Nr. 664.	186-2.
L
für die
Laminier Diözese.
I. Dank den Gläubigen der finenntcr Diözese für den reichlichen Beitrag der Peterspfcnnige. ü. Intimatio» über den hohen Erlas, de» f. k. Staats,ninisterinms wegen portofreier Correspondenz der ftirchn, und Pfründen Vermögens'Vcrwaltungc».
III. Sammlung für das Rcconvalesccuten-Spital zu Alpersdorf bei Eggcnberg.
IV. Abholung der heil. Oele am Gründonnerstage.
V. Der Directorien-Bedarf für das Jahr 1803 ist bis letzte» Juli l. I. anher anznzcigkli, unter gleichzeitiger Vor-
lage der Scelenstands Ausweise.
VI. Ankündigung nnd Anempfehlung eines in staibach erschienenen slovenischen Katechismus für die linier Realschule
und das Unter-Gymnasium.
^podobi se, preljubi moji škofij cani Lavantinski, de Vas za sveto veliko noč (za obletnice) priserčno pozdravim, in Vam za pisanko pošljem svojo lepo zalivalo, Delili ste preteklo leto, vsi dobrega, otroškega serca, svetemu očetu, papežu Piju IX. lepe darove, ktire smo jim v Rim za pomoč poslali. V imeni papeževem se Vam jaz prav lepo zahvalim za vsaki krajcar, kteriga ste blagovoljno uložili, za vsaki oče naš, lcojega ste za naj viši Poglavarja naše sv. cerkve molili. Čudno moč ima naša združena molitev in milošna. Kakor je svoje dni svetemu Petru v ječi pomagala, tako nastopniku svetega Petra, Piju IX. pomaga, kajti Bogu sosebno do-pade, ako molijo včrni otroci za svojega naj viši duhovskega očeta, in mu prinesti svoje peneze, kolikor premorejo, v dar. Bog Vam poverili stotero !
Kako se pa godi' svetemu očetu papežu? me bote barali. Ravno skorej tako, kakor se je godilo svetemu Petru. Kakor je bil sv. Peter v ječi med dvema vojakoma uklonjen, dokler ga ni angel Gospodov oprostil in mu vozo odpori, talco še neprenehoma dva velika sovražnika sv. Očeta iz vsili krajev stiskata: kralj Sardinski in pa cesar Francoski, ter bi jih rada prisilila Rim zapustiti, in iti po sveti. Godi se papežu in vsim zvestim viši pastirjem v Laških deželah, ktire prekucnili v oblasti imajo, po besedah sv. Pavla, ki piše :	„Menim,	de	je	Bog nas apostole poslednje po-
stavil, kakor smerti namenjene’, ker smo v razgledovanje svetu, angeljem in ljudem. — Kolnejo nas, in mi jih blagoslovimo ; preganjani smo, in prenašamo ; preklinjajo nas, in mi (za nje) molimo; kakor smeti tega sveta smo postali, kakor izverlek dozdaj
(nas imajo). I. Kor. 4. Za to ves ker sanski svet gleda v naših Časih na sv. očeta Pij a IX. ter se čudi njihovi serčnosti in stanovitosti, de se ne dajo posiliti svojim nasprotnikom, timveč stojijo kakor skala na svojim svetim mesti; hrani jih pa tudi neka skrivna božja moč, de se sovražniki ne upajo papeža lotiti, in iz Rima pregnati.
Jeli hoče dobri Rog še v prihodno svojega zvestega namestnika v Rimi ohraniti, in sovražnikom braniti, ali je sklenil jih nasprotnikom clo v roke dati, ter jih še huje stiskati, naj bi se njihove čednosti in kreposti še lepše razcvetale in nam v izgled bile, kako pogumno se imamo tudi mi za resnico in pravico svete katolške cerkve boriti, to je samo Bogu vsevedjočemu znano. To pa Čujemo in lehko beremo, de se pričenja sovražnikom papeževem Čedalje hujše goditi, tako, de si že svetvati ne včjo, kaj bi storili, papeža iz Rima pregnali, ali jih v miri pustili, kajti vihar prckucijc, k oj ega so upihali, že tudi njihove stolice maja. Veter hudobije so sjali, hudo vreme pa ženjejo, in bodo želi, kar so hudobnega vsjali, kakor gotovo je Bog pravičen. Sveta volja božja sc naj zgodi' !
