Naročnina mesečno 25 I Jm, za inozem-givo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVEJVEC Telefoni oredniStva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub- liana St. 10.650 ia 10.349 za inserale; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Du naj 24.7<)7 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Ideja proti ideji Način, kako hoče nemški hitlerizem obračunati z boljševiškim pokretom v Nemčiji, je zopet, in danes mnogo jasnejše kot kdajkoli prej, sprožil vprašanje, če je boljševizem sploh nevarnost za Evropo, predvsem za zapadno Evropo, kakšna je ta nevarnost in katera so sredstva, s katerimi se naj človeštvo brani proti njej. Petnajst let je boljševizem vzdržal v Rusiji, ne samo vzdržal, gradil je svojo iz lastne filozofije izvirajočo stavbo novega človeškega reda, lomil in prelomiil vse tradicije, razvrednotil vse dotedanje vrednote in dvignil druge na njihovo mesto, razveljavil nadnaravne in človeku naturne zakone in mesto njih uveljavil druge. Kakšna je bila udarna sila boljševiške filozofije na evropskem zapadu? Gospodarska kriza mu je dala prve privržence, postal je neke vrste neizbežen simptom, barometer gospodarske bede in je to ostal v svojem bistvu do danes. Le mladina je videla v njem neko romantiko, ki je bila tem privlačnejša, čim bolj je bila prepovedana, pod šolskimi klopmi in v skritih prostorih je z gorečimi očmi čitala to literaturo in si pri tem domi-šljevala. da je moderna. Boljševiški intelektualec je na evropskem zapadu spočetka igral kot salon-boljševik interesantno vlogo, potem pa je izpadel iz pokreta, ki je po svojem bistvu bil le izraz re-voltiranega nezadovoljstva nad strašnimi izrodki kapitalizma. To je zanimiva ugotovitev in postaja šele razumljiva, če primerjamo karakteristične zahteve boljševiške filozofije in zahteve intelektualnega evropskega zapada. — Boljševizmu je duša ko-lektivistična težnja. On torej ne priznava in niti noče svobode. On hoče izenačenje vseh v brezimni masi kolektive. Bistvo naše zapadnoevropske duševne kulture pa je svoboda posameznika, ki se da omejiti edinole po božjih zakonih in etičnih o-cialnih normah, ki iz božjih zakonov izhajajo. — Boljševizem priznava samo materialistično gledanje na svet in je vse duhovne vrednote podredil telesnim in gmotnim. Zapadna kultura, ki je črpala iz krščanstva, pa temu postavlja nasproti kot osnovno načelo, da duhovne vrednote nadkriljujejo zgolj telesne. Tam nadoblast materije, tukaj nad-oblast duha. Boljševizem čisto dosledno prepušča vso oblast državi, to se pravi birokraciji. Njegovi bogovi so brezimna masa, kruh in država. Zapadni duh pa to odklanja, ker je ustvaril človeka z idealističnim svetovnim nazorom, ki mu kljub zablodam in praktičnemu materializmu, kateri prodre v dobah propadanja, ostane vrhovna norma političnega in socialnega življenja. Vzhodna Evropa, ki je tako brezodporno sprejela boljševizem in se pusti od njega oblikovati, je torej bistveno različna od zapada, kajti dala mu je predpogoje za njegov razvoj, katerih mu zapadna noče dati. In v resnici, vsa zgodovina evropskega vzhoda je prenapolnjena s tiranijami državne vsemogočnosti in temu odgovarjajoče telesne in duševne robote. Boljševizem je cvet teh razmer. Boljševizem, ki so ga na evropskem vzhodu instalirali, je izšel iz krogov romantičnih fabri-ških ravnateljev, uradnikov, visokošolcev, gimnazijcev in profesorjev, katerim se je pridružil malo-ineščan brez lastnega svetovnega naziranja in podvržen vsem nagonom mase, torej v pravem pomenu besede polinteligent, polizobraženec. In uspel je le v kulturnih okoliščinah vzhoda. Na zapadu je komunizem vdrl med najbednejše, najsiromaš-nejše, oprijeli so se ga brezposelni, proletarijat v dobesednem pomenu izraza. Presajen v to kulturno zemljo in med te pristaše, ni uspel, nikjer ni uspel, niti razvijati se ni rtlogel, ker ga je zgrizel svobodo ljubeči imperijalizem zapadnega človeškega razuma. Iz tega bi človek lahko sklepal — Italija, Nemčija, Francija, Anglija dajejo dokaze — da na zapadu boljševizem, ako prihaja kot filozofija, sploh ni nobena nevarnost, ker nosi v svoji prtljagi filozofično šaro, katero je zapadni razum, krščanski in svobodounini enako, že zdavnaj kot nerabno zavrgel. S tem ni rečeno, seveda, da je boljševizem ravno vsled neznosnih gospodarskih razmer izven Rusije nemogoč. Mnogo je v Evropi narodov, ki po svoji pasivnosti, po svoji indiferentnosti napram dobrini svobode, po svojem lenem oboževanju države in njene moči, ki posamezniku odjemlje breme lastnega mišljenja in lastne inicijative, spadajo pod objem vzhodnega kulturnega območja. Tam bi boljševizem lahko pognal korenine in ponovil razdejanje Rusije. Morda bi bil celo mogoč, mimogrede mogoč, tudi na zapadu, ako gospodarska stiska ne preneha. Zato je prav, da si ogledamo še sredstva, s katerimi se mora in edino more Evropa boriti proti boljševiški nevarnosti. Merežkovski je nekje napisal: »Ne s svojo močjo, ampak zaradi vaše slabosti so boljševiki zmagali. Oni vedo, kaj hočejo, a vi ne veste, kaj vi hočete. Boljševiki hočejo vsi isto doseči, pri vas pa želi vsak nekaj drugega. Vi mislite o boljševikih kot otroci o smrti: Vsi bodo umrli, samo jaz ne!