemu razisko-vanju. J. Rojšek Novi sekretariati ZK spomladi BRUCULJO JE TREBA KRSTITI LetoSnja brucovanja mariborsldh višjih šol so se 2e pričela. Prva je imela brucovanje Višja pravna šola na gori OljkL To brucovanje je bilo povezano tudi $ ogledom uprave tamkajšnje občine. Drugi so bili študentje Višje komercialne šole, ki so priredili ie četrto tradicionalno brucovanje. Martin Krpan je brucovski »zele-ttjadi« razkazal mesto in znamenitejše objekte (gostilne, kavarne in bar), nato pa fim Je v originalnem ribniškem dialektu pojasnil, kaj bi haj bili. Brucovanje so nada-Ijevalj v Radencih, kjer so sprejeli bruce med »stare bajte«. Zanimivo je letos v Marlboru to, da višje Sole v glavnem prirejajo brucovanja izven mesta, zaradi tega, da bi se izognili morebitnlm izgredom. -niš Organizacija ZM posveča mladim ko-munistom premalo pozornosti, tako da Višja ekonomsko-komercialna šola ne mo-re pri dveletnem intenzivnem študiju vse-ga nadomestiti. ' Nekateri komunisti sma-trajo, da so opravičili svoje članstvo s tem, če kolikor toliko dobro študirajo. Res je, da je študij glavna in osnovna na-loga, vendar mora vsak komunist v tej novi sredini izoblikovati tudi svojo druž-beno zavest in svoj svetovni nazor, pri tem pa seveda tekoče spremljati gospo-darski in druzbeni razvoj in dogajanja. To vsekakor posega v gradivo, ki ni zaje-to.ali vsaj ne v celoti v samem študijskem programu. Poleg tega naj bi študent-ko-munist čim tesneje sodeloval z vsemi štu-denti, konstruktivno posegal v razprave o programlh oziroma planih dela osnovne organizacije, organizacije Zšt pri delu sve-tov letnikov, študijskem režimu, pri tem pa nikakor ne bi smeli zanemariti izven-šolskega delovanja na področju kulture, športa itd. Delo osnovne organizacije ZK na VEKš je bilo v preteklem letu dokaj živahno. Bilo je nekaj predavanj o novi ustavi, bb- ALI JE SPREJEMNl IZPIT ZA ŠTUDENTE BREZ FORMALNE SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE ŠE POTREBEN? SPREJEMMIZPIT FORMALNOST 2e nekaj let velja predpis, da se ljudje dolfloleto prakso v gospodanstvu, a brez aine srednješolske izobrazbe, lahko liejo na katerokoli višjo ali visoko šolo, opiravijo sprejemni iapit. Ta iaspit pred-ivlja torej formalen dokaz, da je kandi-.t sposoben za Sbudij na visokošolskem avodu, enako kot vsi ti&td, ki so kon-lali popolno srednjo Jolo. Sprejemni iz->it morejo ,po predpisih opravljati vsl, ki majo najmanj popotoo osemletflco aUJ ^Jej enako šolo in nekajletne dzkušoje v !osodarstvu. Proigraim ia?)ita, število pred-rxetxxv, njihov obseg in vsetaina ter na-an opravljanja izpita določi vsak zasvod po lastni presoji. Dolgo so se mnogi upirali takšni libe- Obisk Beograjčanov Višjo komercialno šolo je v sredo 6. t. m. obiskalo 25 študentov Višje komer-cialne iole iz Beograda. V Mariboru so si ogledali najprej Višjo komercialno šolo in Jn.štitut za tuje jezike. Beograjski kolegi so bili zelo navdušeni nad moderno opre-ino šole, posebno pa nad Inštitutom, o katerem so bili mnenja, da je eden najmo-dernejših v Jugoslaviji. Nato so si beograjski kolegi ogledali še SBgodovinske znamenitosti Maribora in obi-skali Tovarno avtomobUov in motorjev v Mariboru, v kateri so si ogledali proizvod-ne obrate. S. R. TRIBUNA STRAN 4 ralizaoijd, češ da nikakor ni mogoče verjeti in sprejeti trditve, da sprejemni izpit dn praksa lahko nadomesbita znanje, ki ga prinesejo ljiidje s seboj iz srednješolskih iklopd. Dandanes pa že postajiamo vpraša-nje, aii je sploh pravilno omej&vatd ljudi v njihovem stremljenju po višjem znanju s takimi formalnimi zaprekaini, kot je sprejemmi izpit! S čim utemeljujemo takšno trditev? V&č čtoiteljeiv je. Najprej nekoilikio sbatistiike. Na enem izmed mariborskih visokoSoisklh za-vodav so izračunali, da sdcer opraid spre-jemni iapit treh predmetov precej nizek odstotek kandidatov in da tudi število tistdh, ki opravljajo (in seveda tistih, ki opravijo) sprejemmi izpit iz leta v leto pa-da, da pa vendarle potem diplomira višji odstotek bistih študentov, ki so se vpi-sali s sprejemniim izpitom, kot tistih, ki so se vpisali z maturo. Morda bo kdo trdil, da je šbevilo štiidentov, ki so opra-vili sprejemni izpdit, premajhno, da bi lah-ko kazalo na kakšne zakonite pojave v statistdčni analizi. Kljuto temu je prav go-tovo zanimivo ugotoviti, da je temu tako. Na kaj to kaže? Morda na eni strani na to, da je za študij na višji in visoki stopnji zelo koristno, če ne celo nujno, imeti ne-fcaj prakibičnega znanja, zlasti na zavodih, ki usmerjajo svoje študente v operativo. Na dirugi strani lahko zaikljudimo tudi, da srednje šole ne opravljajo v polni me poslitev. Večina se je zaposlila, le nekaj jih je odšlo na študij druge stopnje. Težav, ki jih imajo šhidentje, so krivi sami, ker bolj skromno tolmačijo zabie- Premalo pozornosti skupinskim izpitom ve, ki jim jih daje družba. Na razpolago jim je ves učni material, med njimi tudi uporaba obstoječih učbenikov ljubljan-ske fakultete. Ugotovili smo, da so za sknpinske iz-pite (3 predmeti naenkrat) itudentje do-kaj slabše pripravljeni kot za ostale izpi-te. Predavatelji, med katerimi je šest red-nih in šest honorarnih, so izšli iz prakse in pri izpitih ne popuščajo. Na šoli imamo organizacijo ZK, v ka-tero so vključeni tudi predavatelji, ki nu-dijo pri delu organizacije študentom vso pomoč. Ostale študentovske organizacije bi bile lahko bolj aktivne (npr. na pod-ročju študijskih uspehov). S predavalnicami smo kar zadovoljni, !e kabinetov za profesorje ni. Obljubili ¦o nam stavbo, za katero pa Še ni sred-B. Koprivnjak (Ne) doktorske metode Drugi odgovorni, bral sem tvoj članek o doktorskili metochh. Zanimiv in živahen; prav tekoče se bere. Priča-koval sem, da ti bo kdo odgovoril. Pa sem se spomnil, da je to — za prizadete — zelo težko. Ker bi jih lahko zelo enostavno zavrnil, češ, kadar mački na rep stopiš . .. Zame si boš moral domisliti nekaj drugega, ker budo reltli, da si slabo infortniran, če mi boš skušal naprtiti, da se borim za »pravico do akademskega na-slova doktor«. Veš, tvoj članek res ni niti dolgo-vezen niti slaboumen. Celo jedrnat je. Toda jetiiro je nekoliko gnilo. Kar začniva: ali si res pre-pričan, da so bili študentje medicine »užaljeni zaradi nezaslišane krivice, ki se jim je dogo-dila«? Če si, tni je žal, ker se motiš. Pomisleki, ki jih imajo zaradi posledic, ki jih bo imel (ne-koliko) na hitro sestavljeni zakon o strokovnih stopnjah in akademskih nazivili, niso »vztrajna užaljenost«. Prav tako zaskrbljenost ni infantilna želja. Bojim se namreč, da v tisti »Prošnji in pritožbi« (s katero se ne strinjam) kljub temu ni vse čisto slaboumno. »Prošnji in pritožbi« praviš »poseg v nornialni zakonodajni prec;s«. Kako pa bi potem imenoval to, da so nekateri zdravniki, ki so končali po 11. aprilu (torej po sprejetju zakona) dobili diplome z doktorskiini naslovi? O lem nisi ničcsar zapisal. Saj ne rcčem, da si se bal. A napisal nisi. Si prebral zakon? Jaz sem ga. Pa ga nisem razumel. iVfo-goče zato, ker nisem pravnik. Toda prisežem ti, da zakona niso znali razložiti člani FS medi-cinske fakultete (med katerimi so tudi pravniki) in to precej časa po izidu zakona. FS je po-memben organ. In če ta ne ve nič o zakonu, ki neposredno prizadene fakulteto, ki jo upravlja, je to znak. da res najbrž ni bilo dosti »načinov in možnosti za upoštevanje naših predlogov in pripomb mt zakon«, kot si ti sam lepo zapisal. Res je neverjetno, a resnično, da so nekateri »pri-stojni organi« pokazali ne samo nerazumevanje, temveč celo neobveščenost. Ali si lahko drug:če razlagaš to, da je na diplomi, ki so jo podelili beograpskim zdravnikom, menda pisalo, da so končali II stopnjo, čeprav te na medicini ni? Lahko seveda trdiš, da so diplome enake za vse fakultete na beograjski univerzi, kjer imajo dvo-stopenjski študij, torej tudi za medicinsko fakul-teto, ki ga nima. Tcda z isto logiko bi tnvarne konfekcije trdile, da so vsi Jugoslovani enako veliki. Pa bodiva resna. Tisto o »zavisti« prav-nikov in podobno je neumnost. Strinjam se. Tudi diskusija na skupščini medicincev, ki si jo omenil, je bila res natakarska. Vendar moraš imeti presenetljiv smisel za hnmor, da lahko nekatcre pomisleke (ne argumente!), ki so tudi y »Prošnji in pritožbi«, opredeliš tako, kot si jib ti. Najprej tisto o »mednarodno kompara-tivnib argumentih«. Pred kratkim sem bil v An-gliji. Pa sem skušal razložiti nekemu Angležu — zdravniku, zakaj sem jaz zdravnik, drugi Jugo-slovan, ki je bil v isti bolnišnici in je bil !e nekaj let starejši od mene, pa doktor. Ni ra-zumel. Vprašal me je,, če je to naša nacionalna specialiteta, kot npr. slivovka. Dober vic, ali ne? Toda postal sem takoj resen, ko me je (resno!) vprašal, če je to zato, ker sem študiial leto dni manj in torej manj znam. Kot večina drugih poklieev tudi zdravniški ni in ne sme biti vklenjen v državne meje. Zato tisti »mednarodno komparativni argumenti« le niso čisto brez osno-ve, kot hočeš ti pokazati. In tako bi lahko dls-kutirala še o ostalih stvareh. Bilo bi predolgo. Samo še nekaj. Temu, da ima naziv »doktoj« med preprostim Ijudstvom »psihoterapevtski« uči-nek, praviš »vulgarna psihološka teorija«. Som podobnega mnenja, čeprav bi ga nekoliko dru-gače definiral. Toda na uho ti povcm, da me nekaj pri tem le moti. Zaka.j ima zdravnik, ki ima pred nazivom dr. še recimo prof., prim., ali kaj podobnega, več pacientov. knt kdo deug? Ker več zna in je boljši zdravnik? Morda. A ni verjetno. Prav takp tne moti, da se smetana slo-venske inteligence posvetuje najprej s tistini z nazivum dr. (morda celo prof. dr.), potem pa se odpravi k mazaču v Dob. (Nikar ne poskušaj to z mazačcm brez dr. sprevrniti v dokaz, da bodo ljudje hodili tudi k zdravnikom zato, ker nimajo dr,, kajti to bi bilo prehudo.) Tole s »psihoterapijo« torej le ni čisto tako enostavno. Se spomniš Jurcta M. iz lanske Tribune: »Ža-lostno je, če je zdravnikom doktorski naslov edino psihoterapevtsko sredstvo.