Prosim Vas torej, preljube keršanske duše ! in Vam priserčno priporočim, molite še vprihodno, in pa stanovito za našega sv. Očeta Pija IX. naj jih Gospod ohrani, oživlja in osrečuje na zemlji, in jih ne da v voljo jihovih sovražnikov. Kakor mi molimo, tako molijo vsi verni kristjani, bratje in sestre naše od sebičnega izhoda do zahoda, od juga do severja. Tako lepo in vse obsežno še niso morebiti nikdar za papeža po sveti molili, kakor zdaj molimo ; tako jasno se še ni pokazala v naših časih živa keršanska ljubčzn, kakor se zdaj kaže, ter oživlja pravo véro. To je pa sveti materi katolški cerkvi neprecenljivi dobiček, kteriga vernim otrokam terplenje svetega očeta prinese.
Kedar pa sveti oče papež še neprenehoma veliko izdatkov imajo za potrebe svete cerkve, njihove dežele pa sovražniki molzejo, in jim dohotke čedalje hujše kratijo; podelimo torej še za naprej, kolikor uterpimo svojih krajcarjev v pomoč ; saj damo otroci Očetu svojemu. Papež za nas, svoje dobrotnike sosebno molijo, in Bog nam bo obilno poverini. — To mojo zahvalo, pa tudi molbo (prošnjo) lepo, prejmite dobro vol j no za sveto veliko noč, in za veselo Alelujo, ktero Vam iz serca željim.
19.
Laut hoher Statthalterei-Eröffnuug uoitt 22. v. M. Nr. 3560, Hat das hohe f. k. Staatsministerium unterm 11. Februar d. 5. N 1355/144 ungeordnet, daß die Correspou-deuz der Kirchen- und Psründeuverrnögeus-Verwaltungeu mit den bischöflichen Ordinariaten, den Pfarr- und Patronatsämtern und den laudesfürstlicheu Behörden bei der Auf- und Abgabe portofrei zu behandeln ist, metut dieselbe mit dem Siegel der Verwaltung, beziehungsweise der ausgehenden geistlichen oder laudesfürstlicheu Behörde nersdflossen, und mit der Bezeichnung: „In Angelegenheiten der Kirchen- (Pfründen-) Vermögens-Verwaltung" versehen ist.
Wovon der wohlehrwürdige Clerus zur BeueHmnngsweise hiermit in .Kenntnis? geseüt wird.
III.
Se. Excellenz ber Herr Statthalter von Steiermark hat unterm 28. Februar 1862 Nr. 636/prais. Folgendes anher eröffnet:
„Der Convent der barmherzigen Brüder in Vraz beabsichtigt den Ban eines Reconvalescenten-Spitales in Algersdorf bei Eggenberg.
Da dieser Ban nicht allein zum Wohle der Landeshauptstadt, sondern im Interesse des ganzen Landes unternommen wird, und nur bei allgemeiner Unterstützung von Seite der Bewohner vollendet werden kann, so finde ich mich zur möglichsten Förderung dieses Humanitären Zweckes bestimmt, eine Sammlung in ganz Steiermark zu bewilligen."
Zn Erwägung der großen Wohlthat einer solchen Anstalt für die leidende Menschheit, kann das Ordinariat nicht umhin, den wohlehrwürdigen Kurat-Clerns nachdrücklichst aufzufordern, diesen wahrhaft humanen und christlichen Zweck nach Maß und Gabe der Kräfte fördern zu helfen.
Die eingegangenen Sammlungs-Beträge sind durch das betreffende Dekanal-Amt unmittelbar an den genannten Convent einznsenden.
IV.
