- 2 - Garje ali srab. (Piše živinozdravnik dr. Zavrni k.) Bolezen je gotovo nekaj zelo neprijetnega in tem neprijetnejša, čim težje se odpravi ali ozdravi. K tem slednjim pripadajo nalezljive bolezni, ki se preneso od živega bitja na drugo. Nekatere se prenašajo po živalih iste vrste. Svinjska kuga je nevarna le svinjam, istotako rudečica ali pereči ogenj, druge se oprijemljejo več ali manj vseh domačih živali. Mod slednje spadajo konjske garje. Ljudje še pogosto mislijo in verjamejo, da jih povzroči prehlad, da je to navadna srbečica ali da se z njimi čisti kri. Vsaj toliko so se že pojmi razbistrili, da ni slišiti več, da je to bolezen prineslo vreme ali megla. Vzrok bolezni je majhna živalica, manjša od uši, s prostim očesom komaj vidna; imenuje se srbeč, pršica ali grinja. Imamo jih več vrst ; najbolj nevarna in neprijetna ie vrsta Skabies, ki povzroča garje pri konjih, kakor smo je bogati v ptujskem okraju, pa tudi drugod. Ta srbeč se zarije v kožo, si rije rove, se živi od soka. V teh rovih leže samica jajca, iz katerih že v teku 3 do 10 dni izležejo mladiči, ki so v 2 do 3 tednih godni, da se lahko spet množijo. Neki znanstvenik je preračunil, da se razvije v ugodnih razmerah iz enega para srbcev v 5 do G tediih pol jniiijona samcev in milijon samic. To je torej hitra razmnožitev in radi-tega so tudi konji, ki se zanemarjajo, goli, komaj so se prikazali prvi znaki bolezni. Garje ali srab nastane torej le tam, kjer so se zaredili srbci. Prenosljiva pa je bolezen in nevarna radi tega, ker ne moremo nikdar vedeti, kedaj se prenese; ker teh živalic nik- — 3 — dar ne vidimo. Treba je lo a Sfietko ali en-halom, ki smo ju rabili pri obolelem konju, j proti v dotiko z zdravim in bolezen se pre-ne8e. To se pa zgodi tudi z drugimi stvarmi, ' z roko, z o iejo in z vprezno opremo. Na.leze j se konj bolezni zlasti v hlevu, kjer je stal • bolan konj. Vzrok je ta le: Ko srbci rijejo j po kozi, povzroei to hudo stbenje, mogoee j izlocajo le ti tudi kako tekocino, ki zge. Radi- j tega se konj drgne ali coha, ker ga arbi, ob j steno ali jasli in koder se more. Bolani konj odide iz hleva in na njegovo meato pride zdrav konj, se dotika onih meat, kjer si je srbce izdrgnil garjevi. Ce bi se tega takoj izcistilo, predno so se mogli srbci zariti v j kozo, bi se }ih spravilo od telesa in bolezen j bi ne nastala. NaSel sem mnogo posestnikov, j ki niso irneli svojih konj v dotiki z bolnimi j in cudili so se, kako so njihovi zboleli. Po [ lzpraSevanju sem dognal, da je konj bil v tej j ali oni goatilni v hlevu. Konj pokaze sam, ; predno se spozna, fie je garjev, z drgnenjem ; j grize ae na onem meatu. Ce se ga pobrska po kozi, se cutijo mozoljcki in konj se k temu . smeji, kakor pravim jaz, to je prioatri sobi ' in dreveni z njima, ker mu dobro de. Srbci rijejo po povrhnici, to je zgornji plasti koze, j koza zboli in z njo dlaene korenine. Zato ' zacne na onih mestih izpadati dlaka. To pa , se zgodi, ce so se srbci ze mocno razmnozili. j Konj je lahko ze 4 do 6 tednov bolan, a Se j tega ne opazimo. Ko pa jim je zacela dlaka \ izpadati in se proti bolezni nicesar ne stori, nastanejo mozoljcki, kraste in koza zatece : in otrdi. Vsak cas in vsak polozaj ni ugoden za razvoj te bolezni. Zlaati ugodna ji je to- I plota in nesnaga. Zato se