« Res je. Toda nerod-no je, če ga eni imajo, drngi ne in Ijudje ne vedo. da med njimi ni razlike, razcn v le ih službe. Scdaj sva tam. Novi zakon je natnieč napravil diskriminacijo. Kajti zdravniki, ki so končali pred 11. aprilom 1963, obdrže doktoiski naslov, čeprav so ga — po tvoji logiki — po krivici dobili. Ostali ga nimajo. To ni pravzaprav nič hudega. Hudo pa je to, da tega ljudje ne vedo. Bodi odkrit. Ali si po spre;etju zakrna kdaj bral v časopisu članek, ki bi to pojasnil bralcem? Ali si morda slišal po radiu, vidcl in slišal po televiziji? Verjetno ne. Tako kot vv-fina oslalib Jugoslovanov ne. Ali se potem čudiš, da so mladi zdravniki (tisti brez dr.) velikokrat v neprijetni zadregi? Ne morejo namreč vsakemu bolniku (če celo sestri in bolničarki ne) pojasniti vso to zapleteno storijo. Toda če tega ne store, izgube zaupanje, še preden so si ga pridobili. Ne reci ,da to ni važno in da to diši po šarla-tanstvu. Kajti ljudje, na srečo, niso stroji, niti številke. Novi zdravnild o tem malo govore. In če govore, jim ne moreš reči, da kažejo svoje »malomeščanske in velikovaške« težnje. Kajti to, kar si zapisal, zveni čisto pavšalno. Kot da velja za vse študente medicine in vse nove zdravnike. Čeprav si se zavaroval s tistim »nekateri« . . . To ti zamerim. Morda še kdo drug. Kajti. veliko nas je, ki smo proti temu, da dobi zdravnik naziv doktor. Toda 6e imamo pomisleke pvoti načinu, ki ga je izbral zakonodajalec, res ni najprimerneje, da nas napadeš na način in v je-ziku, ki bi bil v čast vsakemu revolverskemu tisku. Ni moj namcn, da bi diskutiral o razlogih za in proti doktorskim naslovom. Hotel setn ti le odgovoriti na nekatere neprimerne (milo re-čeno!) trditve v tvojcm članku. Verjetno ti mar-sikaj, kar sem napisal, ni všeč. Toda bodi ziel (in ne infantilen) ter objavi tudi druge tnisli in ne samo svoje. Ljubljana, 7. novembra 1963. Tvoj vdani Jože Lokar KOLEGA LOKAR, prav bistro si uganil, da mi res marsiVaj v tvojem pismu ne bo všeč. Kot vidiš, sem kljub temu in kljub resnim ugovorom uredništva pisnio le objavil, ker je v njcm povedanega tudi mar-sikaj takega, kar odpira nckatere nove vidike razprave o doktorskih naslovih. Seveda mi bo y posebno zadoščenje tudi to, da me boš ods!ej imel za zrelega (iu ne infantilnega) in da bo tvoje ljubcznivo in zgovorno pismo, ki sicer malo izstopa iz našega revolverskega koncepta, prispe-valo h kvaliteti lista. Takoj na začetku naj povem, da pri vsem tem razpravljanju o (sedaj že slavni) »Prošnji in pritožbi« nismo pošteni do naših bralcev, ki dokutnenta niso brali. Zato je tudi popolnoma njihovi presoji prepuščeno, ali bodo verjeli tebi, ko praviš, da »Prošnja in pri-tožba« izraža samo pomisleke proti načinu, ki ga je izbral zakonodajalec in da vas je veliko, ki ste proti temu, da dobi zdravnik naziv doktor, ali pa meni, ko pravim, da so vsi pomisleki, ob-razloženi na desetih straneh »Prošnje in pri-tožbe«, argumenti proti nazivu zdravnik in za naziv doktor. Potem govoriš o diskriminaci:i, kl jo je napravil zakon in o tem, kako hudo je, ker ljudje ne vedo, da sta dr. iii zdravnik stroko.no enakovredna naziva. S tem zelo upravičeno re> duciraš t. i. generacijsko vprašanje na vprašaoje obveščenosti ljudi. Vendar mislim, da bi to akcijo morali sprožiti in izvesli zdravniki sami preko svojih družbenih in strokovnih organizaeij in _ne čakati na iniciativo od zunaj. Pra^dš, da nisi razumel zakona, vendar mislim, da za razu-mevanje tega kratkega in jasnega akta ni trrba biti pravnik. Zakon namreč pravi: Kdor konča fakulteto . . . pridobi strokovni naslov, ki ga do. loča ta zakon. In dalje: Kdor je končal fakul. teto . .. preden je začel veljati ta zakon, itna pravico do strokovnega naslova . . ., ki je v tem zakonu določen za ustrezno fakulteto ... (1. in »sporni« 11. člen). Te določbe se ne da drugiče razumeti kot tako, da vsi študentje, ki diploml. rajo po 11. aprilu 1963, dobe naziv zdravnik za imenom, vsi, kl so diplomirali prej, pa imajo pravico podpisovati se namesto z dr. pred in;e-nom z nazivom zdravnik za imenom. S tem zakon daje možnost za enotno, tudi retrogradno ureditev tega vprašanja. Zakon se je odločil za princip prostovoljnosti, če pa študentje mislijo, da so s tem kakorkoli prizadeti in če so res proti temu, da bi bib" doktorji, menim, da bi bilo upravi. ceno preko ZŠJ in drugih zdravnišldh strokovnih in družbenih organizacij sprožiti akcijo, s ka-tero bi pojasnili, zakaj je naziv zdravnik bolj ustrezen od naziva doktor in se tako zavzeti za enotno ureditev tega vprašanja. Toda zdi se mi, da »Piošnja in pritožba«, delno pa tudi ti »po-jasnjujete« zadevo ravno obratno, ostajate pa pri svojih pomislekih proti nazivu zdravnik žal iia ravni »pomislekov« in osebnih ocen. Ce študentje hočejo dokazati to, da je naziv doktor ustrez. nejši od naziva zdravnik in koga tudi prepričali o te;n, bi morali to utemeljili z dejstvi, podalkl in mednarodno primerjalnimi analizami. Podobno me tudi ni mogla prepričati tvoja anekdota 0 angleškem zdravniku in jugoslovanski sllvovki in pa primera z mazačem iz Doba. Priznam, da rai tvoje pisanje kljub ponovnemu branju še vedno ni povsem jasno (raorda zato. ker nisem zdrav« nik). Praviš, da se ne strinjaš s »Prošnjo iu pritožbo« in v isti sapi zagovarjaš v njej izra« žene pomisleke; praviš, da si proti temu, da dobi zdravnik naziv doktor, pa po drugi strani misliš, da je zakon naredil diskriminacijo. Stri-njaš se, da je tisto o psihoterapevtskem učiiiku naziva doktor »vulgarna psihološka teorija« in se obenem strinjaš z mnenjem, da je nekaterim zdravnikom doktorski naslov edino psihoterapevt« sko sredstvo. Kaj torej sploh hočeš? Nekaj Je namreč le jasno: da skušaš pokazati »kako gnilo je jedro mojega jedrnatega članka«. Ker pa jedro mojega članka o »doktorskih metodah« predstavlja negativna ocena »Prošnje in pritožbe« in pa dis-kusije na skupščinah ZŠ medicine in stomato-logije, kaže, da se ti ravno to zdi tako gnilo. S tem pa smo se vrnili na začetek naše diskusije. Peter Jambrek SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI 9 SREDNJEŠOICI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI KAJ BOIVI STIDIRAL? Filozofija, arhitektura, k^mija ...? Kmalu se bo treba odločiti DOPISNIKI: Na farmacevtski srednji ioli bomo v počastitev 29. novembra izdali prvo šte-vilko šolskega grlasila Glas mladosti. Ti-skano bo na ciklostilu in bo obsegalo približno 20 strani. Razen literarnih pri-spevkov bo nekaj sestavkov govorilo o delu naše šolske skupnosti in mladinske organizacije. Obe organizaciji sta bili že v letošnjem letu predmet kriiike in je ce-lo letošnje poročilo skupščine ZM obči-ne Ljubljana-Center vsebovalo kritično pripombo o nedejavnosti naše mlatiinske organizacije. Seveda imamo nekaj opravičenih razlo-gov, ki so delo zavirali, saj je naša šola verjetno ena izmed redkib, ki imajo pouk v dveh različnih zgradbah, bili pa smo deležni premajhne pomoči s strani profe-sorjev. Z novim šolskim letom smo pripravili obširen program dela in tako so že za-čeli z delovanjein botanični, športni, lite-rarni krožek. Zlasti botanični krožek se ukvarja z delom, ki je blizu našemii bo-dočemu poklicu. Ce bo torej program iz-polnjen, bomo lahko kmalu govorili o ži-vahnem izvenšolskem udejstvovanju dija* kov farmacevtske srednje šole. Anka Hubad »Imelo me je, da bi postala učiteljica. Zanimivo, kaiko sem se z leti spr&minja-la. Nove želje so nadomestile prvotne. Biti uditeljioa se mi je zdelo premalo in .poklic prbfesorice je postal zaane smisdl 1 življenja. Ko pa sem spoznala, da ima pro-fesor razen dolgih počitnic tudi trd^) delo, se mi je tudi ta poklic odtujil. Zdaj seim kot na vihamem morju, brez trdne toč-ke na obzorju.« Tako piše Jasna, ki je kom-čala učiteljišče. Odločitev je težka, poti so številne; obzorja, do katerih seže oko mladostnika, pa dostiikrat azka. »Kam naj se obrnem, kdo naj mi po-maga?« Tu so šola, starši, poklicna svetovalnica, čini't«lji, ki lahko vplivajo na usmeritev mladega človefka, ne bi pa smeli odločiti; svetujejo mu, mu obrazlože njegove mož-nosfci in hkrati potrebe družbe, odloča naj pa sam. V srednji šoli je bdl igralec, recitiral je Prešerna in bral Lermontova. Pa je čul, da ai^iitektd dobro zaslužijo in potrka! pri njih. Tu se je srečal z matematiko, risal je gradbene eleonente — vse to z ne-kim odporom. Vedno pogosteje je brez cilja strmel skozi okno, prijelo se ga je Ime »pesnik«. Končalo se je po starem preiakušenem vzorcu — matematika je njegovo arhitekturo položila v prezgodnji grob. »Težko je postopati v takem primeru,« pravd tov. Virant, psiholog ljubljanslke po-klione svetovalnice. »Fant je bil plašem In zaprt vase — zato se mu je bilo težko približati. Spozsnati smo moraili, kaj v re-snici je, ne to, kar misli, da je. Počasi se nam je odkrival in nd ga bilo težko usmeriti na slavistiko. Res, leto je šlo, pa saj je še rmlad. Taki primeri so sicer redki, ker najvefi-krat mladinci sami spoznajo zanoto in se re&ijo slapega tira; precej pa jih nima po guma, stopiti k naim. Kadar pa nam uspe, smo še posebej zadovoljni. Podiročje dela so tudi šole, od najnižjih do visokih. Svetovalnice imajo sicer ši-rom po Sloveniji, toda ljudje mislijo, da »mo mi v Ljubljani boljši, zato nas kliče-jo od vsepovsod. Tako smo z deloan preo-bremenjani in se posamezniku večkrat ne moremo zadosti posvetiti. Opažamo, da mladinci, ki končajo sred-njo šolo, ne poznajo svojega bodočega študija. Obstojajo določene publikacije, ki seznanjajo bralce s faikultetami, vendar jih večina ne prebdra. Seznam predavanj za fakultete, ki naj bi bil osnovni priroč-nik, pozsna po anketi ljubljan&kih Sol ko-maj 1 odstotek dijakov. Poleg tega pa se večina v njem niti ne znajde, ker ni na-menjen direktno njim. Krivcev za tako stanje in nepcKEnavanje ne samo priročnikov, ampalc predvsem Studija, je več. šole, zavod in univerza. Šole premalo skrbe za kvalitetna preda-vanja ; visokošolskem Studiju. To je delo ma razuimljivo; pred leti je bilo na našdh šolah dosti manj dijakov in zato ni čud-no, da služba poklicnega svetovaaja ne more dohajati povpraševanja po njenih uslugah. Zavod v Ljubljani je prezaiposlen — delo na področju psihologije je indi-vidualno in včasih zahteva potrpežljivosti, zlasti pa veliko časa. Pri univerzi nam mamdka ustancwa, ki jo poznajo dmgod po svetu. Potrebna bi nam bila stalna psihološkOHpedagoška služ-ba, ki bi dijaku ne samo svetovala, v ka-tero področje naj se usmeri, ampak bi ga apremljala tudi na fakulteti — kaj in kako dela in kako se počutl v izbranl stroki. Marsikdo, celo študent na fakulteti, se danes v prvem valu navdušenja odloči za tehniko, čeprav je imel kot dijaJk drugač-ne želje. Napravi celo prvi letniik, vendar pozneje vidi, da mu ne gre. Pride na ra?« govor, da se reši dileme in po mogoč« enem, mogoče desetih obdskih, doblino odličnega »filozofa«. Zgodi se celo, da fant vzdrži do takrat, ko absolvlra, seveda je vmes večkrat pav» zlral, ker mu študij ni ustrezal. Včaslh mu manjka več izpitov iz prvlh letnlkot ln se zaposli nekje izven svoje stroke ln ne diplomira nlkoli. Soveda mu Je v ta? ketn primeru težko najti ustrezno zapd^ slitev. Da bi stanje izboljšali, je tretoa pritegni« ti k sodelovanju vse zalnteresdrane: So lo, starše in fakulteto, predrsem pa ttet*. kl jim je ustanova namenjena — mladi ljudi po rseh šolah. Oni naj povedo, česj sl želijo. Le Ce bomo probleme poznalt. jih bomo lahko tudi ustreano reSili iri manj bo strahu, ko se bo trefoa od&odmt »Kaj bom študiral?