Die Abholung der heil. Oele hat wie im vorigen Jahre auch Heuer am Grün-Donuerstage in Unserer Ordinariats-Kanzlei allhier zu geschehen, und für die Reinigung der dießbetreffenden heil. Oel-Gefässe die erforderliche Sorgfalt getragen zu werden.
V.
Der Direktorien- Bedarf für das Jahr 1863 ist bis letzen Juli l. I. anher anzu-zeigen, und zugleich der Allsweis über die Seeleil-Anzahl der unterstehende» Kuratstationen in Vorlage zu bringen.
VI.
In Laibach ist erschienen, und bei Heinrich Nitschinati zn haben: Katekizem ali keršanski katoliški nauk. Spisal za spodnje gimnazije in nižje realke in splok za odrašeno mladost Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije in katehet c. k. realke v Ljubljani.
Unter den vielen Katechismen in slovenischer Sprache zeichnet sich dieses Werk durch seine Methodik, richtige Reihenfolge, so wie durch seine ebenso reine als leicht verständliche Sprache besonders ans, und verdient anempfohlen und verbreitet zu werden.
F. B. Ordinariat Lavant zn Marburg am 18 März 1862.
tintoti limitili,
Fürst - Bischof.
Druck von 6. Janschih in Marburg.
■ 'h   K	f . ;	: - jij	3II ! VJK	‘lih	'•
• _
1
,
.
-ifiij. v, -'à ,i 'tfrj!:	k‘	'	‘im	•	■	J:	■?:
ohm	yhn	'0
'
Anton Martin
po milosti božji škof Lavantinski
vsim vernim svoje škofije lepo pozdravlenje in poslovlenjc srečno!
  ----------------------
jH^reljubi! trojno popotvanje vsi katolški škofje imajo, kterega zamuditi ne smejo in ne pozabiti, dokler jim sije solnce milosti božje: pervi pot je pridno obiskavati po gorah in dolinah svoje drage ovčice; drugi pot je obiskati častiti grob svetih apostolov Petra in Pavla, in pa sedež naj viši namestnika Kristusovega v Rimi; tretji pot je, se o svojem odločenem Časi v dolgo večnost podati, in dati za sebe in za svoje ljube ovčice na božji pravici račdn. Tako je popotvanje celo naše živlenje, bodi si Človek Škof, alj pa revni bcrilč ; oh, naj bi le srečno bilo !
Svojo pervo pot sim, hvalo Bogu ! dozdaj srečno opravljal, veliko poštenih duhovnfj naše škofije po trikrat, večidel pa po dvakrat obiskal, in v celi Lavantinski škofiji še tako majhine farice ni, de bi ne bil v njeni cerkvi zakramenta svete birme delil, in včrne v sveti katolški včri pokrepčal. Lehko torej z svetim apostolam Pavlom rečem : „ Vi vèste od pervega dné, ko sim (kakor viši pastir) k vam pričel, kako sim z vami ves čas bil, služijoč Gospodu, kako nisim nič koristnega prikratil, de bi vam ne bil oznanil, in vas učil spreobernenje k Bogu, in véro v Gospoda našega Jezusa Kristusa. Nisim se umaknil, de bi vam ne bil oznanoval svete volje božje.“ (Djanj. ap. 20, 18 — 27.) Tode meni ne gre hvala, ampak Njemu, ki mi moč daje.
Kdaj me hoče Bog na tretji inposledni pot v dolgo večnost poklicati, naj bi za četiri sto jezero v duš Lavantinske škofije tenko raj tengo dal, to je samo Bogu znano, kteri je naše dneve preštdl, mojemu in vašemu živlenju mejo postavil, ki se prestopiti ne da. To pa dobro vem, de se moja ura bliža, v kteri bom strašni glas zaslišal :	„Daj račun od svojega hiševanja!“ Zatorej se je potreba pripravljati, kajti
ne včmo, kdaj Gospód po nas pride, de nas spati ne najde, ter nam tako resno veli : „Cujte, ker ne vèste, kdaj hišni gospodar pride, zvečer, ali o polnoči, ali o petelinovem 'petji, ali zjutrej. — Kar pa vam pravim, vsim pravim: Cujte! (Mark. 13, 35 — 37.)