bolj razvije po zimi v toplih hlevih in pri zanemarjenih i konjih. Zato je tudi res, da konji ki ao dobro ciSceni, ne zbolijo kmalu. S ciScenjem se i namrefi mnogo srbcev, ki se se niso akrili v kozo, odstrani in zabrani razvoj. Nato se je i posebno pozabilo pri caatniSkih konjih v vojski. Tarn je imel en konj enega moza, ki je imel vprostem casu vedno Seetko in cohalo v rokah. Veckrat se pa utrujeni vodnik no- ; silfiev ni mogel s svojim kopitarjem toliko ukvarjati in srbci so imeli dovolj casa, da so se razmnozili. Kako se garje prenasajo, | evo par slucajev. Posestnica je prevzela v mestu ob Casu prevrata mulo Ta je kmalu kazala znake te bolezni. Proti temu se ni nic naredilo. Mula ni znala voziti. Sosed je bil dober in jo je dal pripreci svojim konjem. \ To se je zgodilo le enkrat. Okuzili so se j konji. Slednic je prevzel mulo drugi posestnik. Postavil jo je v poseben hlev in zabifial j hlapcu, da si roke prej ocisti, predno gre h konjem. Dal je tudi za mulo posebno Seetko in cohalo. Vendar se je prenesla bolezen na konje ; v tern slucaju se je to najbrz zgodilo po hlapcevi obleki, ali pa po rokah, ker si ! jih je najbrz pozabil oeediti. V drugem kraju je imel posestnik garjevega konj a. Dvema sosedoma ga je posodil. V par ted-nih sta imela tudi soseda bolane konje in sicer najprej gole na onem mestu, kjer je lezal komat. Bolezen se prime tudi cloveka in ta jo lahko prenese na konja. TakSen slucaj sem tudi izsledil. Konj je bil . od meseca listopada lanakega leta torej tri mesese vedno v hlevu, ni bil naprezen in | ne s tujimi konji skupaj. Koncno mi je posestnik povedal, da je imel njegov sin* ki j ima konja v oskrbi, pred tedni srbecico na I rokah, ki pa je ze prestala. Tu je prenesel j clovek bolezen na konja. Kaj je torej storiti ; v slucaju, ce se opazi ta-le nalezljiva ali sumljiva bolezen ? Kuzni zakon — nekaj do- ! brega od ranjke Avstrije, — ki je v veljavi, | veleva v tem slufiaju naznanitev bolezni ob- j cini ali pa zivinozdravniku. Kdor tega ne ! stori pravofiasno, je po zakonu kaznovan, na drugi strani pa ima sam izdatno Skodo. [ To ni bolezen, ki bi se dala z domacimi | zdravili odpraviti: razen tega je nalezljiva, j torej nevarna za druge; vendar se da takoj v zacetku z majhnimi stroski odpraviti. Uradni zivinozdravnik pride na drzavne stroSke | pregledat konje; stanejo le zdravila, ki jih j mora plafiati po zakonu posestnik sam. Za-konske dolo6be merijo vse na to, da se bole- zen ne prenese. Zato se ne smej" oboleli konji pmsto rabiti. V krajih, kjer je velik promet, ae morajo dejati kunji pod zapO'Q v hlev, kjer tega ni. kakor pavadnp p>> naSih obflinah, ne smej<> labiti v ptolocenem okoliau, da ni delo moteno. Za svoje delo lahko rabi obolele konje v domaci ob6ini, oz. po svoj h po sestvih vsakdo. Zalibog so se ljudje, ki tro-sijo neurant! govorice, da se takih konj ne sme vec zapreei. To je omejenost. Ko ae je dognala bolezen, se mora bolnik takoj zdra-viti od zivinozdravnika. Mnogi poaeatniki ao se mucili iz strahu pred atroSki aami. Zmivali so zival a kako atvarjo vsak dan, mucili so sebe in zival a bolezni vendar niso odpravili. Tako je neki posestnik kopal korenine, zlasti take, ki rastejo pod vodo in jih je kuhal za zmivanje. Porabil je zato pet dni. Vsak dan je zmival dalje nego eno