« B. Z. ZANIMA GA ŠTUDIJ PRAVA Letos obiskujem četrti letnik, pa se še vedno nisem dokončno odločil, kaj bom študiral. Zanima me pravo, zato se obra-čam na vas s prošnjo, da mi poveste kaj o študiju prava, posebno o tem, ali ob-stajajo tudi na pravu ožje usmeritve. M. K. Maribor Na Pravni fakulteti obstaja usmeritev, za katero se zanimaš, šele na drt^fi stoip-nji. Na drugo stopnjo pa se lahko vpi-šejo: diplomanti I. stopnje Pravne fakultete ali diplomanti Višje pravne šole, študen-ti prajvnih fakultet, kjer ni prve in druge stopnje, po'tem ko sj v drugem letniku opravili na svoji fakulteti vse izpite in iz-polnili druge študijske obveznosti, diplo-manti Višje upravne šole, Vlšje šole za socialne delavce in drugih višjih šol s spe-cializiranim študijskdm načrtom in druž-benih znanosti, diplomanti prve stopnje vlsokih šol s specializiranim študdjskim načrtom iz družbemih znanostl, držaivljarrf, kd niso končali ustrezne šole oadroma stopenjskega študija, toda imajo najmanj 6-Ietno ustrezno delovno prakso in izkuš-nje, če dokažejo, da bodo lahko uspešno sledili pouku. Fakultetna uprava pa dolo-či, v katerih primerih morajo kandidati apravljati sprejemne iapite. Usmeritve so: pravosodoia, gospodarska, upravna in družbeno-politi&ia. Pri pravosodnl usmeritvi Je poudardlc na kazenskem in kazenskoprocesnem pra-vu in cdvilnem pravu. Ta usmeritev uspo- sablja kadre za sodišča, tožilstva, advoka« turo. Na gospodarski usmeritvi, kd je namo-njena šolanju strokovnjakov za gospodar-ske službe: gospodarsike delovne organ^« zaoije in ustanove, so temelj študija go« spodarskega in civilnega prava. Upravna usmeritev daje kadre za uprav« ne službe. študij temelji na javnd upravi na vseh področjih. Družbeno-politiČna usmeritev sicer obsta-ja, vendar odkar deluje Visoika političaiA Sola, je na tej usmeritvi zelo malo kandl« datov. V času študija morajo Studeotje na vseh usmeritvah v vsaketn letu iadelati 1 semi-narsko nalogo. Izberejo si jo lahko tt spiska tem, ki jih pripranri predavaAelJ ali pa temo predlaga sam Student. NaJ* go predavatelj ooeni in jo vpiSe v indeks, Poleg seminarskih nalog so tudd vaje, na katerih študentje afctivno sodelujejo prf obravnavanju teoretičnih vprašanj in prl« tnerov vz prakse. Obvezna je tudl dvome« sečna praksa pri ustreznih državnih or« ganih in zavodih. Izpite Studentje aprav« Ijajo v junijskem, septembrskem ki fe-bruarskem roku. Ko študent opravi usp^-no vse izpite na drugi stopnji, izdela obe seminarskl nalogl in opra/vi dvomesečnO prakso, mu fakuiteta izda diplomo, na ka-teri je označena tudi usmerltev. TRIBUNA STRAN 5 Duhovito " B H H Jesenske študentske priredltve — Akademska folklorna skupina »France Marolt«: srbski narodni plesi. Enajsta številka Sodobnosti Začeanova kobila v Mariboru«, Razpravo okrog problemi>v zablod urbaniz-ma nadaljujeta tokrat zapisa o »•Prfobrazbi naše domo-vine« izpod peresa Marjana Mušiča In o »znaf-aju ljub-ljanskega urbanizma« Goraz-da Makaroviča. Zanimiv, čeprav nekoliko demagoški je prvi del ese.ia 2arka Vi-doviča "Tako imenoA-ana odtujenost človeka v različ-nih cdvilizacijah^, ki mu bomo - ko izJde v celoti — prav gotovo odmerili več prostora. Na uvodn&m mestu je objavljena preprosta lirič-no-reportažna meditacija »O družbenem vrednotenju zla« Katje Vodopdvec, kjer se zdi posebno duhovifco razmi|ljanje o nezajeziljivih strasteh v nas, o silndh dimerizijah »ljubezrri, sovraštva in včasdh strahu«, ki morejo, ker jih še nimamo vseh organiziranib. in kontroliranih, prestopiti bregove in prerastd v zjIo; zanimdvo, čepraiv po svoje bridko in sanjsko humoni-stačno razpravljanje o sanjah, ki sc lahko zrušijo v nič, o zavzeti obrambi najosnovnejšib. z-akonitostd ddalektike, o idealih mladosti in o tem, da »je treba odpretd novo stran v človeški zgodovini ocenjevanja dobrega in zla: s čim nadomestitd izgubljene ideale, kako odpreti možnost za uresničenje droboa čilove-ških sanj«. Pojav počilovečene družbe (oz. podružb-Ijenega človeštva) se v omenjenem članku razkrije na čistiO nov, pa preeej neverj€iten niačdn in dobi ne-ko nedoločljdvo zabavno vsebino, tako da je zapds že mvoljo tega vredno prebratd. A. I. Po otvoritvenem debakiu, ki nam ga je pri-redila igralska skupina »Branka Krsmanoviča« iz Beograda, smo taili priča kratki, toda uspeli predstavi študentov. Predstavili so se z dram-skim tekstom Dva na gugalnici avtorja Willia-ma Gibsona. Pr.ednosti tega teksta se kažejo predvsem v svoji idejni netendencioznosti, saj ideja tu ni servirana z nasilno tezo, (kar je med boljšimi sodobnimi dramskimi teksti skoroda izjemen slučaj), temveč učinkuje na nas z ne-posrednostjo in plastičnostjo odrskega besedila. Pomanjkljivost, ki je seveda med drugim tudi formalnega značaja, pa je v tem, da to ni drama v pravem smislu besede, temveč bolj odrski prizor oziroma prikaz neke sodobne življenjske situacije. Problematika je nadvse aktualna in kompleksna, vsebuje druž-bene in individualne dimenzije. Vrednostni svet, v katerem živita junaka, on in ona, ni zgolj moraličen ali pa še bolje: ni utesnjen v okvir utrjenih moralnih in etičnih shem, tem-več ta okvir prebije z resničnostjo in kompleks-nostjo problematike, torej posega na ontološko in eksistencialno področje sodobnega sveta. Ob tem primeru bi lahko napravili komparacijo med Mrožkovim tekstom, ki smo ga gledali ob otvoritvi Jesenskih prireditev. V obeh tekstih se izraža konflikt, ki je pogojen v alienaciji so-dobnega sveta, vendar je le-ta v prvem primeru že zaradi načina posega v to problematiko laž-na, medtem ko je v drugem primeru resnična. V prvem primeru bi naj družba kot nekakšen črn in zoprn, zasmeha in prezira vreden grbast fantom posegala celo v zakonsko posteljo (o slabem okusu sem govoril že v prvem zapisu), medtem ko nam avtor tega teksta kaže vse socialne in individualne dimenzije te alienacije z nazornostjo in prepričljivostjo in okusom. V prvem primeru gre za razbijanje neke že a priori lažne in prazne skupnosti (družina), v drugem primeru pa za mučen napor tako skup-nost, ki obstoja na lažnih temeljih, spet ustva-riti, čeprav ostane ta napor spričo vseh individualnih in socialnih silnic jalov. Ta pri-merjava se mi zdi potrebna in pomembna pred-vsem zaradi dveh izrazitih smeri in zaradi dveh popolnoma nasprotujočih si tendenc in poti v tu, pa četudi je taka skupnost navsezadnje zo-reševanju problema skupnosti v sodobnem sve-žena samo na družino. V prvem primeru je po-šeg v to problematiko pobalinska (huliganska), cinična (naivna seveda), nihilistična in neres-nična kretnja, torej asocialna, v drugem prime-ru pa resnična, mučna, naporna in navsezadnje ustvarjalna težnja po uresničitvi kakršnekoli resnične skupnosti v sodobnem svetu, čeprav svojega cilja ne doseže. Ni slučaj, da je že za-radi različne zastavitve problema tudi kvaliteta v obeh prirnerih nadvse različna. Igr&lka, ki nam je predstavila glavno junakinjo, je bila uspešna predvsem z živo, neposredno, sprošče-no in resnično interpretacijo, ki je bila domala brez slehernih primesi diletantizma, čeprav je navsezadnje ta oder le amaterski. V scenah, kjer običajno grešijo vsi diletanti s pretiranost-jo (afektiranost in podobno), je učinkovala predvsem s tem, da je znala ohraniti pravo mero. Njen partner se sicer ni pregrešil v tej sme-ri, je bil pa precej neizrazit in medel, skratka neplastičen in enodimenzionalen. Scena je bila preprosta; odlikovala »je predvsem z enostav-nostjo in ni iskala katešnih koli nasiinih efek-tov, kar se pri naših gedaliških predstavah le redko zgodi. Vendar p»to usmerjenost vsiljuje že tekst sam po sebi, saj je brez slehernega tekstovnega ekshibieianizma. Skratka. po pr-vem razočaranju na ftsenskih prireditvah iz-nenada lepo presenečeije. že naslednjega dneimo v izvedbi študentov-skega satiričnega kabateta »Komarac« iz Beo-grada videli v Ijubljaiski Drami uspešno sati-rično prireditev Diog«nes prvič med Srbi, ki je vžigala predvsem s svojo duhovitostjo in aktualnostjo. Tekst je napisal nadarjeni beo-grajski satirik Slobodaa Novakovič in priznati mu moramo, da ima ne odlike res aktualnega angažiranega satirika. JSam tekst pa se odliku-je tudi po tem, da t& ni nizanje posameznih duhovitih in ostrih kiličnih in satiričnih situ-acij, ki bi učinkovalema gledalce posamično, temveč ga povezuje enrtna idejnost. Posamične situacije rastejo iz enefkorenine in tako se je zgodilo to, kar se zgodi na takih večerih le red-kokdaj. Namesto mozaičnosti podob in situacij smo bili priča homogenosti satiričnega večera. Tako se je avtor izognil površinskemu posegu v našo aktualno problematiko in segel vsaj za ped globlje. Mislim, da je to šele začetek res-nične satire in da se lahko satira razvija samo v tej smeri. V vsakem nasprotnem primeru bi ostal načelen pomislek proti njej, češ da je enodimenzionalna in da je nemogoče, da bi bila taka družbeno angažirana. Predstava sama je bila slabša od teksta. Prav zaradi tega se je najbrž zgodilo to, da so posamezne pasaže ušle pozornosti gledalca. Re-žiser se je lotil varietejske tehnike, kar bi bilo seveda primerno, ko bi bil ansambel tej tehniki kos. Tako pa so izstopali le posamezni prizori, s čimer je bilo okrnjeno predvsem vzdušje, ki ga je skušal tekst uveljaviti. Kljub vsem tem pomislekom je obe pred-stavi — v nasprotju s prvo — spremljal ne-prekinjen aplavz ob odprti sceni. Obisk obeh predstav je bil skromen in zdi se mi primerno poudariti, da je prireditelj po-svetil premalo skrbi izbiri posameznih ansamb-lov, zato so na prireditvah nastopale zelo veli-ke razlike tako v kvaliteti uprizorjenih del, ka-kor tudi v njihovi igralski kreaciji. PETER BO2IČ VEČB ZABA VNE GLASSE IN JA2ZA je pod vodstvom Franceta Kapusa igral s tistim za-nosom, ki poslušaica resnično prepriča. Edino, kar bi bilo v bodoče upoštevati, je dejstvo, da je Filhar-monija komorna dvorana, da torej ne prenese pre-močne dinamike. Kristijan Ukmar KONCERT ,,SLA VČKA " Trboveljski zbor »Slavček« je na jesenskih štu-dentskih prdrediitvah gostoval pravzaprav «izven kon-kurence«. Glede na njegov sestav in na njegov krog delovanja ga namreč ne moremo obravnavatd tako, kot neki študentskd zbor. Zelo smo mu pa hvaležni, da je s svojim koncertom pomagal mašitd vrzeli v glasbenem delu .fes-tdvala. Že s tega stališča je treba njegov torkov nasfop oceniti pozitdvno. Brez dvoma je »Slavček« kultivdran zbor. Glasov-ni materiail je solidten, glasovi so dokaj dobro izde-land in medsebojno odtehtani. Velika za sluga ddri-genta Jožeta Skrdnarja je, da od zbora ne zahteva dinamdčne jakosti, ki je ba ne zmore. OdLikd zbora sta prav neika ldrika in bopla domačnost, ki morda prevzjameta posluSalca bolj, kot bi ga prevzela ne-ekonoiniona dramatdkia. Lepa je ideja, da si je zbor zastavil za nalogo zbiratd in dzvajatd pesmi s tematiko iz rudarskega ždvljenja. Ne vem, koliko te literature danes sploh še obsbaja (ald pa bi se jo morda dalo odkrdtd), ven-dar bi ne bilo slabo, ko bi »Slavček« kdaj ves večer posveidl rudarskim pesmim. S fcem bi zbor dosegel neko specifdčnost, ki bi ga naredila še bolj zandmd-vega. Vendar je bil tudd torkov spored zandmdv; sli-šali smo nekaj pesmi, kd — po krivdcd — le redko najdejo pot na koncertnd oder, na prirner Kogojevd »Zvončkd«, Bombardelldjeva »Majiko pravoslavna«, Matetič-Ronjgova »Vinčace« in druge. Na koncertu sta »Slavček« in APZ »Tone Tomšič« zapeila skupaj štiri pesmi »v znak dolg^oletnega pri-jateljstva«. Pričarala sta nam, na žalost le za kratek čas, predstavo, kalkšen naj bd bdl glasbeni del »Jesen-skdh prireditev«. Kristijan Ukrnar Na zadnjem večeru »Jttenskih šiudentskih prire-ditev« je bilo publike netoliko več kot v prvih dveh dneh. Struktura prograimin kvaliteta izvedbe sta to povečano zanimanje opmičili. — Zabavni zbor si je zadal dokaj težko naUgo. če trozvoki tu ali tam niso čisti, uho to še pmese. če pa sačne glasba operirati z raznimi sekuMnimi akordi, mora biti iz-vedba intonančno brezhitma. Zaij so pesmi zabavne-ga sloga celo za profesiomlne zbore trd oreh. Izved-ba Akademikovega ansambla je bila v tem pogledu na žalost pomanjkljiva. Večja je bila ritmlčna precz-nost, dikcija pa je bila toredno jasna in enotna. Kar se tiče izraza, bi teleli manj melanholije, pa več veselosti, študentske pristnpsti, morda celo sa-tire. Aktualnost je brez tooma ena od bistuenih zah-tev vštudentski kulturi.