Drugo pot k apostolskemu sedežu v Rim, ki je steber resnice, in pa središče svete katolške cerkve, k vidnemu Poglavarju in občnemu Očetu vsili pravovčrnih iti, sim dolgo dolgo odlagal. De me smert ne prehiti, in viši starost ne podleže, sim se ravnokar na dolgo in nevarno pot podäl, ter se o svojem odhodi od Vas poslovim, pa tudi povém, kaj imam posebno važnega v Rimi opraviti, v tistem imenitnem mesti,
na kterega sc ves katolški svét ozira, v kterem sta sv. Peter in Pavl našo sveto véro s svoj oj častitoj smertjo zapečatila, kder je v eliko tavžent in tavžent svetih mučenikov sveto zemljo, podlago naše svete matere katolške cerkve, s svoj oj prelitoj kerv-jo porosilo.
Povedal bom našemu svetemu Očetu, papežu Piju IX. kako živa je Vaša véra, in de med Slovenci še dozdaj, hvala Bogu, med pšenicoj gerde zeli, krivoverstva ni. Pravil bom svetemu Očetu, kako čedno Vi, Slovenci, z« lepoto svojih cerkvi sker-bitc, kako radi prepevate božjo čast, in povzdigujete slavo Marije, kako hvalevredne so Vaše bratovšine in svete družbe, kako pogosto in skerbno k spovedi in k božji mizi hodite, ter očitno kažete, de ste zelene mladike vinske terte, Jezusa Kristusa. Pohvalil Vas bom svetemu očetu papežu za Vašo veliko Ijubézn, s ktero radi vlagate, svetim misionam v ptujih krajih med Zamorcemi pomagati, in razdirati božje kraljestvo po sveti; povedal bom pa tudi svetemu očetu Piju, kako tudi jih ne pozabite, ter za njih molite, in jim svoje krajcarje radi v pomoč pošiljate, ker priserčno občutite, kako huda se papežu v tolikih stiskah godi, kterc jim hudobni sovražniki delajo, ter jih pregnati, in ob posestvo svetega Petra djati posiloma hočejo. Svest sim si, de bo to Vaše lepo djanjc svetega Očeta Pij a močno oveselilo, kajti je dobremu očetu naj slajše veselje, čuti, de se njihovi otroci Čedno in hvale vredno vedejo (zaderžijo), svojega očeta ljubijo, ter se jim oče v serce usmilijo, ki veliko in pa prav po nedolžno ter-Pijo.
Prosil bom svetega Očeta, papeža Pija, naj blagoslovijo včrnc prebivavce naše cele škofije, de bo naša sveta katolška véra po vsih slovenskih krajih Čista in neoskrunjena cvetela, de bode Bog poslal vsaki katolski duhovniji skerbne in Čerstve dušne pastirje, dal otrokom skerbne starše, pa tudi staršem dobre otroke, gospodarjem zvesto družino, pa tudi družini skerbne gospodarje, srenjam modre in serčne poglavarje, pa tudi srenjskim predstojnikom dobre ljudi, ki radi vbogajo, kar je prav in po sveti volji božji. Prositi hočem nar viši namestnika Kristusovega, naj blagoslovijo celo naše Avstrijansko cesarstvo, naj Bog ohrani in podpira našega svitlega cesarja Franca Jožefa, jim da modre in zveste svetovavce — naj sveti Duh razsveti naše poslance, ki že tako dolgo v deržavnem sbori sedijo, de bi saj sklepali in sklenili kar je modro, nam koristno in prav, ne pa kovali take reči, ki so zoper voljo božjo, v pokončanje svete cerkve, v našo časno nesrečo in večno pogubo, kakor veliko takega strahoma Čtijcmo, in v Časnikih beremo, ter se bati imamo, de jih je sveti Duh zapustil, in sedaj ni zlodčasti duh vnel, ki ni iz Boga, ampak iz tega popačenega sveta, iz pekla domä. „Ge Gospod hiše ne zida, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod cesarstva ne varje, zastonj čuje, kdor ga varje.“ Psalm. 126, 1. Prositi sim se namenil svetega očeta Papeža, naj blagoslovijo vse razne narode našega velikega cesarstva, posebno pa nas Slovence, naj bi ne čertel narod naroda, ne zatiral sosed soseda, ne delal krivice brat svojemu bratu, naj bi se nam ne zmenila naša narodnost v pogubljivo nerodnost in v zmešnjavo, kakor se žali Bog po sveti v sedajnih Časih godi, ter si hudóbni duh prizadeva Avstrijansko cesarstvo po raznih jezikih in narodih