« Boljševizem se ne bo ugonobil z administrativnimi in kazenskopravnimi sredstvi. Revolucije, ki nikdar ne prihajajo nenapovedane, so še vedno zmagovito vkorakale — na ruševinah »narodnih obran«, tajnih policij, Sibirij in sličnih sredstev. Boljševizma ne bo preprečila birokracija. Boljševizem se tudi ne dA nevtralizirati z nacionalizmom. Saj internacionalizem ni njegovo bistvo. Tudi katoliška cerkev in mednarodna družba spalnih vozov sta internacionalni, a zato še davno ne boljševiški. Stambuliskijev agrarboljševizem v Bolgariji je pokazal, da zna tudi boljševizem biti nacionalističen. Sovjetska Rusija se je pod geslom borbe za rusko domovino rešila svoiih sovražnikovi Nacionalizem udaria mimo. Svoje dni so ua- Pozornost vsega političnega sveta je obrnjena na Rim Italija bo zahtevala likvidacijo „politike blokov" Francija ne zapusti prijateljev Pariz, 17. marca. Razgovori med MacDonaldom in Mussolini-jem, ki se bodo začeli jutri v Rimu, se v francoski javnosti pričakujejo z veliko napetostjo. Splošno prevladuje skepticizem, ker si tukaj nihče ne more predstavljati, kako bi mogla MacDonald in Mussolini najti podlago, na katero bi mogla pristati tudi Francija. Zakaj vsakomur je jasno, da bo Italija za svojo pomoč pri razjasnitvi sedanjega izredno napetega mednarodnega položaja zahtevala daleko-sežne politične koncesije, na katere Francija pri najboljši volji ne bo mogla pristati. Eno je že danes gotovo, da bo namreč Italija zahtevala pariteto s Francijo na morja česar Francija absolutno ne more sprejeli, ker bi se v slučaju kakšnega konflikta morala na morju braniti najmanj proti dvema sovražnikoma, katerima ne bi bila kos, ako bi svoje brodovje reducirala na število italijanskega. Še bolj kot to pa pride v poštev, da italijanska zahteva po pariteti na morju ni nekaj samo zase, ampak je samo en bistven del celega političnega kompleksa vprašanj, glede katerih ima Italija popolnoma nasprotno stališče od Francije. Kakšno je to stališče, se razvidi danes jasno iz člankov, s katerimi fašistično časopisje pozdravlja prihod MacDonalda in Simona. Ti članki se naslanjajo na komunike, ki je izšel iz tiskovnega urada Mussolinijevega kabineta in ki se glasi sledeče: Sestanek med MacDonaldom in Mussoli-nijem je naraven plod nekih temeljnih načel v mednarodni politiki, ki so Angliji in Italiji od nekdaj skupna. Stališče obeh držav glede mirne rekonstrukcije sveta se bistveno ujema. Obe državi soglašata v tem, da se je trebi« te rekonstrukcije danes lotiti z vso energijo, ker dobri odnošaji med državami danes slonijo na zelo slabih podlagah. MacDonald je v Ženevi rekel, da se mora, ako hočemo Evropi vrniti mir, ustanoviti skupina velesil, ki bo dobre volje. Mussolini pa je že oktobra lanskega leta v Turinu izjavil, da bi se mir Evropo vrnil takoj, če bi bilo mogoče doseči sodelovanje štirih velesil. MacDonald je tudi opetovano izjavil, da je nasproten ustv irjanju tako zvanih blokov v Evropi, ker nujno vedejo do ustanovitve nasprotnih blokov. Kakor je že zadostno znano, je tega mnenja tudi Mussolini. Z eno besedo, med britansko in italijansko vlado obstoja soglasnost načel glede vseh glavnih internacionalnih problemov, radi česar je dovoljeno upati, da bo rimski sestanek lahko začetek rešitve težkih vprašanj sedanjega momenta. Iz tega komunikeja je razvidno, da bodo prizadevanja Mussolinija na rimskem sestanku v prvi vrsti šla za teia, da bi Anglija Francijo odvrnila od njenega tesnega zavezništva z državami male antante. To je cena, za katero je Italija pripravljena sodelovati s Francijo, da se najde formula razorožitve in tudi ostalih mednarodnih problemov v smislu utrditve miru. Jasno pa je, da je ta cena veliko previsoka in da bi Francija morala naravnost izvršiti samoumor, ako bi na kaj takega pristala. »Journal des Debats« gotovo izraža mnenje vse francoske javnosti, če piše, da bi razorožitev Francije, kakor jo želita MacDonald in Mussolini, ki mislita, da se ie na ta način da preprečiti zopetna oborožitev Nemčije, samo pospešila začetek nove voine ker bi oslabitev francoske vojne sile Nemčijo le i še bolj vzpodbodla k zahtevi po popolni reviziji versaillskc mirovne pogodbe, in ker bi Italija, ki bi se čutila dvakrat močnejšo nego je danes, če bi dosegla pariteto s Francijo na morju, revizionistič-ne zahteve Nemčije še bolj podprla, nego jih pod- i pira danes. Kdor potem še zahteva, da bi se Fran- j cija odpovedala svojim zaveznikom v Evropi, ta mora imeti zelo slabo mnenje o Franciji in o njeni ; politični pameti. V istem smislu piše tudi »Liberte«. j i rodi svobodno živeli in se razvijali v nacionalnih oblikah, danes se bodo v njih zadušili. »Svoje dni so bila nacionalna gesla plenice, v katere so se vstajajoči narodi zavijali, danes so postala mrtvaške rjuhe, s katerimi gredo v grob,« piše Merežov-skij, in pristavlja, da zadenejo boljševizem le nad-nacionalni, duhovni pokreti, »ker njim se njegov materijalizem ne more prilagoditi.« Na vsak način proti boljševizmu ni leka v nacionalizmu golega plemena, gole sile in omejenosti v sebi samem, ampak le v nacionalizmu, ki ima svoje korenine v religiji, v osebnosti in v človečanstvu kot družini svobodnih in z moralnimi vezmi večnega in ahso-lutnega značaja med seboj zvezanih narodov. Ali je boljševizem nevarnost? Za vzhodno Evropo in njeno duševnost na vsak način, glede zapada pa velja, da bi se mogel vstoličiti le na popolnih ruševinah filozofske in moralične stavbe zapadnega človeštva, na popolnem uničenju naše tisoč in tisoč letne duševnosti. Zato je potrebna jasna orijentacija glede izbiranja sredstev, s katerimi se bomo očuvali predvsem boljševizma kot filozofije. Ne z diktaturami, ne v znamenju kljukastih križev, ne v znamenju liktorskih snopov, ampak v znamenju preprostega križa krščanstva, ki je prinesel človeštvu svobodo, ga iztrgal iz oblasti materije in ga dvignil v nndnaravo božje podobnosti. Ne z »močno roko«, ampak s soncem osebne svobode, v kojega žarkih obledijo vse zvezde, tudi boljševiške. Palača Chigi v Rimu, kjer se bo vršila konferenca med MacDonaldom in Mussolinijem. Nekatere točke dnevnega reda rimskega sestanka Rim. 17. marca. tg. V Genovi pričakujejo v soboto zjutraj prihod posebnega vlaka, ki ga je poslala italijanska vlada MacDonaldu in Simonu naproti v Ženevo. V Genovi bo MacDonald s svojo hčerko. Simonom in spremljevalci stopil v trimo-tomo vodno letalo, katero bo kot šef-pilot vodil zrakoplovni minister Balbo. To letalo bo spremljala na poletu cela jata italijanskih civilnih letal. Prihod v Rimu pričakujejo okoli poklneva in se smatra, da bo Mussolini saim sprejel goste na letališču v Ostii. MacDonald iin Simon bosta stanovala v angleškem poslaništvu. Iz vse-bine današnjih večernih listov je razvidna želja, da se o razpravah, ki se bodo začele jutri, prej