-lendar pa je treba ob vsem tem povedati, da je zbofkle v začetni fazi svojega dela, da'so torej pomanf&nvosti razumljive. Pohva-liti je treba veiika požrtmalnost zbora in dirigenta Pavla Mihelčiča. Ob naddjnjem vztrajnem delu ob-stajajo vse možnosti, da žbor dobi svoj raison d'etre v študentski glasbeni ktdturi. Zbor je korektno spremljal ansambel Dragana Popoviča, obenem pa je tuii sam zaigral dve zani-mivi skladbi, Lepo preseitečenje je pripravil orkester »Ad hoc« s pevcenv Matijo Cerarjm. Ansambel je bil into-nančno in ritmično preckKti, dinamika in fraziranje sta bila pretehtana in dfo&ro naštudirana. Orkester Jesenske študentske prireditve — akademski jazz ansambel Dragana Popoviea. TELEVIZIJA Mrat o TV režiji Kaj je sploh televizija? S tem vprašanjem so udeleženci pretekle kulturne panorame začeli pogo-vor, ki se je tokrat sukal okoli problematike TV re-žije. K pogovoru so se zbrali gledališki režiser Fran-ce Jamnik, filmski režiser Igor Pretnar in radijska oziroma TV režiserja Mirč Kragelj in Fran Žižek. Nedvomno ni vse, kar označujemo pod skupnim pojmom televizija, umetnost. Predvsem moramo raz* ločevati originalno TV režijo (režijo TV drame ali teksta prirejenega za TVJ od prenosa določenega do-godka; v slednjem primeru govorimo o TV rea-lizaciji. V tej zvezi so udeleženci sprožili vprašanje prenosa gledališke igre in se dosledno opredehli za stališče, da vloga TV režiserja tudi v tem primeru ni ustvarjalna. TV režiser je vezan na koncept gleda-liškega režiserja. Marsikdaj pa kaj popravi pri pre-nosu gledališke igre, hote ali nehote; vendar lahko še več škoduje. Ob specifičrio televizijskem snemanju bi namreč nastala popolna zmeda, v kateri enostavno ne bi več vedeli, ali gledamo TV igro ali prenos iz gledališča. Udeleženci oddaie so nakazali tudi nekaj rai.Uk med gledališčem, filmom in televizijo. Posebej so opozorili na prednosti in slabosti, ki jih ima za tele-vizijo neposredni prenos. Dokaj obširno so tudi raz-pravljali o posebnostih TV igralca. Oddajo je vodil Martin žnideršič premalo gibčno. Sa) mu je pogovor takorekoč kar napre) uhajal z vajeti, skakal z ene teme na drugo in se zopet vra-čal k prejšnji. Po drugi strani pa je pononno zastav-Ijal ze izčrpana vprašanja in s tem po nepotrebnem tratil že tako na kratko odmerjenin čas. -> Ingo Paš HMIMSkl PREDSTAVA V oddaji TV podlistka, ki je bila na sporedu pre-tekli četrtek, so nam tokrat predstavili lahkotno, skorajda površno, pa zato nič manj zadeto napisano humoresko Branislava Nušiča Diletantska predstava. To krhko delce, ki se takorekoč mimogrede pozaba-va iz malomeščančkov in njihovih Ijubezenskih te-žav, je že samo po sebi zahtevalo čimbolj naravno in intimno intonirano interpretacijo. S TV ekranizacifo se je ta zahteva še stopnjevala. Nedvomno jo je ču-til tudi Dare Ulaga (nastopil je v glavni vlogi pisa-telja), saj se je skozi celotno predstavo trudil, da bi ujel nje) odgovarjajočl lon. Žal pa je samo dokazal, da za tovrstno interpretacijo nima posebnega po-sluha. Njegova dikcija (pustimo na strani neljube spodrsljaje!) je ostala na ravni odrske izumetniče-nosti. V vlogi depntacije sta nastopUa Majda Poto-karjeva in Danilo Bezlaj. Zlasti slednji je z občuU kom za zmerno tipizacijo in dovolj smisla za tisto malomeščansko uglajenost, ki jo je zahtevala njegova vloga, zadel svoj lik. Majda Potoicarjeva je nasprotno nekoliko preveč forsirala tipizacijo. V stranski vlogi je nastopila še Slavka Glaninova. Režiser Mirč Kragelj je opravil svojo mlogo z dovolj rutine. Dosegel je, da je oddaja od začetka do konca tekla gladko. Ingo Paš ASSIA DJEBAR IZGNANSTVA Nl Avtorica je prva alžirska pisateljica. Poleg raznih krajših piroznih del je objavila romana La soif (Žeja) in Les impatients (Nestrpni). Zgodba z avtobiografskim navdihom, ki smo vam jo fzbrali, je bila napisana v izgnanstvu v Tunisu leta 1959. Tisto jutro sem končala s pospravljanjem nekoliko prej kot Običajno, okoli devetih. Mati se je prekrila s tančico. in vzela ko-Šaro; na pragu je ponovila, kot že tri leta vsak dan: — Morali so nas poslati proč iz domače vasi, da sem prisiljena hoditi na trg kot moški. — Naši možje imajo zdaj druge skrbi! sem ji odgovorila kot vsak dan, že tri leta. — Bog pomagaj! Pospremila sem jo do stopnic, potem sem gledala za njo, kako t težavo stopa navzdol: — Bog pomagaj! sem ponovila sama zase in se vrnila. Vpitje se je pričelo okoli desetih; približno uro pozneje. Pri- kajalo je iz sosednega stanovanja in se je kmalu spremenilo v kri-ke. Vse tri, moji sestri Aicha, Anissa in jaz, smo jo prepoznale iz načina, kako so jo ženske sprejele: bila je smrt. Aicha, najstarejša, je planila k vratom in jih odprla, da bi bolje slišala: — Naj bo r\esreča daleč od nas! je zamrmrala. Smainove je obiskala smrt. • Tedaj se je vrnila mati. Odložila je košaro, se ustavila in se vsa ttmedena začela z obema rokama krčevito tolči po prsih. Hropela je kot takrat, kddar ji je prihajalo slabo.... Anissa, čeprav je bila najmlajša, ni nikoli izgubila prisebnosii. $tekla je zcLpret vrata, snela materi tančico, jo prijela za ramena ih fo ppsadila nd blfizino. — Ne počenjaj tega zaradi tufe nesrečef je dejala. Pomni, da iniaš srčno napako! Bog nas varuj vselej! Ko je to nekajkrat ponovila, je odšla iskat vodo in z njo po-škroplla mater, ki je stegnjena ječala na blazini. Potem ji je Anissa dobro umila obraz, vzela z omare stekleničko kolonjske vode, jo odmaMla in ji jo pomolila pod nos. — Ne! je odklonila mati. Prinesi mi limone. In je spet zaječala. Anissa se je še naprej trudila. Jaz sem jo gledala. Vselej sem reagirala zelo počasi. Poslušala sem tarnanje tam zunaj, ki ni pre-nehalo, ki gotovo ne bo prenehalo vsaj do pozne noči. Pri Smaino-vih je bilo pet ali šest žensk in tarnale so vse v en glas, vsaka za vselej utoplje?ia, tako je bilo videti, v zmedeni izbruh bolečine. Po-tem, kajpak, bodo pripravile jedi, poskrbele za reveže, umile mr-Iveca... Treba je opraviti toliko stvart, ko imaš pogreb. Zdaj so bili vsi ti enaki glasovi žalovalk ena sarria dolga, ihteča pesem in vedela sem, da bo ležala nad dnem ko zimska megla. — Ampak, kdo je umrl? sem vprašala mater, ki se je skoraj po-mirila. — Njihov najmlajši, je odgovorila in s silo lizala limono. Av-tomobil ga je povozil prav pred hišo. Vračala sem se, ko so ga moje oci zagledale, kako se poslednjič zvija ko črv. Rešilni avtomobil ga je odpeljal v bolnišnico, ampak bil je že mrtev. Potem je spet začela vzdihovati. — Ubogi Ijudje! je dejala. Videli so ga oditi polnega šivljenja in zdaj jim ga prinesejo v okrvavljeni rjuhi! Dvignila se je napol in ponovila: — Polnega življenja! Potem se je zgrudila na blazino in ni izgovorila drugega kot obredna rekla, ki oddaljijo nesrečo. Ampak v tonu, s katerim je spregovorila vsa-kokrat, ko se je morala obrniti na koga, je bilo nekcj trdega, si-lovitega. — Danes je nesrečen dan! stm rekla, še zmeraj pokonci pred materjo in negibna. To sem razumela že navsezgodaj, ampak nisem razumela, da je to duh smrti. — Ponovi: bog nam pomagaj, je. rekla mati živo. Potem je dvigmila oči k meni. V sobi sva bili sami. Anissa in Aicha sta se vr-nili h kuhi. — Kaj ti je? je vprašala. Tako si bleda. Ali tudi tebe boli srce? — Bog nas obvarji! sem rekla in zapustila sobo. tC %L «L Opoldne se je prvi vrnil Omar. Jok se še ni polegel. Pripravila sem kosilo ob poslušanju žalne pesmi in njenih moduladj: Počasl sem se privajala. Mislila sem, da bo Omar. zastavljal vprašanja. Ampak ne. Gotovo so ga obvestili med potjo. Odvedel je Aicho v sobOi Potem sem ju slišala šušljati. Tako, kadar se je zgodilo kaj važnega, je Omar govorH najprej z Aicho, ker je bila najstarejša in najbolj resna. Pred tem je zunaj oče sto-ril isto z Omarjem, ker je bil edini sin. Bilo je torej nekaj novega, kar pa ni bilo v nikakšni zvezi s svirtjo, ki je obiskala Smainove. Nisem bila radovedna. To je bil dtm smrti, vse ostalo ni bilo važno. — Mar ni res? sem rekla Amssi, ki fe presenečena obstala. — Kaj pa je? — Nič, sem rekla, ne da bi ji razložila: poznala sem njene be-gnjoče odgovore, kadar sem začela razmišljati na glas. Tudi danes zjutraj ... Ampak zakaj iznenada tista nesramna želja, da bi se pogledala v zrcalo, da bi dolgo zrla v svojo podobo, da bi govorila in si razpustila lase po hrbtu, da bi jih Anissa občudovala? — Glej! V petindvajsetem letu, potem ko sem se poročila, po-tem ko sem izgubila drugega za drugim svoja dva otroka, potem ko sem se ločila, po tem izgnanstvu in tej vojni, se tu občudujem in se smehljam ko kakšno dekle, koti... — Ko jaz! je rekla Anissa in.tkomignila z rameni. XXX Oče se je vrnil nekoliko pozrto, ker je bil petek in je šel molit dhor v mošejo. Takoj je vprašalpo vzroku tožbe. — Smrt je vstopila k Smainovim, sem rekla in mu pohitela na-proti, da mu poljubim roko. Vzelajim je najmlajšega. — Ubogi Ijudje! je rekel po kratkem molku. Pomogla sem mu, da je sedel na svoje običajno mesto, na isto blazino. Medtem ko sem rnu priTmala jed in skrbela, da je vse bilo v redu, sem za čas pozabila na sosede. Očetu sem rada stregla: mi-slim, da je to bilo edino gospodinjsko delo, ki sem ga opravljala rada. Predvsem zdaj. Odkar smo odpotovali, se je oče zalo postaral. Preveč je mislil na odsotne, čeprav ni o tem nikoli govoril, razen takrat, kadar je iz Alžlnje prfilo kako pismo in je potem prosil Omarja, naj ga prebere. Med kosilom sem slišalartumo, kako je zamrmrala: — Danes jim gotovo ni, da bi jedli! — Truplo je ostalo v bolnišnkl, je pripomnil nekdo. Oče je molčal. Pri jedi ni skoraj nikoli govoril. — Nisem lačna, sem rekla v opravičilo in vstala. Tarnanje zunaj se je zdelo bolj zamolklo, kljub temu pa sem razločevala njegovo melodijo. Nfegovo nežno pravilnost. To je tre-nutek, sem si rekla, ko bolečina jiostane navada inradost in dorno-tožje. To je trenutek, ko jočeš z neko posebno naslado, ker ta se- danjost solza je sedanjost brez konca. Tako je bilo, ko se je telo mojih otrok naglo ohlajevalo, tako naglo, in ko sem vedela... Ko je