uro. Za razne maze tu pa tarn kupljene je izdal ze cez 100 K, ko sem priSel k njemu. Skratka vse stroske z delom skupaj je racunil sam po malem cez 200 K, pri cemer pa ni zaracu-nil dela, ki bi ga lahko dovrsil v omenjenem casu. A uapeh je bil ta, da konj ae vedno ni bil zdrav; moral je zaceti nanovo s pra-vilnim zdravljenjem ; v 14ih dneh je bil konj dober. Ce bi bi bil pa bolezen takoj v zacetku prijavil, bi bil imel le stroske za po-slednje zdravljenje in se ti bi bili najbrz za polovico manjsi, ker se bolezen ni bila tako hudo razvita. Poleg tega pa so se od njego-vega konjanalezlisetuji.Edinokarsenaj naredi je, da se bolnega konja loci od zdravih, da se stojisco ocisti ter razkuzi. Konja, samega pa naj se zmiva z 3% lizolovo ali kreolino^o raztopljino ; s tem se vcasi ze v zacetku od-pravi garje brez drugih pripomofikov; sicer se pa vsaj bolezen ne mnozi. Toda glavna stvar po mojem mnenju ni le zdravljenje, ampak razkufcenje okolice, to je hleva. Ta se mora namazati a sveze ugasnjeno apneno raztopljino in sicer tako, da ni videti nikjer ve6 erne lise. Tudi tla, se morajo z njo po-liti. Z lizolovo raztopljino se mora umiti vse, kar je bilo v dotiki s konjem. Sedaj . iraamo v nasem okraju 168 okuzenih dvorcev in 234 garjevih konj. To je ogromno stevilo. Ce bi v zacetku, ko ae je bolezen sploh prikazala bili takoj znani prvi slucaji, katerih je gotovo bilo komaj peti del, bi bilo prihranjonih mnogo stroskov. Ce rafiunimo, kar je pa zelo malo, za vsakega bolnega konja izdatkov brez drzavnega placila za pota po 50 K je to vsota okrog 12.000 K. Peti del, toliko racunim bolnih slucajev, ki so ze prisli oku-zeni iz vojske, bi bil le 2400 K. Torej je po mojem ra6unu alo malo racunano cez 10.000 K v ni6 le radi malomarnoati onih poseatnikov, ki niso prvih sluSajev takoj pri-javili. Pri tem pa je Se nekaj drugega vaz-nega. Ti vojaSki konji so Se razmeroma po ceni, a dragi so oni domacaga plemena. Vseh konj je v naSem sodnem okraju z zrebeti okrog 4120; od teh racunim okroglo 600 lahkih oz. vojaSkih, torej je v nevarnosti okrog 3500 konj domace paeme. Predvsem je torej potrebno v prvi vrsti v nevarnih 6asih, ko je kuga razSirjena, zelo dobro cistiti konje. Ne postavljajte konj v gostilniSke hleve in ne spravljajte jih v dotiso s tujimi. Ne izposojujte in ne jemljete na izposodo opremnih zlasti vpreznih stvari od sosedov, 5e to ni neobhodno potrebno. Ce kupiS staro, popravljeno uprezno opremo od sedlarja, jo moraS zmiti z lizolovo raztopljino, predno jo poloziS na konja. Sosedu, ki ima nesreco, da so mu konji zboleli na garjah, je treba sve-tovati in ga poduciti, da to ni prehlad, ne ciScenje krvi, ali kaj podpbnega. Sumljivost bolezni je bolje preveckrat, kakor premalo-krat javiti. Posestniki zrebcev, ki jih spu-Scajo za plemenjenje, si naj poprej dobro pregledajo prignane kobile, predno jih puste v dotiko z zrebcem. Bolje je, ce se ena kobila ne obreji, kakor pa ce bi se nalezel zrebec garij in bi bil kontumaciran ter bi pri tem cela vrsta kobil ne mogla biti oplemenjena. Pri nakupu je treba dobro ogledati gola mesta ali mesta z obdrgnjeno dlako. V medsebojnem podpiranju bomo odpravili to bolezen, ki nam gospodarsko jako Skoduje. i Krompirjevih olupkov se spomladi, ko so J ze emus pognale, ne sme surovih krmiti. Naj- bolje j