nič ne piše. Tudi MacDonaldovega govora v Ženevi o njegovem razorožitvenem predlogu ne komentira noben list Londou, 17. marca. ž. Na prihodnjem sestanku v Rimu »e bosta angleška ministra z Mussolinijem po brzojavnih informacijah »Daily Teii^rapha« najprej razgovarjala v vpraSanju razorožitve. V h-in vprašanju je Mussolini pripravljen sprejeti popolno razorožitev na kopnem in v zraku. Nato bodo državniki razpravljali o reorganizaciji svetovnega pospo-darstva in o boljši razdelitvi pridobitnih sredstev, kakor so jih svoječasno določale mirovne pogodbo. Mussolini bo zahteval splošno znižanje carinskih tarif in čimprrjšnjo stabilizacijo vseli evropskih valut na zlati podlagi ter likvidacijo vojnih dolgov. Sestanek bo trajal do ponedeljka. Iz Rima se bosta MacDonald in Simon jxx1ala v Pariz, kjer se bosta sestala z Daladierom, nakar se bo Simon koncem prihodnjega tedna vrnil najbrž v Ženevo. Daladier bo prihodnji teden po MacDonaldovi vrnitvi v London odpotoval v angleško prestolnico, da vrne obisk angleškemu prvemu ministru. Ali diktatura, ali ustavno vladanje v Nemčiji Hitler in stranke Preganjanja marksistov Berlin, 17. marca. tg. Vladi v Anhaltu in Me-cklenburg-Schvverinu sta danes za svoje ozemlje prepovedali Reichsbanner z vsemi postranskimi organizacijami in zvezo socialistične delavske mladine. — Na Saksonskem so vsem osebam, ki pripadajo komunistični stranki ali socialističnemu delavstvu, prepovedali izvrševanje častnih služb v javnopravnih korporacijah. — V Miinchenu je bila hišna preiskava pri »Miinchener neueste Nachrich-ten« in pri znanem profesorju državnega prava dr. Hansu Navviaskem. — Sedaj se nahajajo v Miinchenu v zavarovalnem zaporu razen grofa Arco izmed znanih osebnosti tudi baron Cramer-Klett in glavni urednik pri »Siiddeutsche Sonntagspost« Walter Tschuppik. — Pri socialnodemokratskem deželnem poslancu Nussbaumu bi se imela preteklo noč izvršiti hišna preiskava radi orožja in protidržavnih spisov. Ko je policija zahtevala, da se odpro vrata, je Nussbaum streljal skozi zaprta vrata in ubil enega policijskega stražnika, drugega pa nevarno ranil. Snubljenje centruma Berlin, 17. marca. tg. Državni kancler Hitler se je danes zopet odpeljal v Miinchen. Nadaljevala se bodo in najbrž tudi končala pogajanja za sestavo nove vlade na Bavarskem, za katero je dosedanji ministrski predsednik dr. Held s svojim odstopom tudi formalno napravil prosto pot. Čujc sc, da hoče državni kancler začetkom prihodnjega tedna sprejeti v Berlinu vodilne osebnosti centruma in bavarske ljudske stranke ter se sklepa iz tega, da bodo pri tej priliki razpravljali o obsegu poobla-stilnega zakona, katerega ie žc napovedala državna vlada. Smatra se za gotovo, da bo ta poobla-stilni zakon obsegal za državno vlado tudi pooblastilo za izpremembo državne ustave. »Centrum izjavlja, da je v načelu pripravljen k stvarnemu sodelovanju pri predlogih, ki jih bo predložila vlada, tudi pri pooblastilnem zakonu,-vendar doslej še ni poučen o dalekosežnosti teh predlogov. Zdi se, da se je za izvolitev novega predsedništva v državnem zboru že dosegel dogovor o sestavi predsedništva po strankah. Predsednik in tretji podpredsednik bosta narodna socialista, prvi podpredsednik bo iz centruma, drugi podpredsednik pa bo pripadal nemškim nacionalcem. Poulični bou v Hamburpu Hamburg, 17. marca. tg. V Altoni pri Hamburgu je prišlo preteklo noč na treh Krajih do streljanja. Oddelek SA je zasledoval komuniste. ki ao razdeljevali letake. Z obeh strani so streljali. Pri tem je bila hudo ranjena neka 60 letna ženska. Ob 10 zvečer so iz. neke hiše streljali na oddelek SA. Pri tecn je bil IiikIo ranjen neki [Kisant na cesti. Po polnoči pa so zopet komunisti streljali na SA oddelek in smrtno ranili člana SA. V Hamburgu |ki so komunisti streljali na SA kolesarje in ranili ener ga moža. Gortng in denunciianti Miinchen, 17. marca. t. g. Listi prinašajo sle deče cirkularne naredbo državnega ministra (io ringa, ki daje značilno obeležje novemu duhu, ki je zavladal v Nemčiji: »Vedno številnejši postajajo slučaji, da uradniki. med njimi tudi člani «Sehulzpulicije>, smatrajo za svojo dolžnost, da pri meni vlagajo pritožbe ali prijave proti svojim predstojnikom. Tako obnašanje je za uradništvo nemogoče iu ga jaz na noben način ne bom toleriral. V današnjih težavnih časih se more uradnik odlikovati po železni disciplini in po povečani službeni aktivnosti ter zato ne sme misliti, da ima nalogo, svojega predstojnika kritizirati in spodkopavati njegovo avtoriteto. Posebno od onih uradnikov, ki se prištevajo k onim krogom, ki stojijo za vlado dri. kanclerja Adolfa Hitlerja, zahtevani 7. v>o brezobzirnostjo, da si to moje posvarilo vzamejo prav posebno k srcu in nato ostalemu uradništvu dajejo vzgled zvestobe v službi, pridnosti in trdne discipline. Članstvo pri nacionalnih političnih strankah ne daje nobenih voCjih pravic, par pa večje dolžnosti. Kdor poveljem svojih, od mene postavljenih ali od mene na njihovih mestih puščenih predstojnikov ne bo hrczizjpiuno in v vsakem slučaju ubogal ali proti njim pošiljal ovadbe, ga bom smatral, da je odpovedal pokorščino meni samemu ter bom s takim temu primerno obračunal.« (Po «Allgemelne Rundschau), 15. marca.) Demonstracije proti Hitlerju v Švici Pariz, 17. tnnrca. AA. I/ Basla poročajo, staji do hrupnih izgredov in da je moralo 300 stražnikov naskočiti demonstrante, ki so vzklikali proti Hitlerju in njegovim zahtevam. Policija je aretirala okoli 120 oseb, |K) večini komunistov. Red so je obnovil šele po polnoči. Policija je začasno za« sedla narodni tlom v Baslu. Dunajska vremenska napoved: Od zapada s» bo nnnhlačilo, sd časa do časa bodo padavine, podnevi ne bo več tako topla, viharni zapadni vetrovi. Napoved negotova. Debata o državnem proračunu v NS Postavke za posamezna ministrstva Noč pa seja Belgrad, 17. marca. 