pojedla, je Aicha prišla v kuhinjo, kjer me je našla samo. Najprej je šla zapret okno na bližnje terase, od koder je prihajalo tarnanje. Jaz sem ga še zmeraj slišala. In čudno, prav od tega sem bila danes tako mirna, nekoliko ugasla. — Popolne te pride nekaj žensk pogledat in zaprosit za roko, je začela. Oče pravi, da je snubač v vsakem pogledu ugodna prilika. Ne da bi ji odgovorila, sem ji pokazala hrbet in odšla k oknu. — Kaj ti je? je rekla živo. — Potrebujem zraka, sem ji odvrnila in na stežaj odprla okno, da bi pesem vstopila. že nekaj časa je v mojerr. srcu dih smrti bil »pesem«. Aicha ni takoj odgovorila. — Ko bo oče odšel, se skušaj malo urediti, je končno rekla. Te ženske dobro vejo, da smo begunci ko toliko drugih in da te gotovo ne bodo našle oblečene ko kako kraljico. Bo pa kljub temu bolje, če se malo urediš. — Končale so s tarnanjem, sem opazila, ali pa so se morda že utrudile, sem rekla, misleč na čuden napor, ki te zajame v trenutku najgloblje šalosti. — Misli na ženske, ki bodo vsak čas tu! je odvrnila Aicha z ne-koliko dvignjenim glasom. Oče je odšel, in tudi Omar, ko je prišla Hafga. Ta je bila Alžirka ko mi, spoznali smo jo tam; dekletu je bilo kakih dvajsei let in je bila hodila v šole. Učiteljica, poučevala pa je šele, odkar sta tudi ona in njena mati odšli v izgnanstvo. — Poštena ženska ne dela iz-ven doma, je nekoč pravila njena mati. In to je pravila še zmeraj, ampak z vzdihom nemoči. Saj je bilo vendar treba Siveti in doma sedaj ni bilo mož. Hafga je našla mamo in Anisso, medtem ko sta pripravljali sla-šcice, ko da jih je bilo treba za begunce naše vrste. Ampak čut m protokol je bil v moji materi že nagonski; dediščina njenega do-tedanjega življenja, ki je ni mogla tako zlahka opustiti. — Kdo so šenske, ki jih pričakujete? sem vprašala. — Begunke ko mi, je vzkliknila Aicha. Mar misliš, da bi te poročili s tujcem? Potem s poudarkom: — Pomni, je rekla, ko se bomo vrnili v domovino, se bomo vt-nilivsi,v$ibrezizjeme. — Ko se bomo vrnili! je takoj vzkliknila Hafga, ravna sredi sobe, z očmi polnimi sanj. Dan, ko se bomo vrnili v domovino! je ponovila. Hotela bi se vrniti peš, da bi bolje čutila alžirsko zemljo, da bi bolje videla vse naše žene, drugo za drugo, vse vdove in vse sirote in vse može, zmučene, morda žalostne, ampak svobodne, svo-bodne! In vzela bom v roko malo zemlje, oh, samo prgišče zemlje, in rekla: »Poglejte, bratje, poglejte te kaplje krvi v teh zrnih zemlje, v moji roki! Toliko je Alžirija krvavela po vsem svojem te-lesu, po vsem svojem neizmernem telesu, toliko je Alširija plačala na vsej svoji zemlji za našo svobodo in za to vrnitev. Ampak njeno mučeništvo zdaj govori jezik odpuščanja. Glejte bratje...« — Dan vrnitve, je nei.no ponovila mama v tišini, ki je sledi-la... Bog daj! Prav takrat so skozi odprto okno spet vdrli kriki. Kot orkester, ki nenadoma spet začne igrati. Potem je Hafga s spremenjenim gla-som opomnila: — Prišla sem zaradi lekcije. Aichc jo je odvedla v sosedno sobo. Medtem ko sta se pogovarjali, nisem vedela kaj početi. Okna kuhinje in obeh sob so gledala na terase. Hodila sem od enega do drugega, jih odpirala, zapirala in znova odpirala. Brez naglice in ko da ne poslušam pesmi. Anissa je opazila moje beganje. — Vidi se, da niso Alzirci, je rekla. Niso navajeni žalovanja. — Pri nas, v hribih, je rekla mama, mrtvi nimajo nikogar, ki bi jih objokoval, preden omrznejo. — Tarnanje ne pomaga prav nič, je dejala Anissa ravnodušno, pa če umreš v svoji postelji ali na goli zemlji za domovino. — Kaj pa ti veš? je planilo iz mene. Premlada si, dc bi to ve-dela. ' .. — Pripravljajo se na pokop, je rekla mama. Potem je dvignila glavo in me pogledala. Spet sem zaprla okno za sabo. Ničesar več nisem slišala. ^— Pokopali ga bodo še daneš, je ponovila iriama. To je nqš običaj. — Ne bi smeli, sem rekla. To je odvraten običaj, tako vzeti zemlji telo, ki se na njem Še blešči lepota! Odvraten običaj... Zdi se mi, da ga zakopljejo še živega... (ampak glasu nisetn več mogla obvladati). — Ne misli na svoja otrokaf je dejala mama. Zemlja, ki jo vržejo nanje, je zlata odeja. Ubogo moje dekte} ne mhliveč na svoja otroka, je ponovila rnama. . -— Ne mislim na nič, sem odvrnila. Res, nočem misliU na, riic. Na nič. (Konec orihodnjič) PREDSTAVI V novem okolju -že znane stvari SNG Maribor: Andorra Ker mariborsko gledctiišče še vedno ni-ma lastne strehe nad glavo, so bile to pot prve predstave Frischeve Andorre kar v sindikalni dvorani »Konstruktorja«. Majh-na dvorana s škripajočimi stoli sicer ni idealen prostor za izvedbo tega skoraj fco-mornega dela, toda ie dobra volja, ki jo je pokazalo pri tem mariborsko SNG, je tudi nekaj Avtor nam je pod imenom državice na meji med španijo in Francijo pravzaprdv predstavil svojo domovino — švico, ozi-roma katerokoli meščansko dršavo. V ta okvir je Frisch postavil dva problema, ki sta bila po vojni in sta tudi še sedaj na moč aktualna. To sta problem političnega umora in problem okolice, ki omogoči tak umor. Andorci, ki »belijo mesto, da bi bilo belo, če seveda ne bo+nevihte«, so predstavniki licemerstva, zlaganosti in mo-ralnega propada. Drama ni pravo ime za to delo, rekli bi mu lahko satirična odrska konstrukcija. Osrednja oseba, Andri, je žrtev poli-tične igre, »lova na čarovnice«, pa tudi prenapetega malomeščanstva. V odlo-čilnih trenutkih je pasiven, vse preveč za-verovan v pravičnost sveta, $ tem pa vse-kakor soodgovoren za svoj tragični konec. Gledalec zlahka opazi, da je ta osebnost izoblikovana z veliko domiselnostjo in globokim čutom, vendar nas Andrijevo notranje doživljanje in njegova notranja borba pušča nekoliko hladne in le rahlo pretresene — njegova duševnost je nam-reč prikazana preveč enostransko. Delo je pravzaprav opisovanje Andrije-vega drušbenega propadanja. Andri, za ka-terega trdi učitelj, da je njegov posinov-Ijenec, ki ga je rešil pred »črnimi«, se nikaJcor ne more znajti med Andorci. Ze-lel bi se oprijeti kakšnega pristnega an-dorskega poilica, toda meščani mu tega ne dovolijo, češ, žid si, poišči si židovski poklic. Edina uteha mu je še Barblin, nje-gova polsestra, s katero se namerava po-ročiti. Toda tudi tukaj doiivi razočaranja, taj mu je oče noče dati. Takrat se pojavi tujka, nesojeni »deus ex machina«, kt po-fasnt, da sta ona in učitelj starše prega-njanega Andrija. Toda v vsesplošni zaslep-tjenosti ji tega nihče ne verjame Sledi vr-hunec, ko Andorro zasedejo »črni«, ki ubi-jejo Andrija. Na koncu si vsi prizadeti »umijejo roke«. Re&ijo tega zahtevnega dela so zaupali MIRANU HERCOGU, ki je s svojim ob-čutkom za kompozicijo opravičil zaupanje. Nekoliko več bi bUo mogoče iztisniti iz Andrijevega očeta, saj sta njegov obup in poskusi, da bi prešil sina, premalo vidni ali celo panični. Glavna lika, Andri in Barblin, sta v kre-aciji Zlatka in Maje šugmanove zaživela pred nami z vso toplino. ZLATKO ŠUG-MAN, ki je opravil govorni del sicer odlič-no, je pokazal, da je gestikulacija njegova Sibka točka. MAJA ŠUGMANOVA je bi-la v začetni dekliški naivnosti veselo očar-Ijiva in v zaključni blaznosti nekoliko man) tragično pretresljiva. Svojo literarno do-volj težko nalogo je odigrala povsem za-dovoljivo. K uspehu dela so veliko pripomogli tu-di Boris Brunčko, v vlogi učitelja, ki pa je bil, kot sem že dejal, na koncu premcdo tragičen in Pavla Brunčlcova, kot njegova ierui. ANTON PETJE je v vlogi nasUnega vojaka ustvaril osrednji lik. Poaebno me-sto zavzemajo kreacije Janeza Klasinca, Homana Lovrača, Arnolda Tovornika, Mar-jana Bačka in Iva Leskovca, ki so kot an-dorski meščani igrali v celotni zgodbi oi-ločilno vlogo. Tudi v stranskih vlogah so se pokazali kot odlični igralci. V epizod-nih vlogah so se predstavili še Janko He-berl, Tita Veljakova in Franjo Blaž, ki pa niso imeli priloznosti, da bi pokazali kaj več. Scena VLASTE HEGEDUŠIČEVE je bi-9a kot navadno solidna, čeprav bi neko-liko bolje služilo manj stilizirano prizo-rišče. VLADO GOLOB je prispeval suge-stivno scensko glasbo, dovolj temačno in popolnoma v skladu z grozljivostjo do-godkov. Delo je pokazalo ie znane zmožnosli tn sla-be strani mariborskih gledališčnikov, upaj-mo pa, da jim bo pod novo streho (ko bo konfana) uspelo prikazati tudi kaj novega. B. MOVIČ TRIBUNA STRAN 8 ODER 57 V" arišče sodobne slovenske dramatikie. ZOder 57, ki mu je rofcovanjem tej smrim absod-bi. Ne oziraje se na državo, v kateri po-meni korak študentskih unij nekaj več fcot samo protest. Zopet so Studentje Hamid Barrada ustanovitve študentske organizadje, ven-dar se je poostril med VIII. komgresom UNEM (30. jullja do 2. avgusta 1963 v Ra-batu). Svoj vrh je dosegel z aretacijo predsednika UKEU Hamida Barrada, ld so ga 28. avgusta ob Stirih popoldne trije moški v civilu na skrivnosten način od-peljali iz prostorov Studentske zvesse v Rabatu v neznan avto. Kesneje je Barra- Naš protest V preteklem tednu je Cen-tralni odbor Zveze Študentov Jugoslavije, ob prillki obsodbe vojaškega sodišča v Maroku, ki je obsodilo na smrt pred-sednika naclonalne unije Mo-roka Hantida Barrado, poslal naclonalni uniji Studentov Mo-roka tclegram s sledtčo vse-blno: »Jugoslovanski študenti smo z ogorčenjem sprejeli vcst o smrtnl obsodbi Hamida Borro-dt. Sprejmite naše iziraze soli-darnosti In protesto proti po-stopkom nad vašimi tovoriši.« tavzeJd enotno stališoe proti vssem nasi-Ijem, in proti pregainjanju svajih tovari-lev ne glede na politično usmerjenost, topet je boj za pravice človetka prešd odlie blokovske oScvire. Reakcija na smrtno obsodbo maroške-ga študentskega vcditelja pomeni, ponov-no jaroo demonstraoijo tistega, za kar «e že precej časa bori mansikatera na-predna študentska organiaacija: za enot-no študentsko gibanje brez blokovsko po-larizirandh študentskih organizacij. Ivo Strakl Akcija UNEF PrejeV smo krMfco poro^Uo, ki s« glasi nekaiLO taikole: I. novembr« j« tritisoč francoskih žtuden-tov demonsirlraJo po pariških ulicah. Stu-dentje so m ustavili pred Sorbonno ln sku-šaU prebtti kordoa polidje, ld Je prepr««ila vstop jstudentom da sveca.no sejo rektcrata »b prllikl prifetka novega šolskegA leta. Prl-šlo j« tudi do re«nej$ega konflikta med Stu-dentl in pallcdjo. Da bomo laže razumeii to kratko sporočiio, poglejmo naloge, ki si jih je zadala ena najnaprednejših zahodnlh študentskih orga-nizacij, francoska zveza itudentov — UNEF, mesec dni pred detaonstracijami, na svoji r«djii letni skupščini. Tu so se francoski Studentje predsUvili z dvema sfcupliuuna: prvo je vodil preds<*lnik UNEF Miehel Mousel in se imenuj« »Macio-nalni blro«, dnigo pa so t«*Utv1ja]i pr«d-stnvnild unJverz iz provinoe, lmenowU -G«-neralna študenlska skupin«*< ^Naclonalnl biro-« je zastopal mnenje, da se bo tr«ba v prihodn^em letu zdvzenuti pred-vsem za reformo univerze in za zagoiovltev študijslcih plač. »G«n«r&liia študeutska sku-pina« je imela bolj »tradiciotialne« predloge. Zahtevali so npr., da bi študeatska politika v prlhodnjem l«tu temeljila na zahtevah po povlšaiiju štip«ndlj In ostalih mat«rialnib ugodnostih. Pri volitvah - le-te so odločale, kateri predlog b« spcej«t - j« zmagal >»Nacio-nalni biro«. Tako bo letas usni«r|e*ia v*a de-javnost UNEF v r«wganizacijo nniverze. Pa-rola »Za napredek univerze« pom«ni pr«d-vsem zahtevo po reorRanizAciJi Solskeea si-stem* in zahtevo po štud«ntovsk«m too študijskesia zaačaja ln odkrivajo pomaniklji-vo«td v strakturi univerze. Prvi rezultati bo-do ot>Javlj«ni v knjigi »zahtev«, kd bo objav)je-na konec novembra in bo vsebovala razeit oftitnih po«nan}kljlvo«4i i« predloge za nji-hovo odpravo. TELEGRAMI Japonska Od 22. do 25. novembra bo 10. japonski gospodarski študen-tski seminar (JSES) na univer-zi v Hoseiu. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo okoU 5000 štu-dentov z univerz širom dežele. Pripravljalni komite na hoseiski univerzi je objavil, da ni namen seminarja, da bi se bavil s poli-tičnimi vprašanji, pač pa bo ob-ravnaval razne ekonomske štu-dije in teorije. Kanada Zaradi zvišanja cene kosila za 10 centov je študentska organi-zacija v Montrealu organizirala bojkot študentske restavracije. V resoluciji, td jo je objavU štu-dentski komlte organizacije v študentskem glasilu »Quartier Latin«, je predsednik zveze itu-dentov obrazložil ta skrajni ko-rak, ki so sc ga poslužili Ituden-tje v tem primeru. Izjavil je, da pomeni zvišanje cene kosila v študentski restavraciji omejeva-nje možnosti študija za vse. Boj-kot je bil zelo skrbno priprav-ljen. Nentčija Zastopniki nemškega in korej-skega študentskega zdmženja so se dne 29. oktobra sestali na korejskem veleposlaništvu, ki jim je priredilo svečano kosilo. Na-men tega srečanja je bil, da bi se postavili tesnejši kontakti med študenti obeh dežel. Do te-ga srečanja je prišlo na povabi-lo korejskega poslaništva. Zaže-leno je, da bi bilo takšnih sre-čanj še več. Finska Od 2. do 5. oktobra je bil v Helsinkih študentski tiskovni se-minar. Na tem seminarju so ra-zen finskih študentov redaktor-jev sodelovali tudi študentjc iz Azije, ki študirajo na Finskem. Teme seminarja so obravnavale tehnična vpra^inja pri časopisu, vsebino časopisov in izmenjavo materiala med študentskimi ča-sopisi in revijaml. Udeleženci se* minarja so bUi mnenja, naj bi se kontakt med finskinii štndent-skimi listi izboljšal. TRIBUNA STRAN 9 INDEKS IN... PODVODNI RIBOLOV Plavalna sezona je za letos fcončana, kmalu bo na vrsti smu-čanje in privrženci morda malo nenavadne športne panoge — podvodnega ribolova — so za-ključili letošnjo sezono lova. Jože Turk, absolvent Eko-nomske fakultete, po rodu iz Ko-čevja in eden izmed najboljših podvodnih lovcev v Sloveniji, je na vprašanja odgovarjal tako-Ie: — Koliko časa že gojiš podvod-ni lov? Sedem let. — Povej nekaj več o podvodnem lovu. Ločimo lov na plavajoče ribe (bancine, ciplje itd.), ki se zadržujejo ponavadi do tri me-tre pod morsko gladino, in glo-binski lov od 3 do nekako 20 m, kjer »kraljujejo« kirnje, žarge, kavali, murene in druge ribe. Va-jen podvodni lovec se lahko brez maske s kisikom spusti do glo-bine 25 m, morda 30 m. Opre-ma, ki jo ima na sebi, je gu-mijasta obleka, plavuti, cevka za dihanje in maska. Seveda je od-visno, kako globoko se spustiš, od tega, koliko lahko zadržiš zrak! Kadar sem v formi, to je po nekaj dnevih potapljanja, vzdržim pod vodo dve in pol mi-nuti. — Za katero društvo tekmuješ? V Ljubljani imamo Društvo za raziskovanje morja in kopnega, ki ima svoje prostore na Ižan-ski cesti. V tem društvu smo včlanjeni redki, ki nam je pri sr-cu la šport. Ko gremo na morje, za mesec ali več, si vse stroške plačujcmo sami. Izbiramo kra-je, ki so turistično bolj odmak-njeni, kajti tam so življenjski stroški nižji. Navadno gremo lo-vit skupaj Janez Deu (absolvent agronomije), Krešo Petrovič (absolvent prava) in jaz. ~ Tvoji največji uspehi doslej? Tekmujemo vedno v parih in s Krešom sva na prvenstvu Ju-goslavije dvakrat osvojila peto mesto, kar je za »neslana« tek-movalca uspeh, saj imajo ostali, »slani«, morje pred nosom in se lahko potapljajo več kot mi, »kontinentalci«. Na tradicionalnem mednarod-nem novoletnem turnirju v pod-vodnem lovu na Malem Lošinju sva osvojila osmo mesto y moč-ni mednarodni konkurenci. — Kdaj misliš diplomirati? Pri-hodnje leto, nato grem še za le-to dni v službo, potem pa k vo-jakom. Toda potapljal in lovil bom še nekaj let. — Gojiš še kak driig šport? Na-mizni tenis in košarko. — Na koncu še morda nenavad-no vprašanje: ali te je bilo v življenju že kdaj strah? Vedno sem mislil, da me bo strah, če bom zagledal morskega psa. To-da, ko sem ga res zagledal, ko sem lovil pri Lastovu, me ni bi-Io strah. Najbrž mi ne boš ver- . jel, toda res. Zverina, ki ni bila posebno velika, je dvakrat zapla-vala okoli mene. Bil sem popol-noma miren in morski pes je odplaval proč. TOMAŽ ZAJC Višje šole, študentje in šport Novo študijsko leto je v polnem teku. Izpitni roki so še daleč in lepa jesen nam dopušča, da razen študiju posvetimo kakšno uro tudi športu in rekreaciji. Ven-dar iz leta v leto srečujemo študente na igriščih tn v telovadnicah vse preveč slu-čajno in nenačrtno. Večkrat se sprašuje-mo, kako dolgo še... Ljubljana je mesto študentov. čas in tradicija sta napravila svoje, vse je že vpeljano in zdaj študentje vpisujejo v indeks tudi telesno vzgojo. Pred leti so imeli študentje svoj klub Olimpija, ki si-cer ni bil v vseh panogah kvaliteten, bil pa je študentski. Danes je Olimpija kva-liteten klub, vendar je vprašanje, koli-ko je še akademski! Poleg vsega so štu-dentom na voljo igrišča v Naselju, Blou-dkov park in Rožnik. Pri nas v Mariboru še nimamo dolgega višješolskega staža, borimo se z začetni-mi težavami, vendar smo zgradili novo šolo, zgradili bomo nov študentski dom. Kaj pa telesna vzgoja? Vsako leto je bila organizirana vrsta tekmovanj v rokometu, malem nogometu, tenisu, košarki, namiznem tenisu itd. Na-stopila je vrsta znanih in neznanih talen-tov. Nogometašem: Pircu in Eferlu, te-nisačem Grmovšku, Muleju in Sikov-šku, smučarju Vogrincu, rokometašem Kanclerju, Purkeljcu in drugim telesne vzgoje in športa ne manjka. Kaj pa osta-li? Sportna društva so jih le nerada sprejela med svoje tekmovalce, kajti ba-viti so se želeli s športom zgolj rekrea-tivno, športna društva pa imajo še za svoje tekmovalce premalo vaditeljev, opreme in finančnih sredstev. Zato so se mnogi vrniH v restavracije in na »bru-covanja«, kjer so tudi sicer prikazali kva-litetne telesne sposobnosti predvsem v vzdržljivosti v boksu in v rnetih (kozar-cev, stolov in drugih premičnin) v miru-joče aii gibljive cilje. Danes se v Mariboru precej govori o ustanovitvi kvalitetnega reprezentančne-ga kluba. Branik, 2elezničar in Partizan bi le-temu odstopili svoje kvalitetne tek-movalce, sami pa bi prevzeli skrb za množičnost in zaledje. In prav sedaj bi lahko študentje izkoristili priliko in usta-novili bodisi svoj klub, bodisi samostoj-no sekcijo. Pred leti je bila. celo izvede-na anketa, v kateri so predstavniki šport-nih organizacij in drugih pristojnih fo-rumov obljubili temu kolektivu vso po-moč, vendar je ostalo le pti anketi. Ravno v tem klubu, ki bi lahko imel več panog, bi študentje gojili sport re-kreativno in tako nabirali dovolj telesne energije za umske napore. Tekmovali bi v občinskih ali okrajnih ligah, pri mini-malnih denarnih izdatkih. Združevali bi prijetno s koristnim in nihče ne bi pri-čakoval od njih vrhunskih dosežkov. V kolikor bi se pa pojavili izredni talenti, bi lahko nadaljevali svojo športno kari-ero v kvalitetnem klubu, Prepričani smo, da bi lahko vse to izvedli veliko lažje, če bi bila v indeksu tudi telesna vzgoja, ker bi njeni predavatelji laže pritegnili člane kot športni referenti, ki morajo ob vsem tem delu še skrbeti za svoje študijske pogoje. Lepa je letošnja jesen, posebno za nas študente, igrišča pa nas skoraj prazna zaman čakajo. GO IMA POHODU Že na evropskem Gd kongresu, ki je bil avgusta v Barsinghausenu xr Zahodni Nemčiji, so Ijubljanski igralci Go-ja doka-zali, da so že dosegli evropski vrh v igra-nju te zanimive azijske igre. čeprav okr-njeni (na turnir ni odpotoval naš prvi Go mojster Vuksanovič), so dosegli prva lepe uspehe. Naš drugi mojster v tej igri, Ekart, ki je s svojo igro opozoril že na brzotur-nirju, je dosegel v finalnem tekmovanju 7. mesto in bil edini, ki je premagal evrop* skega prvaka v Go-ju Nemca Alveslebna. Druga dva naša tekmovalca, Ilavčar in Marvin, pa sta dosegla prvi mesti na pr? vem in drugem stranskem turnirju. še bolj so svojo kvaliteto dakazali naU igralci na prvem mednarodnem turnirju amaterjev v Go-ju, ki je trajal od 1—14. oktobra v Pakyju. Ta turnir je organizi-rala NIHON KI-IN (Japonska Gozveza), in ga lahko štejemo za neuradno svetov-no prvenstvo amaterjev v Goju, saj so na njem sodelovale države Azije, Evrope in reprezentanca ZDA. Pri dan turnirja so naši igralci fvodja ekipe je bil Lovro šturm, igrala pa sta Ekart in Vuksanovič), predvsem zaradi 8-urne časovne razlike, ki se je še niso privadili, izgubili z 0:2 z reprezentanco ZDA. Naslednje dni so Ljubljančani izgu-bili še z reprezentancami Japonske, Ko-reje in LR Kitajske, remizirali z Nizozem-sko in premagali Zah. Nemčijo, Veliko Britanijo in avstrijski Go-klub. Zmaga nad Zah. Nemčijo je bila eno od največjih presenečenj tiirnirja, kajti Z. Nemčija ve-Ija za najboljšo evropsko državo v igra-nju Go-ja. Vse je že kazalo, da se bodo Ju-goslovani od vseh evropskih dr&av naj-bolje uvrstili, vendar so zaradi poraza z ZDA in remija z Nizozemsko zbrali manj točk kot representanca Nemčije (ta je pre-magala vse ostale evropske države in ZDA) Na turnirju se je pokazala velika premoč azijskih držav, ki so vse svoje nasprotnike gladko premagovale. Glavni sodnik turnirja j« bil bivši sve-tovni prvak v Go-ju Japonec Takagoiva, za sam turnir pa je bilo na Japonskem ve-liko zanimanje, saj so o njem pisali sko-raj vsi japonski dnevniki in tedniki. Končni vrstni red turnirja: 1. Japonska; 2. Koreja; 3. L. R. Kitajska; 4 Zahodna Nemčija; 5. ZDA: 6. JJubljan-ski Go-klub; 7. Nvgozemsjca^ 8. Apstrijsfi. Go-klub; 9, Velika Britanija. Prihodnje leto misli Japotiska Go-zveza organizirati podoben lurnir in upa, da se ga bodo udeležile še reprezentance ČSSR, Poljske in Grčije, kjer se je Go titdi Se za-čel razvijati. ČSSR je imela že na evropskem Go kon-gresu in v Tokiu svojega opazovalca, ki je po uspehu naših igralcev takoj povabil dva naša predstavnika v Prago, da bi tam trenirala njihove tekmovalce. Tako bosta verjetno kmalu odpotovala v ČSSR Ljub-Ijanska igralca, Oblak in Podgoršek. J. Umek Mordašene veste,da... ... so v Indoneziji pravkar v te-ku velike športne igre, imenova-ne GANEFO. Iger se razen mnogih športnikov iz različnih držav udeležujejo tudi trije Ju-goslovani; namiznoteniška igral-ca Vojislav Markovič in Janez Teran ter teniški igralec Subo-tičan Nikola Špear. Na tem tekmovanju je sever-nokorejska atletinja Sin Kim Dan pretekla 800 metrov v času 