v Babilonsko zmešnjavo posiliti, in ga razdvojiti, naj bi omagala mogočna Avstrija ; česar nas varuj usmileni Bog! Vsi smo otroci enega Očeta, Boga; vsi smo bratje Jezusa Kristusa; ni razločka med Nemci in Slovenci v božjem kraljestvi, naj tudi v Avstrijanskem cesarstvi ne bo. Le zloga, in edinost, pa ljubezn keršanska nas mogočne in srečne stori. Resnica in pravica je ljuba Bogu in vsim poštenim ljudem ; one ste mili materi ljubega mira, prave sreče in slave. Bog nam jih daj !
Imam pa tudi mnogo potožiti ljubeznivemu Očetu Piju, česar me serce boli, in močno močno skerbi. Dve velike vojske je satan tudi po slovenskih krajih vnel, ki med nami od nedele do nedele, od leta do leta veči rastete zoper Kristusa in njegovo nevesto, sveto katolško cerkvo. Perva vojska je razujzdanost, druga pa never-stvo ; perva vojska med mladino na kmetih, druga pa med gospodo po mestih in varoših svoje vojšake nabera, in zatera med nami božje kraljestvo. Pijanci, preklinjevavci, nečistniki in vsi pohujšljivci peklenskemu sovražniku polje gnojijo, posvetni modrijani, ljudje brez včrc in brez Boga, pa vražje seme nevčre in krivih vèr sejejo. Ni se torej čuditi, de tudi med Slovenci tam pa tam, posebno krog varožev in po železnicah, pa tudi po kmetih cimo poganja, ter strašni sad tatvine, ropa in morije rodi. Jeli ni žalostno, de se med nami toliko hramov vlomasti in okrade — toliko cerkev oropa in oskrunijo naj svetejše reči, ker sc toliko razujzdanili ljudi ne boji Boga, ne veruje pravičnega sodnika, ne porajta nobene lastine, in dela kakor bi nobene sedme in desete zapovedi božje ne bilo! Ali ni groza in strah, de se mladcnči in keršanski možje žhlahnega vinca napijejo, ki jim ga je dober Bog dal, in namesti Boga zahvaliti, se le kregajo, kervavo tepejo, in tako pogosto sosed soseda, kakti Kajn Abelna, ubije! Jeli ni za jokati, de toliko mladih deklin, gisdastih v noši, in v djanji razujzdanih, nobene sramežljivosti nima, ter okolj mest in tergov, pa tudi po vésih kakor veše letajo in se obešajo kakor muhe, nečistega poželenja pijane. To je tisti greh, po katerem pride jeza božja nad neverne ljudi, kakor sv. Pavl pravi ; to je tista široka mreža, v katero peklenski sovražnik v sedajnih časih naj več ljudi ulovi, jih oslepi ' na zdravi pameti, ob pravo živo vero spravi, Časno in večno nesrečne stori ; de se Bogu usmili ! — Tako hočemo drug drugemu potožiti svoje križe in težave, naj se nam serce ohladi, pa tudi poterditi se v svoji težavni pastirski službi, de bomo z novo močjo in serČnostjo svojo drago čredo po pravi poti vodili, dokler svoj tek dokončamo, in dopolnimo shižbo besede, ki smo jo prijeli od Gospoda Jezusa, de pričujemo evan-gelj milosti božje, po izgledi sv. Petra in Pavla, kakor vsili drugih sv. apostolov. (Djanje ap. 20, 14.) To je sveti namdn mojega popotvanja v sveto Rimsko mesto, k stebru svete katolške cerkve. — Kaj pa bote vi, preljube moje ovčice za mene storili, sa svojega škofa romarja?