1. Pri nadaljevanju snofinje nočne seje so govorili pri proračunski razpravi za vrhovno državno upravo šc nekateri poslanci, nakar jc v imenu Narodnega kluba prečital poslanec I.cušič izjavo, da bo klub glasoval za vse postavke vrhovne državne uprave, razen onih v tretjem poglavju. Nato jc bil proračun vrhovne državne uprave sprejet z večino glasov. PRAVOSODNO MINISTRSTVO Na vrsto je prišel proračun za pravosodno ministrstvo. Prvi je govoril Boža Maksimovič, ki je podal obširen ekspoze o kreditih, ki so določeni ra njegovo ministrstvo. Nato je obvestil skupščino o zakonodajnem delu pravosodnega ministrstva ter izjavil, da sc bo to delo, v kolikor še ni končano, nadaljevalo. Glede postavk za vere izjavlja, da so ostale neokrnjene. Za Maksimovičem jc govorilo več poslanccv, ki so deloma kritizirali razne postavke pravosodnega ministrstva, nakar jc bil proračun za pravosodno ministrstvo sprejet v plcnumu narodne skup--ščine. — Sprejete so bile tudi brez diskusije postavke o državnih dolgovih in postavke o pokojninah ter invalidskih podporah. Nočna seja je bila zaključena ob 2.15. Dopoldanska seja Današnja skupščinska seja jc hila otvorjena ob 8.30. Predsednik je takoj v začetku seje prečital zahvalno brzojavko, ki jo je dobil od predsednika romunske narodne skupščine o sprejemu pakta M. A. Čitanje brzojavke jc narodna skupščina sprejela z burnimi in dolgotrajnimi ovacijami. PROSVETNO MINISTRSTVO Zatem so takoj prešli na dnevni red, ne pretres proračunskega predloga za prosvetno ministrstvo. Besedo je dobil prosvetni minister, ki je v uvodu svojega ekspozeja obširno govoril o gospodarski krizi, ker jc ta problem tesno zvezan tudi s kulturnim razvojem, ter je nato izjavil, da jc stanje naših narodnih šol zelo slabo. Imamo kraje, kjer imamo zelo malo osnovnih šol. Pri nas pride navadno na en milijon prebivalcev približno 5000 ljudskih šol, med tem ko sc dobe tudi kraji, kjer pride na poldrug milijon prebivalcev samo 1000 do 2000 šol. Čc vzamete v poštev tudi dejstvo, da prihaja v učiteljski kader vedno več žensk kakor moških in da postajajo pri nas za ženske moči vedno težje razmere, tedaj vam bo jasno, da sc premestitve učitoljstva zelo težko izvajajo. Pri tem pa imamo tudi žalostne pojave učiteljskih moči, ki so prišle na svoja mesta po protckciji in po raznih rodbinskih zvezah. Zato bo naloga prosvetnega ministrstva, da take učitelje v bodoče postavlja na druga mesta, ker je veliko število med njimi tudi lakih, ki za ta mesta nimajo potrebne kvalifikacije. Prosvetni minister sc jc nato obširno dotaknil vj/prašanja meščanskih Šol !~tcr izjavil, da one pri nas v širokih narodnih plasteh niso popularne. Te šole ne stojijo nn dovolj visokem nivoju ter se v mnogih slučajih prav nič ne razlikujejo od ljudskih šol, in zato naš narod smatra, da so samo nadaljevanje ljudskih šol, radi česar tudi niso priljubljene. Radi tega je potrebno, da se dvigne njihov ugled. Z«vto pn morajo učitelji za te šole imeti potrebne kvalifikacije. Nikdo pa ne more zahtevati od teh učiteljev, da bi imeli boljšo kvalifikacijo kot pa ljudskošolski učitelji, a da bi bili njihovi dohodki manjši. Učiteljem meščanskih šol se mora izboljšati položaj in zvišati dohodki, ki bodo odgovarjali njihovim kvalifikacijam. Zato smo tudi v finančnem zakonu predložili odredbe, ki bodo hitro popravile stanje učiteljstva meščanskih šol vsaj v toliko, da se izenačijo z učitelji ljudskih šol. S spremembami in dopolnitvami zakona o srednjih Šolah — ker meščanski učitelji spadajo pod srednje šole — lx>mo dosegli, da sc dvigne novo učiteljstvo meščanskih šol na ono višino, ki bo odgovarjalo potrebam, katerim so namenjene meščanske šole. Učiteljišč imamo 40 Ona so glavnem še tako razdeljena, kakor smo jih sprejeli. Razmetana so na sedem raznih področij, kakor so pač tedaj zahtevale potrebe, čas in razmere. To število pa nikakor ne odgovarja potrebam današnjega časa, ko imamo hi-perprodukcijo kandidatov za 1 judskošolske. učitelje. Danes ima prosvetno ministrstvo 1200 prošenj kandidatov učiteljišč ki čakajo na namestitev, a istočasno imamo v dravski banovini 155 mest praznih. Med tecn pa bo dranrska banovina dala samo letos 600 učiteljskih kandidatov, tako da ostane 445 učiteljskih moči na razpolago, s katerimi ne vemo, ne kod ne kam. Pri nas pa še obstoja tudi ta anomalija, da v naših učiteljiščih prevladuje ženski 6pol. Toda v naši bodočnosti bo treba manj nežnega rodu, a zato čim več možatosti. Kakor vidite, bo v pogledu teh Sol potrebno izvršiti nekatere reforme, ki jih želim napraviti v siporazumu z vami. ' Nekatera učiteljišča sc bodo morala spremeniti t kake druge šole in je razumljivo, da sc bo tedaj, ko se bo to izvršilo, napravila ta sprememba pred vsem z onimi solarni, ki vzgajajo ženski učiteljski naraščaj in ki dane6 najmanj odgovarjajo duhu časa in duhu našega naroda, število učencev teh Sol, ki je zjnašalo 1. 1921 samo 7000, se je dvignilo na 30.000. Razen tega smo imeli v 1. 1951-1932 v srednjih šolah 101.000 učencev ki obiskujejo te šole v glavnem radi tega, da pozneje nastopijo državno službo v naši domovini . To so sole, ki tvorijo zaokroženo celoto. iz katerih gredo učenci direktno v službo ali pa tvorijo stopnice k najvišjim šolam, to je univerzam. Nato gre mladina skozi nadaljnje končno šolanje in se število učencev zmanjša na 15.000. Toda tudi to število je preveliko. Icor flobimo na ta način več akademikov, kakor jih je državi potrebno zn javne službe. Če vzamete v poStev tudi to, potem boste uvideli, da se mora tndi v tej smeri napraviti korake. Sicer se zna zgoditi, da bodo ti absolventi prisiljeni stradati in da bodo pričeli ogrožati red in mir v družbi in državi. Da se pa ta namen doseže. je potrebno kamalizirati srednje Sole na tn način, da se jih reformira tako. da se a njih h- nhlilmia rloflmnč.na rejotn v nofflr/hi načinu twuke M je našemu majhnemu Človeku neobhodno potreben za življenje. Gospodje poslanci, Japonci bodo napadli ludi severni Kitaj - Peking že pričakuje sovražnika nase univerze niso dobile potrebnih navodil, po katerih naj delajo in živijo, zaradi česar imajo svoje ue dodatke. Zaradi tega mora naša