1.59.1, 400 m pa v času 1.51.4, kar bi bila nova svetovna rekorda. To-da ta več kot odlicna časa ne bo-sta priznana, kajti Severna Koreja ni članica IAF — med-narodne atletske zveze in tako bosta še naprej veljavna urad-na svetovna rekorda avstralske tekačice Dixie Willisove 2.01.2 na 800 m, in sovjetske atletinje Ma-rije Itkine 53.4 na 400 m. ... je pred dnevi v Innsbrucku, mestu zimske olimpiade febru-arja prihodnjega leta, že zapadel sneg. Snežna odeja pa ne moti števihiih delavcev, Id opravljajo zaključna dela na olimpijskem »ledenem« stadionu. kjer bo tek-movanje v hokeju in umetnem drsanju. Izgradnja tega stadiona je ve-ljala tri milijone dolarjev in or-ganizatorje že sedaj zanima, kaj bo s stadionom po končani olim-piadi. Tega danes še ne vedo. Po vsej verjetnosti ne bo služil toli-ko v športne namene kot za raz-stave in podobne prireditve. V Tribuni smo vain predstavili že dve košarkarski moštvi: ¦ASK OHmpija in Slovan iz Ljubljane, v katerih igrajo po večini košarkarji, ki so študenti. Danes pa vam predstavljamo še eno košarkarsko moštvo, tokrat žensko, katerega sestavljajo igralke, ki so domala vse študentke ljubljanskih fakultet. To je žensko moštvo AŠK Olimpija. Moštvo sestavljajo: Meta PAVŠIČ, študentka biologije, Meta PUHAR, študentka geografije, Sonja MRAK, usluibenka (drž. reprczentantka in najvišja jugoslovanska igralka košarke), Mojca MIHELIC, študentka slavistike (ena najmlajših drž. reprezen-tantk), Mirjana SEDEJ, študentka tekstilne kemije (na sliki igralke čepijo od levc proti desni), Gabrijela GARZAROLLI, študentka geografije, Majda KRANJC, diplomirala slavistiko, Alenka DERMASTIA, absolventka slavistike, Vanja WELLE, obiskuje šolo za medicinske sestre (stojijo od leve proti desni). Žensko moštvo Olimpije tekmttje v zvezni košarkarski ligi in je letos zasedlo v končni razvrstitvi 5. mesto med najbolj- šimi ženskimi moštvi v državi. Ne moremo trditi, da je to neuspeh, toda dekleta so prepričana, da bodo z vestnejšim treningom prihodnje leto zaključile tekmovanje v zvezni ligl uspešneje in zasedle 4. iriesto, če ne morda še kako mesto više. To pa jim seveda tudi želimo. T. Z. OBVESTILO TRIBUNA STRAN 10 V ZVEZI S PRIPRAVAMI PROGRAMA ZA ZIMSKO SEZO-NO 1963/64 SMO SKLENILI VPELJATI NA RELACIJI LJUB-LJANA—KRANJSKA GORA POSEBEN MOTORNI VLAK, OPREMLJEN ZA UDOBEN PREVOZ SMUČARJEV NA TERENE KRANJSKE GORE. VLAK BO VOZIL VSAKO NEDELJO IN MED ODHODNO IN KONCNO POSTAJO NE BO IMEL PO-STANKOV. TOCNEGA VOZNEGA REDA VAM TRENUTNO ŠE NE MOREMO SPOROCITI, PREVIDEVAMO PA: ODHOD IZ LJUBLJANE PRIBLIŽNO OB 6.30 PRIHOD V KRANJSKO GORO PRIBLIŽNO OB 8.30 ODHOD IZ KRANJSKE GORE PRIBLIŽNO OB 17.30 PRIHOD V LJUBLJANO PRIBLIŽNO OB 19.40 PO SEDANJEM PROGRAMU BO IMEL MOTORNIK PRI KOLICO, KATERE ZADNJI DEL BO OPREMLJEN S STOJALI ZA SMUCI. V VLAKU JE 125 SEDEŽEV (VSAKOKRAT BOMO SPREJELI NAJVEC 125 OSEB), PRIJAVE PA BO SPREJEMAL IZKLJUCNO »TURISTICNO TRANSPORTNI BIRO« ZARADI TOCNE EVIDENCE SEDEŽEV. CENA: V SKUPINAH OSEBA 550 DINARJEV POSAMEZNIKI 700 DINARJEV IMEOPREDELJEIMI Polgi, v dva razreda razdeljeni vagon. Poet Leon išče zvezo z vesoljem. Njegova duša je neukročena ptica. Ne mara za kletko, čeprav je zlata. Pravzaprav je šele v prvi fazi svojega usodnega povratka v ta svet. Njegove misli se razsvitajo: Nič se ni spremenilo v mojem kraju. Jesen je obrala fižol in v senožetih ni več ajde. Le jaz ne najdem več k ljudem in ne med brajde... Te vrstice grabijo za sroe v najviijih trenutkih dovršenosti, ki jo le redki na tem majhnem svetu zaznajo. Pisati Je slast. V reki pesmi postanejo ljudje do-bročutai, krotki. Ovčke neaahtevne... Jas pa bi rad prsv vsem razdal to malo, kar lmam, da bi pričeli verjeti v lepoto... — Grefi po cesti, nasmehne se tl dekle. V službi (pesnik Leon je v delovnem raz-merju) te občudujejo. Casi barbazstva in nerazumevanja za srčne stvaritv«, Casl sežiganja čarovnikov so mimo. Zdaj Iju-dje spoštujejo kultume meglice in oblač-ke, <5e Je 1« slutiti dežja iz njih. 2iveti ]• pravi uiitek... — Krmiš golobe in se sprehajaS. Zemlja riimaš. Svobodni poklic in vesolje v srcu. Vse človečanske pravice imaš v mezincu! PoznaS vplivne ljudi, zakone. Brati znaL, izobražen si. Civiliziran, da razločiš slona 66. žirafe. — Eh, užitek je krmiti golobe! 2iveti z vesoljem v srcu je tako veličast-no. Pesmi se porajajo tako mimogrede, iz levega rokava ... Pesnik Leon izstopj na domači, podežel-ski postaji. V srcu je vaklila irnenovana pesem. Drobna, krhka, idilična, isspoved otožne duše. Urednik podeželskega lista Strela si ob prebiranju pesmi obriše očala in oči. Po-zna takšne stvari, genialne pobliske. Stoji do pasu sredi življenja. Korekten, vse-obsežen, svoje življenje je posvetil od-stranjevanju drobno-buržoaznih elemen-tov, plevela, ki se je zajedal v zdrave misli današnjega državljana. Objavili so pesmico... Poefjo je pokazal o^jemu krogu prija-teljev. Popili so čašico, dve. Spodbudili so mladega, neopredeljenega avtorja. Po dvajsetdh dneh je prejel pismo. Mo-dra kuverta, v roke, priporočeno, uradno! Razgrnil je polo Jn... »Spoštovani tovariš urednik Strelel Po-vsem slučajno je član naSe revizijske ko-misije odkril v 613 itevilki va&ga lista pestnico, objavljeno pod naslovom Vče-raj... To je nepojmljiv in neodgovoren Jkandal! S tem, da ste objavill ta pro-dukt neopredeljenega avtorja, ki Crpa svo-J« navdihe t delovanju rlijih sil (JESEN je obrala fižol!) — ste dokazaU svojo »tvarnosti odmaknjeno drtavljansko za-vest! Ne sledlte času! Ekoncšnski razvoj in odnosi... Dcrvoljujemo si to itevilko vašega ce* njenega lista zaseči.« Poet Leon je prebledel. Planil je v pro-vincijsko uredništvo Strele. Pehanje in kriki. Grožnje med pisalnimi stroji. Urednik je planll kot od strele zadet in hripavo zakrakal: »Vi..., Vi, etement, drobno, drobno... ščene! Moj list, moj list...« Leon je asajecljal: »Dovolite. Moja tn-tlmna lapoved se ni ocsirala x>a ekonomsjd razvoj. Jaz, jaz sem neopredeljen. Kot ptica... svoboden duh. Ljubim glasbo, umetnost. Cisto, kristalno umetnost. V po-Mtiko se ne vtikam... Gledal sem orume-nela polja brez ajde... in navdih je pri- plavaJ k meni tako neposredno... doži-veto. Vi pa... postavljate vse v nekakšen jeklen okvir. Ne morem doumeti... Ka-ko je mogoče ... Polja in ajdo imam rad.« »Komedijant! Ignorant! Podtaknili ste mi cvet vaše očrnele, neopredeljene, bolne, raztrgane duše... Izpred oči! Takoj! — Moj list...!« Poet se je opotekel iz uredniStva Strele. Zaželel jim je požar. V glavi je bučalo: Neo-pre-deljen! Legel je In ni spal. Blodil je in trpel. Pil, a se opiti ni mogel. Napotil se je v goad. VooJ trave, molk smrek, mravlje ln pasofte se sme — ah, kako to hladi potrto duLo. Legel je med odpadle iglice borov in dolgo tuhtal o ljudeh. Cea uro j« planil pokonci. Dognal je usodno resnico. »Ce bi t« smrek« se bile zakoreninjene v aemlji, bi ne mogl« poganjati v nebo. Iz dneva ˇ dan... Vse dalje... Vse vi5e... neaadr-tano, mimo. Vendar pa ~ S KC«ENI-NAMI V ZEMLJI. Ni spal, rA hodil, ni sedel. Le tuhtal tn tuhtal. Nato je izpeLjal refonno duie do kraja: — Stopil je rva zemljo ^. pognal kore: nine. — Dolgi, v dva razreda razdeljeoj vagon. Vedri poet Leon piLe: Vse se je spremenilo v mojem kraju. Mama je obrala fižol m v senožetih stoje brajde. Le jaz ne najdem več v uredništvo do Strele in ne, med polja ajde... Ivo Cimerman VREME. Kot poročajo neresni dopis-niki z neke dru/bcne fakultete, so pri njih še vedno izdatne padavine, čeprav resni »meteorološki izveštaj« ne obeta nič boljšega. Na tej fakulteti imajo tudi čltalnlco in v zvezi s tetn je nekdo omenil iu nedavnem sestanku, da je popolnoma pnucna (razen njega, seveda). Povabil Je kelegc, da M itudlrali v tttalnici, kot je bil to običaj pred leti, ko so se trgaK i» stole, pa so se mu v brk lasmejali. Tako so prešli na drugo točko dnevnega reda. SIMBOL STIPENDITORJA stoji pred Kolegijem na Gospodargkem rasstevfiMNt. Moiakarja, kf stoji pred rhodom t »Soio* in drži kolesce nad glavo, so res game kosti in stisn jenost. Tald so... PREVENTIVNE IN KURATIVNE mere so pogruntali ˇ Kolegiju. Tam so namreft na mizo v vratarrid loži pribili telefon, kajti doslej so krogec s številkami vrteB, kakor se Je koma poljubUo. Zdaj imajo ta privilegij samo dežurni vratarji in nji-bovi prijatelji, ki kljub prepovedi fe vedno zahajajo v vratarsko ložo. »Stavim glavo,« je rekel naš dopisnik, »da bo uprava ie vedno plačevala deficit, ker Je vsak mesec pogovorov veL kot je denarcev, ki jlh zjutraj sprejema blagaj-nik...« Peter Boloh TRI TELEGRAFSKE ZGODBE Pegaz ali konj? Nekoč so na vaikem painiku opazlli nenavadnega konja: med vratora in hrb-tom sta mu rasli dve krili, tako da je bil konj podoben angelom v vaški cerkvi. To je bil zasebni konj, kajti zadružni so bili brez kril. Predsednik zadruge je šel k lastniku, da bi kupil konja. Lastnik, zadružni koope-rant, se je sicer upiral temu, da bi nje-govega konja vključili v proizvodnjo, ven-dar je moral popustiti, kajti predsednik mu je zagrozil z izključitvijo iz koopera-eije. Konju so odsekali krila, ker se tudi rep brez škode skrsjša, ie je predolg. Bres kril pa se Je v vpregi čudeinl konj slabo obnesel. Niti toliko moSi nl imel kot toaj-tlabše kljuse in je počasi hiral. POUK: ne sekajte Pegazom kril, kaJU brez njih Pegaz ni sposoben nitl la vprež-nega konja! Basen brez pouka Morski pes je dejal sardelicam: »Združimo se v eno samo in močno vc« Uko ilval!« »Kaj je to?« so vprašale ribice. »Integracija,« Je odgovoril morski pes, mislil pa si je: »Velika riba žre male.« Ko so integrirali, ni bil morskl pes nič močnejši, bil pa jc — sit. KraSj Matjaž in glave Kralj Matjaž je pripeljal na mestn! trg zvrhan voz zeljnatih glav. Njegovi podložniki so ga vprašali: »Od kdaj pa se ukvarja Vaše Veličanstvo z vriičkarstvom?« »Saj se ne, samo vsem svojim ministrom sem ukazal odsekati glave,« je odgovorfl kralj. Peter Baloh Strip-tease možgan Dovolieno ie misliti. samo s kastriranimi možgani! ZAHTEVAM PRIVILEGIJE! SEM DIREKTEN ADAMOV POTOMEC. Dokler ie človek mlad, kaže ljudem svoio glavo, ko ostari, Da svoi trebuh. VSI BOGOVI SO SAMO-ZVANCI! Zirafe imajo elave vedno v oblakih. zato ne vidiio na zemljo. Veliki imaio pravico poho-diti male, ker jih ne vidija KARAKTERNE VLO-GE LAHKO IGRAJO TUDI IGRALCI BREZ KARAK-TERJA. Nekatera trupla smrde že pred smrtio, Nekdo ie rekel: »2al mi je, da ookojnika nisem poznal. Lahko bi mu govoril lep na-grobni govor.