Zanesem se na Vašo ljubezn, de svojega viši pastirja tudi v ptujih krajih ne bote pozabili, ampak podperaii moje stopinje, naj svoje potovanje srečno opravim. Pervi kristjani so svetega Pavla do v Rim spremili; tega jaz ne terjam od vas. Pot je dolga, pa tudi draga, nevarna in polna sovražnikov naših. Vsak zmed Vas naj na svojem mesti čuje, kterega mu je Bog odločil, ter pazi na se in na svoje, de se jim kaj hu-
dega ne pripeti ; vsak naj zvesto dopolni svojo službo, njemu od Boga odkazano. — Pervi kristjani so apostolom gredoč stregli, in jim za popotnico skerbeli, bodi si z dnarjem alj z drugim blagom, ter so vedeli, kaj je Kristus takim dobrotnikom obljubil, rekoč: „Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene, njega sprejme, kteri me je poslal. Kdor sprejme preroka v imeni preroka, bo plačilo preroka prejel ; in kdor sprejme pi'aviónega v imeni pravičnega, bo plačilo pravičnega prijel.“ (Mat. 10, 40 — 41). „Zakaj kdor koli vam da piti kozarec vode v mojem imeni, ker ste Kristusovi, resnično vam povčm, ne bo zgubil svojega plačila.“ (Mark. 9, 40). Ne hote-vam pa ne vašega dnarja, ne premoženja, za potrebo mi je Bog dal. Ako uterpite, svoje dare pošlite svetemu očetu, papežu Piju, kojim sp huda godi.
Prosim Vas pa, tako lepo, ko premorem za tri reči : Varujte se greha, huje ko ognja, de Bog v naših krajih žalen ne bo. Grehi so krivi, de Bog ljudstva tepe, udari gostokrat pastirja za stran malopridne črede, kakor čredo zavolj pastirja. Lehko bi moje potovanje nesrečno bilo, ako bi se dober Bog žalil pri Vas. — Varujte pohujšanja svoje podložne, vi gospodarji pri svojih hišah, vi predpostavleni v svojih srenjah. Volki Čredo naj rajši o takem časi napadajo, kedar pastirja blizo ni. Deroči volkovi pa so zapeljivci, ki v greh vlečejo mlade ljudi, volki so krivi preroki, kteri sejejo krive nauke med pšenico naše svete katolške vére. Torej Vas prosim, Čujte, in dobro pazite! — Molite pa tudi za mene, svojega škofa popotnika, naj bom srečno romal s svojimi sobratmi škofmi, naj 1)ode Bog z nami na poti, in nas njegov angelj spremlja, in nas srečno k Vam nazaj pripelje. (Tob. 5.) Pot je dolga in ue-varna, po ptujih krajih in prek globokega morja gre; pa Vaša molitev me bo spremljala, in roka Vsegamogočnega me bo varvala, tako po suhem, kakor po mokrem. V božjih rokah smo na ptujem, kakor doma. Tudi jaz hočem na grobi svetih apostolov Petra in Pavla, na pokopališči toliko svetih mučenikov in mučenic, za Vas moliti. In če bi božja volja bila, de bi me k Vam nazaj ne bilo, zaupam, de bom v nebesih molil za Vas.
Poprej kakor za romarsko palico sežem, Vas Bogu in Mariji izročim. Bog in Marija, Angeli in Svetniki, naše škofije mogočni varili in priprošniki, pri Vas ostanejo, dokler se jaz od Vas podam. „Gnada Gospoda našega Jezusa Kristusa, in Iju-bčzn božja, in pa deležnost svetega Duha bodi z Vami vsemi. Amen!“ (II. Kor. 13, 13.)
V Marburg! 16. majnika 1862.
Anton Martin,
Lavantinski škof.
Natisnil E. Janžič v Marburgi.