mnogoštevilna mladiua, ki je zapustila univerze in ni našla zaslužka, begali in ker bega, so tudi upira. Spomnite se samo onih zadnjih dogodkov na univerzah. Neki narodni poslan«'. za katerega sem slišal, da je moj mlajši tovariš na univerzi, je smatral, da ti dogodki na univerzah niso pomembni in da jih lahko smatramo za malenkostne. Meni pa j.? mnogo na tem, da vam govorim o teh nemirih, ker jn to zelo važno. Gospodje, I i nemiri so so pričeli pri vprašauju šolnin v Zagrebu. V Zagrebu je univerzitetna mladina smatrala, da država krade dijakom, ker jim jemlje takse za šolnino, Ici pa jih pobirajo, kakor veste, vse univerze na svetu. Izdana je bila parola med zagrebškimi visckošolci, da Belgrad ropa Zagreb in da hoče uvesti kuluk kot nekak davek za kulturo. Ta akcija iz ZagTcba se je potem prenesla v Ljubljano in po velikih naporih jc celo uspelo, prenesli jo na Itelgrajsko univerzo, da tudi tamkaj dobi svoje pristaše. Mladina, ki je izdala to paralo, čeprav jc vedela, da se šolnina pobira po vsem svetu, bi lahko videla, da so pri nas siromašni dijaki po svojih premoženjskih razmerah tudi osvobojeni ali pa favorizirani v ]>ogledu plačevanja šolnine, kep w vendar ta šolnina plačuje po premoženjskem stanju posameznika. Med tem pa pravi vzrok nemirov izvira od tod, ker se ni vršilo plačevanje šolnine v pravičnem, poštenem in pravilnem razmerju. Kajti mnogi gospodje dijaki so po različnih potih in .načinih izigrali plačevanje Šolnin, tako kakor je pač v zakonu določeno. Če bi bil kdo, ki bi smatral za po- . trebno, da stavka in demonstrira, ki morala bili lo predvsem država, njeni uradniki in rni. (Odobravanje in ploskanje.) Gospodje, treba je podčrtati ob tej priliki, da troti država sa univerz* brez investioij, ki znašajo ogromne stotino milijonov. tudi v teh slabih časih okrog 72 milijonov I dinarjev. Tako n. pr. dobiva belgrajska univerza J od gori navedene vsote okoli 31 milijonov Din z« 7481 dijakov. Potem takem slane vsak dijak na ; bel grajski univerzi državo letno 4100 Din. Zagreb- i ška univerza dobiva za 1700 dijakov, torej skoraj 1 za [»olovico manj, 32,700.000 Din. Po tem stanju stane torej državo vsak dijak zagrebške univerze okrog 7000 Din letno, torej skoraj šc enkrat več i kakor dijak belgraj.-ke univerze. Ljubljanska unl- j verza ima okoli 1700 dijakov in dobiva za vzdrže- j vanje univerze okrog 10 milijonov dinarjev ler sta- ! nc torej dijak ljubljansko univerze državo 6000 Din. ] Dovolite mi, gospodje, da povem samo še to: Gospoda, ki so izdali talko parolo in povzročili ne-mire tako v Zagrebu kakor tudi v Ljubljani in Belgradu, ti gospodje so ob tej priliki, ko so vpili: ; >Dol plulokratska selekcija !< — kar je prcccj po- i dobno besedam, katere sem tukaj slišal od nekega gospoda poslanca iz opozicije — so isločasnio tudi vpili: >2ivio Maček! Živio Korošec! iu >Dol Jugo- i slavija!c Vi vid-ite, gospodje narodni poslanci, zakaj so ti gospodje povzročili te nemire, zakaj eo vpili in izdali tako parolo, za katero so vnaprej vedeli, da je lažniva. (Žalostno!) Ni vse tako črno gospodje, kakor izgleda. Ni vrag tako črn, kakor ga tukaj slikajo. Gospodje, potrjeno je, da so v Zagrebu združeni komunisti in separatisti, istotako pa tudi v Ljubljani. V Relgradu pa so komunisti ostali sami zase. Koliko jih je? Od 7000 dijakov komaj 150 komunistov! V resnici pa jc samo okoh 40 razgrajačev. Globoko sein prepričan, da je treba napraviti spremembe, da ne bo prišlo nikdar več do takih neprijetnih dogodkov, ki onemogočajo delo mladini. Ni pa ]x>lrebno, da sc bojite za mladino iu za njeno bodočnost. Napravil bom vse potrebne spremembe, in ko bo končan ta težki pose! proračuna, bom prvi, ki bom slopil pred vas in z vašo pomočjo in s pomočjo senata izvršil korekture o katerih smatram, da bodo uredile življenje 'na naših univerzah. Kar se tiče visokih šol in šol za umetnost vseh kategorij in oblik, so v prvi vrsti nacionalne ustanove. Kar se tiče učnih načrtov vseh vrst in kategorij sol, delamo na tem, da bodo ti načrti enotni in da se bodo po njih izdelale in prilagodile učne knjige. Na ta način dajemo dejansko osnovo za nase prosvetne ustanove, da bodo obenem tudi nacionalne. Ob koncu svojega govora je prosil narodno skupščino, da sprejme njegov proračun tudi v podrobnostih. __ Po ekspozeju prosvetnega ministra je govorilo vec narodnih poslancev ter naprosilo prosvetnega ministra, da se v naši prosvetni politiki ne delajo vec take napake kakor doslej, kakor: da se je učiteljstvo premeščalo sredi šolskega leta, da na nekaterih mestih sedijo učitelji, ki nimajo potrebne kvalifikacije, da prihajajo na nekatera učiteljska mesta moči po raznih protekcijah itd. Nekateri poslanci so opozarjali prosvetnega ministra na škodljiv vpliv kinogledišč in gledišč na mladino, ker se v teh zavodih dajejo za mladino neprimerne predstave, ki škodujejo mladini. Nekateri govorniki so kritizrali tudi delovanje naših gledišč ki prejemajo od države visoke dotacije, na repertoar pa dajejo same plehke operete in razne balete Na gledaliških repertoarjih pa žal ni videti našepa narodnega programa. Med drugimi je govoril tudi poslanec. Pavlic, ki je oh koncu svojega daljšega govora zahteval revizijo vseh šolskih učnih knjig, ker je v njih marsikaj, kar se lahko tolmači kot žalitev Slovencev in Hrvatov ter žalitev katoliške cerkve. Zahteval je nadalje, da se učiteljice, ki so poročene z ne-ucitelji, odslovijo s trimesečno odpravnino iz. državne službe. Poslanec Pavlic je tudi zahteval, naj se odpravi šolnina na srednjih in visokih šolah' mesto le pa naj se uvedejo sttogi izpiti. Profesorji na univerzah pa na j zapustijo svoje katedre in na i stopijo po zgledu Masaryka med dijake. Visoko-solcc pa naj vzgajajo tako, da ne bodo izpostavljeni komunistični nevarnosti. Pavlič je nadalje turli zahteval, da sc klubu brezbožnikov na belgrajski univerzi prepovo delovanje. Vočina poslancev je pozdravila namero prosvetnega ministra, s katero namerava vlada uvesti enoten učni načrt in enotne