« Marsikateri bolnik dobro si-mulira zdravega človeka. LEVA. KI SE NE DA UDO-MACITI. ZAPREJO V KLET-KO. — Bi lahko dobil subvencijo? Potem bi res vse teklo v redu! Mariborska tekstilna tovarna PREDILNICE - TKALNICE - BARVARNE - TISKARNA - APRETURE Obrati: Kraljevlča Marka 19 Poštnl predal 9 Telefon 40-11, 27-48, 98-12 Telex 033 17 Telegraml - Tekstiltvor MEUE 40-11 TABOR 40-81 RUSE 80-105 UUTOMER 30 MAJSPERK 4 MERINKA 21-9' Proiivajamo - Preje: bombažn«, kardiranc, Cesane stanfčnt In sintetičnt vfgnone volnene - mikane Tkonine: bombažne, volnene, iz sintetičnih vlaken, umetno svilene podloge, tkanine Izdelane iz staničnih vlaken šfvalnl sukanec. VS! NAŠI IZDELKI S0 ZNANI PO IZREDNO DOBR! I'"MITETIIN ZELO UGODNIH CEKAH. Seminar za kadre Od 15. do 17. novembra je univercitet* ni odbor Počitniške zreze organiriral se> minar za nove kadre v vodstvu Počitniške zveze med študenti. To so sklenili n» nc-daviiem sestanku odbora, kajti ugotovili »o, d» bo y razmeroma kratkem času precej študentov, ki delujejo v ¦ vodstvu Počitniške zveze, diplomiralo, da pa ne bi ostali brez usposobljenega kkadra, so se odločili za seminar. Udeležence so predavatelji na zanimiv način seznanili z ustanovitvijo, razvojem in statutom Počitniške zveze, s kadrovsko in programsko prbblematiko. Ker je revi-zijska komisija ugotovila, da so funkcio-narji slabo seznanjeni z materialnim po-slovanjem, je bilo eno dopoldne posveče-tto ravno temu problemu. Ugotoviti pa moramo, da je glavna točka seminarja — diskusija o delu družin po fakultetah — izredno dobro uspela. Seminarja, ki so ga organizirali pred letno skupščino PZ na Srednjem vrhu, se je udeležilo okoli 30 študentov in štu-dentk. »Čistka« v Naselju Sprejemna komisija je pretekli tcden preverila seznam stanovalcev v Študent-skem naselju. Ugotovili so, da je v ŠN 151 študentov, ki se morajo izseliti takoj, brez pravice do pritožbe. V to število so zajeti študen-ti, ki jih je že obravnavala pritožbena ko-misija in jim ni odobrila nadaljnjega bi-vanja v Naselju, ter tisti, ki so se vselili brez vednosti sprejemne komisije. Razen teb trenutno biva v ŠN 138 štu-dentov, kj jim je sprejemna komisija uki-nila pravico do nadaljnjcga bivanja zara-di neizpolnjevanja študijskih pogojev. Le-ti imajo pravico do pritožbe. Prva grupa študentov je imela rok za tzselitev do 15. novembra. Tiste, ki se ni-So izselili, bo obravnaval univerzitetni svet na svoji seji 22. t. m. in jih bo nato pre-dal disciplinskim sodiščem fakultet. O akciji bomo še poročali. Petdesettisoči diplomant Petdesettisoči študent beograjske uni-verze od osvobodive pa do danes je 26-letni Žarko Stankovič, inženir metalurške smeri Tehnološke fakultete v Beogradu. Ko je čestital slavljencu, je rcktor beo-grajske univerze poudaril, da je v tem času diplomiralo na beograjski univerzi 50.000 študentov, 20.000 samo v obdobju zadnjih štirih let, 6.158 pa letos. V vseh povojnih letih je na beograjski univerzi diplomiralo 10.251 inženirjev, 6.801 zdrav-nik, 7.200 pravnikov, 7.467 filozofov in filologov, 5.031 ekonomistov itd. Diplomo doktorja znanosti je dobilo preko tisoč strokovnjakov. Slovesnosti, ki so ji prisostvovali poli-tični in javni delavci iz Srbije in iz sa-mega mesta, so dali v Beogradu tudi več-jo publiciteto. Na sliki: rektor beograjske univerze dr. Božidar Djordjevič predaja darilo beograj-ske univerze petdesettisočemu diploman-tn Žarku Stankoviču (levo). a O tem, kakšna bodo letos brucovanja na ljubljanski univerzi, smo v našem li-stu že precej poročali. Nekaj študentov z agronomsikega oddelka Biotehniške fa-kult&te pa so sporooili, da so pred krat-kim razdrli pogodbo, ki so jo sklenili z upravo študentskega naselja. V marcu so se namreč domenili, da bo brucovanje 7. decembra, zdaj pa so pogodbo razdrli za-jadj 172.000 dinarjev, ki jlh uprava zahte-ya koi odškodntno za emonočno upora-bo prostorov menze. . : V krajšem razgovoru na upravi Naselja tmo iavedeli, da m sa bruoovanja oziro-ma zabavne paireddtve določene žo ve6 6%-sa tafco vlsoke cene, ki jih je tudi lattf pobrdil upravni odbor. (Kot ilustracijat: mala dvorana, kavarna, stane 25 tisoč di* n&rjev). Na vprašanje, zakaj so odškodnine ta-ko visoke, »o povedali, da so pri takih prl-reditvah obrabe mnogo v©6je kot pri normalni porabi prostorov. Poudarili pa so, da obstoji možnost, da bi se take vi-soke odSkodnine znižale, če bi se štu-dentska organkacija r&sno zavzela zanje, kajti ob sedanji ceni in interni prlreditvi, kakor bodo bruoovanja vv bodoče, si no-b&n prireditelj ne bo privoščil tak&ga ri-zilka. Medicina: Anketa idejno-vzgojne komisije Ker smo morali ob zaključku študijske-ga leta žal ugotoviti, da idejno-vzgojna ko-misija kljub trudu ni uspela v večji meri zainteresirati študentov za to obliko de-la, je komisi.ja letos ob skupščini izvedla anketo, ki bi naj dala smernice za delo te komisije v letošnjem študijskem letu. Anketiranci so v veliki večini napi-sali, da naj se delo komisije odvija v obliki predavanj; manj se jih navdušuje za razgovore, medtem ko za delo v obli-ki informacij, analiz in študijskih skupin ni zanimanja. Zanimivo je, da medicinci predlagajo, naj se večja pozornost posve-ti kulturno-umetnostnemu področju. Komisija je anketo temeljito preštudi-rala in že pripravlja program, ki je ši-roko zastavljen, tako da bo skušal zado-voljiti težnje in želje čim širšega kroga študentov. S. R. Disciplinska opravila svoje Lani je bila prvič na Medicini pri FO ustanovljena disciplinska komisija, ki naj bi skušala odpravifci nekatere nepravilno-sti, ki so se dogajale na fakulteti. Le-ta je lani obravnavala precej primerov, kot so: neupravičeno prejemanje subvencij, nedelavnost funkcionarjev, nepravilnosti v avezi z inozemsko prakso in razne druge prekrške ter izrekla nekaj precej ostrih kazni, med drugim celo izključit-,ve iz ZšJ. Letos pa se člani te komisije pritožujejo, češ da »nimajo kaj delati« in se celo bojijo, da bo FO prisiljen kazno-vati celo njih zaradi nedelavnosti. Dej-stvo je pač, da je komisija dobro opra-vila svojo nalogo, se pravi, da je vzbudi-la pri študentih več čuta odgovornosti in resnosti pri uravnavanju lasbnega, to je Studenskega življenja. S. Butar Tri tedne zaporedoma stno vsak četrtek spraševali na mariborskem matičnem uradu. Toda odgovori so bili vedno enaki: »Ne, noben študent se ne bo poročil v so-boto...« Končno pa se nam je sreča le nasmehnila. V soboto ob enajsti uri smo s prvim mariborskim šopkom čakali na študentski par. Bili smo nekoliko nervozni, osebje matičnega urada pa je z navajeno in vsak-danjo mirnostjo sprejemalo bodoče zakonce. Vrata so se odprla in izza njib sta se prikazala učiteljica MARIJA MIGLIČ in VINKO ŠLAHER, študent strojnega oddelka Višje tehniške šole. Običajen stisk rok ter čestitka in že sem bil radoveden: »S kakšnimi občutki sia stopala v dvorano?« »Z malo treme..., drugače pa se človek počuti svečano, pravzaprav veličastno,« sta hkrati ugotovila. »Sta bila že kdaj prej tu?« »Jaz že,« je rekla nevesta, »bila setn poročna priča svojemu bratu.« »In kdaj sta se odločila, da se bosta poročila prav na današnji dan?« »Da bo poroka 9. novembra, sva se domenila že v počitnicah!« »In kje sta se prvič videla?« »Bilo je med počitnicami pri morju!« »!??« »Kot vidite, nama je tnorje prineslo Iepe odločitve,« sta med smehom ugotov&u. »Je bil kdo presenečen, ko sta razglasila, da se bosta poročila?« »Da, moji starši,« je prikimal ženin. »Če bo prišlo do kakšnega prepira, kako ga bosta reševala?« Slišali smo skupen odgovor: »Misliva, da do tega ne bo prišlo, sieer pa bova rešila vse po najkrajši poti.« »Stanovanje?« »Dokler sem še na sedanjem službenem mestu,« je rekla učiteljica, »bo pri nieni...« »Na koncu še recept za študentske zakone!« »Predvsem se morajo poročiti iz ljubezni in dobrega poznanstva ...« Jože Nenaec TESIMI PROSTORI Na letni skupščini Biotehniške fakultete so obravnavali mnoge probleme, ki onemo-gočajo izpolnjevanje študijskih nalog na tej fakulteti. Velike težave povzroča pomanj-kanje prostora, Prizadeti so gozdax*ji, zlasti pa agronomi, ki imajo predavanja in vaje v stari stavbi na Krekovem trgu. Učtilnicam manjka osnovne opreme, pa tudi laborato-riji so zastareli. Agronomi upajo, da se bodo lahko kmalu preselili v nove prostore na Večni poti. Obravnavali so tudi problem diplomantov prve stopnje. Kje tiči vzrok, da jih gre tako majhen del v proizvodnjo? Ali se jih praksa res brani? če se jih, tedaj stopenjski študij na tej fakulteti svojega namena ni dosegel. Na to vprašanje danes še ne moremo dati jasnega bdgovora, ker bo praksa šele čez nekaj let potrdila ali zanikala upravičenost diplome prve stopnje. T. A. Optimizem Zagrebški Studentski list je v šte-vilki, ki je isšla 12. XI- tega leta, ob-javil intervju s prof. dr. Maksom Šnuderlom, rektorjem Ijubljanske uni-verze. Eno izmed vprašanj se je gla-silo: »Znano je, da v Ameriki obstaja geslo, ki velja za vse univerzitetne profesorje in se glasi: »Publish or purish!«, kar pomeni: »Objavi ali od-stopi!« Z ozirom na to, da ima večina fakultet te&ave z učbeniki in skripti, bi nqs zanimalo, kako rešujete to vpra-šanje na Ijubljanski univerzi.« : Odgovor: »Na naši univerzi sma-tramo za mofalno obveznost vsakega profesorja, da objavlja znanstvena de- la, učne pripomočke, učbentke oziro-ma skripta. Moram reči, da so naši profesorji in predavatelji kar najbolj prizadevno pristopili k izpolnjevanju te obveznosti. V zadnjih nekaj letih se je na tem področju mnogo storilo in tako imamo danes skoraj za vsak predmet učbenik, še več, imamo tudi posebno univerzitetno založbo, ki dela kot samOstojna enota v okviru uni-verze.« Tako prof. dr. Maks šnuderl — in mi? Mnogo, premnogo je na Ijubljan-ski uriiverzi takih, ki bi morali še davno (seveda izhajajoč iz prej citi-ranega pregovora) »purish«! — iv Na arhitekturi interregnum Na »Grabnu«, kjer domujejo arhitekti, je opoldansko vzdušje tako, kot povsod tam, kjer štu-dentje po napornih predavanjih odhajajo v prosto popoldne. Ve-selo, polno pričakovanj in želja. Vendar imajo arhitekti svoje težave. Delo njihove organizacije Zveze študentov je zašlo v sle-po ulico. Redna letna skupščina Zš ar-hitektov je bila 5. VI. 1963. Na njej je bil izvoljen nov 13-Član-ske odbor, ki naj bi nadomestil štari razrešeni odbor. Vendar se do danes ni še nič premaknilo. Vse spi. Stari predsednik je že trikrat zaman pismeno in ustmeno va-bil člane odbora na sestanek z namenora, da izvolijo predsed-nika in razdelijo funkcije. Toda novi odborniki y veliki večinl enostavno ne prihajajo na se-stanke. Zato novi odbor še ni formiian in še ni pričel z delom. Vzrok je preprost in jasen. Po-manjkanje družbene odgovorno-sti in ponosa študentov, ki jim je bila na volitvah zaupana dol-žnost, da vodijo študentsko živ-Ijenje na arhitekturi. Problem je toliko bolj boleč, ker je v no-vem odboru 6 starih članov od-bora in 5 članov ZKJ. Vprašanje je, kam vodi vzda-šje brezbrižnosti in komodno-sti, ki prevladuje na arhitekturi. iribuna Tribuna ~ list slovenskih študentov - Izdaja Univerzitetnl odbor Z5J - Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Draso Mirošič - Odgovorni urednik Peter Jambrek. — UredniStvo in uprava Tribune: Polianska 6¦¦'II - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinarjev - posamezni izvod 20 dinariev - Rokooisov in fotografij ne vračamo. Tiska Casopisno podietie «-Delo«, Ljubljana. Tomšičeva 1. telefon 23-522. Poštnina plačana v gotovint. ŠOPEK ZA... Vlurijo in Vinka