učne knjige za vse ljudske in srednje šole v državi. Nato jc bila dopoldanska seja prekinjena in se jc nadaljevala ob -1 popoldne. Popoldanska seja Tudi na popoldanski seji jc govorilo o proračunu prosvetnega ministrstva šc neka j poslanccv. med njimi tudi neki poslanec iz. južne Srbije, ki je prosil prosvetnega ministra, naj ne ukine filozof,sko fakultete v Skoplju. Nato je d-wii besedo London, 17. marca. Japonci so torej danes popolni gospodarji Dže-liola. Dosegli pa so še več: med tem namreč, ko so sc zastopniki velesil v Ženevi prepirali z japonskim delegatom Macuoko, ali smejo Japo -c: zasesti Džehol ali ne, so japonske čete v tihem sporazumu s Sovjetsko Unifo zasedle tudi mongolsko provinco Barga na severozapadu od Mančukoa. j Kar se tiče Džehola, so postali njegovi popolni go-j spodarji potem, ko so pred par dnevi zavzeli pre-! laz Kupcjko, ki tvori edini pripravni prehod iz Džehola v severni Kitaj oziroma Peking. To dejstvo pa je prisililo marial« Čankajšcka, ki jc dejanski šef kitajske vlade y Nankingu, da je po sramotni predaji, ali boljie rečeno, iidaji Džehola sklenil začeti protiofenzivo proti Japoncem da jim iztrga dieholsko provinco. V to je čanltaj-5ek tem bolj primoran, ker mu za hrbtom grozijo komunisti in Kantone.', da zavzamejo Nanking in sc pojaste vlade nad celim Kitajem. Čankajšek je sedaj zbral zelo veliko .-.rrnrtdo, ki gotovo prekaša japonsko po številu, s katero stoji tik ob drugi strani Velikega zidu. Zato jc v kratkem pričakovati, da se bo začela bitka na celi fre-nti. Obedve armadi sla globoko zakopani in sla zgradili močne obrambne pozicije. Scvcila ni veliko upanja, da b: Čankajšekova vojska mogla dolgo vzdržali naval Japoncev, ki bodo v kratkem dobili velika oja-čenja. Japonci pa Kitajcev nc bodo napadli Iron talno ob Velikem zidu, ampak bodo izkrcali vojaštvo v zalivu Čili in bodo prodirali preko Ttencina na Peking da čankajgcka popolnoma odrežejo. To je danes žc tako gotovo, da je kitajska vlada v Pekingu 15. t. m. proglasila obsedno stanje. Od 11 ponoči do 5 zjutraj ne sme v mestu goreti nobena luč, da se ne nudijo nobeni objekti letalskim napadom. Vsi civilni uradi so iz Pekinga žc davno evakuirani in se nahaja v T-jcm samo generalni štab Čankajie-kovc armade. Ofenziva Japoncev proti Pekingu se začcc, kakor zatrjujejo iukaj, že začetkom prihodnjega tedna. Komunistični satanizem „Civitta Cattolica" o verskem preganjanju v Rusiji Pod naslovom »Nekaj strani komunističnega satanizma« priobčuje vplivna rimska bogoslovna revija »Civilta Cattolica« od 18. Icbruarja članek, iz katerega povzemamo naslednje: 'Versko preganjanje v komunistični Rusiji je zavzelo tolikšen razmah, kakor ga vsa dosedanja preganjanja niso pokazala. Vse državno življenje kakor tudi izživljanje komunistične družbe, najsi bo na političnem, gospodarskem, literarnem, umetniškem ali celotna znanstvenem polju jc preželo popolnega materia-lizma in sovraštva do Boga. Kot najvišja in najbolj vzvišena ideja sveta sc proslavlja stvarjenjc kolektivnega človeka in kolektivizacija vseh življenjskih področij. Vse smo mi. mi smo plamen in zmagujoča luč, mi sami smo božanstvo, sodnik in zakon.« Tako opeva boljševiški pesnik sedanje stremljenje kulturnih in političnih oblastev. Brez dvoma razpolagajo komunistični brezbož-niki z natančno izdelanim načrtom za uničenje vere, čeprav škof d'Hcrbigny, predsednik papeške komisije zn Rusijo, piše, dn oficielna brezbožna petletka ni bila objavljena. Cilj komunističnega boja proti veri gre za tem, da sc na vsem ozemlju Rusije zapro vse biše božje in svetišča, da se iz-ženejo duhovniki vseh veroizpovedi in da sc krat-komalo prepove vsak religiozni ali liturgični akt, pa najsi bo tudi zasebne narave. Pri lem jc seveda treba razlikovati med brezbožnimi agitatorji, ki pripadajo vladajoči plasti in ki so nekako obsedeni od protiverskega sovraštva, in pa veliko maso naroda, ki sc hočeš nočeš mora zadržati pasivno, med katero pa verska misel nikakor šc ni ugasnila. Boljšcviki izsilijo zapiranje cerkva na indirekten način. Naložili so namreč na izvrševanje liturgičnih lunkcij lako ogromen davek, da ga osiromašeno ljudsivo ne zmore. Radi tega sc neuporabljene ccrkve zapro in spremene v kino-gledišča, plesne dvorane in protiverske muzeje. Na ta način so komunisti dosegli, da jc od 60.000 cerkva, ki jili jc nekoč imela »svela Rusija«, danes le šc neznatno število svetišč v uporabi. V Sibiriji pa so celo že vse ccrkve zaprte. Kavno lako sistematično se vrši preganjanje duhovščine. Število duhovnikov, ki so bili do 1030 ustreljeni ali pa so pomrli v ječah in koncentracijskih taborih znaša okrog 10.000. Trenutno je šc tisoče duhovnikov na strašnih Solovietskih otokih v Belem morju ali pa so obsojeni Ha prisilno delo v Sibiriji in Turkcstanu. Med njimi je okrog 100 škofov in na tisoče vernikov, ki so pravi mučeniki za svojo vero. Oni duhovniki, kolikor jih je še nn svobodi, ne dobivajo nikakih nakaznic za živila in so pripuščeni najhujšemu pomanjkanju. V mnogih krajih je prepovedano, da bi duhovnik smel obiskati bolnika ali umirajočim ponesti verska tolažila. Mnogo mest in vasi je brez duhovnika V Sibiriji so vsi duhovniki bili pomorjeni ali pa vrženi r ječo. V ostali Rusiji pa so iztrebili do 80% vsega svečeništva. Po računih p. Schvveigela. profesorja na Pa-peškem ruskem kolegiju, ki temelje na podatkih sovjetskih listov, je boljševiSka revolucija pomorila dosedaj do 3 in pol milijona ljudi. Ta pretresljiva številka jc poučna dovolj, da jo študirajo Rakovsky umorjen Carigrad, 17. marca. tg. Reuter Siri vest, da je Trocki zvedel iz zanesljivega vira, da je bil prejšnji sovjetski poslanik v Angliji in Franciji Rakowski umorjen. Rakowski je bil glavni pristaš Trockega in je po padcu Trockega živel ▼ izgnanstvu v Sibiriji, kamor ga jc poslal Stalin. Verjetno je torej, da je Trocki zvedel za usodo Rakowskega po skupnih prijateljih, ki živijo skrivaj v Rusiji. i po tistih evropskih državah, kjer so lako senil-j mentalno razpoloženi napram sovjetskemu režimu. Kar tiče protiverske propagande v inozemstvu, jo boljšcviki podpirajo 7. vsemi sredstvi, tudi z denarjem. Ta propaganda se poslužuje na rafi-niran način ruskih diplomatičnih zastopstev v inozemstvu. Tako 11. pr. financirajo ruski komunisti samo v Franciji 17 podtalnih organizacij in 50 listov. še mnogo intenzivnejša je njih propaganda na tako ugodnem terenu, kakor ga nudila Mehika in Španija. V Španiji požigajo ne le samostane in cerkve, ampak izdajajo cclo množico najbolj ob-skurnih in nesramnih pamflotov proti Bogu in Cerkvi. Najboljši materija! za komunistične eksperimente je nedorasla mladina, nn katero se je v prvi vrsti vrgla mednarodna komunistična propaganda. Osebne vesti Ljubljana, 17. marca. AA. Prosvetni oddelek l»nske uprave objavlja: Za suplentko na 2. državni realni giuina-z.iji v Ljubljani je nameščena Horvat-Pfeifcr Vida, premeščeni pa so dr. Mirko Hribar, proL realne gimnazije \ Užicah, na realno gimnazijo v Kranju; Košir Franjo, učitelj veščin na realni gimnaziji v Brodu na Savi, na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Sajovic Ivan. učitelj veščin na gimnuziji v Celju, nu klasično gimnazijo v Ljubljani; Ostrovšek Josip, učitelj veščin na giinna/.iji v Vranju, na realno gimnazijo v Marilioru; Sovdat Marija, suplcnt realne gimnazije v Dubrovniku, na realno gimnazijo v Celju, Kosovel Anica, suplcnt realne gimnazije v Gospiču, na realno gimnazijo v Maribtftu; Kocijun Andrej, suplcnt realne gimnazije v Murski Soboti, na realno gimnazijo v Kočevju; Ostrovšek Milica, suplentka realne gimnazije v Vranju, na renlno gimnazijo v Mariboru. Za supleute na srednjih šolah v dravski banovini je prosvetno ministrstvo imenovalo: llunca St. na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani, Podgornik Ljudmilo na 2. državni gimnaziji v Ljubljani, MedveSak Josipa na 2. državni gimnaziji v Ljubljani. Kozuka Ferda, profesorskega kandidata, na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Brane Emilijo, asistentko nn univerzi, na državno realno gininaz.ijo v Kranju, Žgur Adelo na 2. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Belgrad, 17. marca. 1. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Maksim Gaspari, akademski slikar v Ljubljani; z zlato kolajno za meščanske zasluge pa Franc Kelbič, sluga državne klasične gimnazije v Mariboru. — Z odlokom ministrstva za socialno politiko je postavljena za arhivarko ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Berla Babšek v 8. položajni skupini. Sporazum med našo vlado in francoskimi upniki Belgrad, 17. maresa. AA. 9. (. m. so v Parizu podpisali sporazum med zastopniki jugoslovanske vlade in odbora za zaščito francoskih upnikov glede olajšav za naše predvojna in [kj-vojna posojila v Franciji. Aretacije bankirjev Belgrad, 17. marca. 1. Kakor poročajo iz Sko plja, so bili tam v zvezi 7, veliko opijsko afero aretirani vsi člani upravnega odbora Gospodarske banke za južno Srbijo. Preiskava je ugotovila, da je upravni odbor to banke oškodoval Državno hi-potekarno banko za 7,508.707 Din. prosvetni minister ki jc odgovoril na opazke posameznih govornikov in posebno na opombo poslanca iz južne Srbije, ki je govoril o filozofski fakulteti v Skoplju za katero pravi ta |x>slanec, da je žarišče nacionalne mladine. Prosvetni minister mu dokazuje baš obratno, češ, da se ravno na tej fakulteti nahaja leglo komunizma Točno je namreč ugotovi j cuo, da so nekateri slušatelji te fakultete razširjali komunistično propagando po okoliških krajih. Takoj, ko je to zvedelo prosvetno ministrstvo, jc zahtevalo od vodstva tc fakulteto konkretne podatke, ioda za čuda, predstavništvo tc fakultete sploh 11 i vedelo za tc dogodke. Na drugi struni pa je tudi nezaslišan luksus za ie kraje, ki po izjavi nekaterih poslanccv še nimajo dovolj prčpo-Ircbnili ljudskih šol, da sc dovoljuje univerza iu to šc neokrnjena univerza. Proračun prosvetnega ministrstva jc bil zatem sprejet. No dnevni red je prišel proračun notranjega ministrstva Obširen ekspoze o proračunskem predlogu za to ministrstvo jc podnl notranji minister žika Lailč Izjavil je, da znaša sedaj proračun vji notranje ministrstvo 550.914.W8 Din. Pravi, dn jo notranje ministrstvo reduciralo svojo postavko, kolikor je to In Ktlrt itirtfflrin/. Vnitr. tr» AK^I.i.n — J -1------ ROvUTli U Ut'Hf\odarsko poslopje, posestniku Kržiču št. 55 dvoje gospodarskih poslopij in posestniku K r ž i č u s št. "6 tudi dvoje gospodarskih poslopij, posestniku P e 5 a r j u pa gospodarsko |>oslopje, dvojni kozolec s skednjem. Nekemu fantu je zgorelo tudi nekaj gotovine, ker ga ni b'lo doma, da bi jo rešil, zgorelo je tudi nekaj hranilnih knjižic itd. Ljudje so sedaj v skrajni stiski: nimajo ne hrane, ne strehe, ne krme za živino, )>olje pa še niti obdelano ni. Ne vedo. kam bi se obrnili za pomoč, potrebni pa so je zelo. Zavarovani so bili za prav majhne zneske pri Vzajemni zavarovalnici. V tej okolici je prišlo že večkrat do velikih požarnih katastrof, kakor pred leti v Kamniku prt Preserju, v Preserju, v Podpeči itd. Sedaj je bilo na vrsti revno zakrimsko zaselje Boršt na Rakitni. Nesreča ubogega ljudstva zasluži res vse pomilovanje. Gozdni požar na Golovcu Sostro, 17. marca. Dne 16. marca t. 1. sredi popoldneva je začel goreti Simnov hrib, ki je last župne nadarbine v Sostrem. V nevarnosti je bila cela skupina gozda do Orlega, oziroma tudi ves Golovec. Dvema mi-moidočima posestnikoma se je posrečilo, da sta za prvo silo omejila ogenj in s pomočjo drugih se je nevarnost odstranila. Vendar smo bili vso no{ v strahu, da se vnovič ne vname, ker je listje in stelja suha in je vse lahko gorljivo. Zanetila je gotovo zlobna roka. Zakaj se je podražil gradbeni materijal Zagreb, '7, marca. Te dni je v Zagrebu imela širši sestanek Zveza gradbenih polirjev in risarjev. Pri tej priliki so se obravnavale stanovske zadeve organizacije, potem pa tudi nekatere druge. O tej stvari pišejo zagrebški listi ter se posebej pečajo z vprašanjem, zakaj so zgradbe, ki se sedaj grade, dražje od tistih, ki so se gradile prej. Po mišljenju Zveze gradbenih polirjev in risarjev se je gradbeni materijal v teku enega leta tako zelo podražil zaradi tega, ker so se podjetja, ki ta materijal izdelujejo, kartelirala. Gre predvsem za apno, cement, železo za železni beton itd. Cene materijalu so zrastle, plače delavcem so se pa znižale tako zelo, da delavci komaj še životarijo. Karteli so ustanovljeni zato, da cene zrastejo, ne pa zato, da bi se regulirala produkcija. Karteli so poleg vsega tega zavarovani še z visokimi carinami. Na drugi strani pa morajo delavci delati po 14 do 16 ur na dam, kar je proti zakonu, ne da bi dobivali za nadurno delo po zakonu določeno višjo mezdo. Denarja za nove zgradbe bi bilo dovolj, a zgradbe so predrage. Apnenčarji hočejo zadnje čase podražiti apno za 900 Din pri vagonu in to brez pravega vzroka. Sirovine se niso podražile, davki niso toliko višji, delavske mezde ®o celo nižje. Cementarne dvigajo ceno cementu za 100 Din pri vagonu in pošiljajo cement v papirnatih vrečah mesto v vrečah od jute, s čemer je cement tudi podražen. Za 100 kg cementa je treba dve vreči. Te so tovarne jemale nazaj za isto ceno, ki jim je bila zaračunana. Sedaj pa papirnatih vreč ne bo mogo-če vračati, ker so povečini neuporabne. Že sedaj je cement pri nas najdražji v vsej Evropi. To je toliko bolj nesmiselno, ker mi cement izvažamo na svetovni trg. Povišanje cene pri cementu je neupravičeno, ker se ni sirovina ne delavna moč in ne dovoz v ničemer povišal. Pri vsem tem je zanimivo to. da je cementni kartel lani zaprl nekaj cementarn v naši državi, zato pa bodo cementarne, ki delajo, iz svojega dobička plačale ustavljenim cementarnam pripadajoči del dobička. Tudi železo, ki se rabi pri betonskih stavbah, je podražeflo. Pred karte^m, ki ie bil ustanovljen lansko leto, je kilogram takega železa veljal 2.60 Din, sedaj pa velja 3.50 do 3.80 Din. Jasno je, da so to nevzdržne razmere, vsled katerih trpi tudi gradbena podjetnost. Samo v Zagrebu je skoraj 15.000 gradbenih delavcev brez dela. Podobno je tudi drugod. Zato je potrebno, da država s svojo zakonodajo poseže vmes in kar-telom onemogoči njihovo špekulacijo na škodo ljudstva. Junaške Blejke na irane. Rivieri Cap Fleuri Cap d'Ail, 6. sušca Riviera dolga vas ... Neprijetne in škodljive novice za tujski promet se širijo od ust do ust hitreje, kakor bi se jih sicer nadejal brati v svobodnih francoskih časopisih. Ljudje so govorili o vlomih kakor o kaki najnovejši atrakciji. Govorili so o stari gospej, ki se je vrnila iz kazine pozno v noč, da zjutraj ni našla svojega nakita, vrednega 80.000 trs., na mizi svoje spalnice, kamor ga je bila odložila pred počitkom; govorili o imenitnem gospodu, ki je zjutraj našel vse dokumente v svojem smokingu v redu, samo 25.000 frs. in zlata ura je izginila; o portirju Palast hotela, ki je bil od revolverskega strela hudo ranjen skizi steklena vrata; o avtomobilu veselih izletnikov, ki so bili nič hudega sluteč ponoči na glavni cesti ustavljeni, do nezavesti pretepeni in oropani. — Pa kaj naj naštevam vse te dogodke. Kratkomalo, čudno mi je bilo vse to slišati, a kdo bi si bil mislil, da »smo« tudi »mi« na programu. Tu na Cap Fleuri ob morju v mali samotni vili stanuje vdova princezinja Violeta Petra Črnogorskega. Bilo je ta dan prvo slab vreme. Veter, lilo je, tema. Morje je bunkalo in šumelo, da človek skoro svoje besede ni razumel. Povečerjali smo s princ .zinjo in šli spat brez običajnega sprehoda. Tudi kuharica, njena sestra in sobarica (vse tri Slovenke) so šle k počitku. Spati se dosti ni dalo pri tem vremenu. Večkrat me je prebudil kak ropot. Kar me pokliče princezinja na ves glas: »Angelca, nekdo je pri mojih vratih, prinesite mi moj revolver!« Hitro zagrabim za orožje in stečem v njeno sobo — do vhodnih vrat, kjer je bilo slišati klju-kanje. Zavpila sem: »Kdo je?«, seveda v razburjenosti kar po slovensko. Odgovoril mi ni nihče — saj slovensko najbrže razumel ni, ali pa je uvidel, ' da ni šale z nami. Mimogrede rečeno, Angleži in sploh tujci tu nimajo običaja, imeti revolverje za samoobrairbo. Ker ni bilo glasu, sem poklicala še našo sobarico Tončko, korajžnc Blejko. Tudi ona ni nič slišala. A princezinja, kakor že energična, je vztrajala, naj preiščemo vsa vrata in okna v hiši, če ni kaj odprto. Meni, če govorim resnico, ni bogve kako dišalo, da bi se šle »nastavljat« — ker kdo ve, ali je tat sam ali jih jc več. Končno smo le šle. Razsvetlile smo hišo in raziskavale. Vse je bilo v redu. Samo eno okno pri kljuki je bilo z diamantom izrezano. Tu je prišel in odšel in tudi za seboj zaprl. Pod oknom je stala naša lestva. Po vsem tem je sklepati, da se je tat mudil že za časa večerje v hiši. Preiskal je šoferjevo sobo in vzel njegovo zlato uro. Nato je vzel lestvo, jo nesel ven pod okno in vse za seboj zaprl, da bi ga ne motili pri delu izven hiše. Drugi dan smo izvedeli, da je tat »obiskal« še tri vile v isti noči na Cap Fleuri — na isti način in z isto »smolo«. Povsod so ga zmotili pri »delu«. Zaenkrat imamo edino zadoščenje to, da smo sedaj dobro zastraženi od žandarmerije in detektivov. Kdo bi si bil mislil, da se nam bo taka godila na francoski Rivieri. A. Č. Mednaroden vlomilec pred sodnik* Ljubljana, 17. III. »Konstantin Papu! To ste vi?« je danes nekoliko začuden nagovoril predsednik malega senata g. Anton Mladič človeka, majhne postave, še dokaj čedno oblečenega in izredno dolgega nosu. Prav čuden tip. šibke roke, a debele glave. Zunanjost ne kaže, dn bi stal pred sodniki kak drzen mednaroden vlomilec, kakor to poročajo razna policijska poročila. Konstantin Papu je pritrdil in pristavil, da razume samo nemški, malo pa slovenski. Med razpravo ga je predsednik vprašal: »Kje ste se naučili slovenski?« Papu kratko v nemščini: »Hier ein bisehen im Gefiingnis!« Papu je baje trgovski potnik za svetovne firme, rodom iz Vilme, kjer sta mu roditelja umrla med svetovno vojno. Hodil je mnogo po svetu. Njegova preteklost pa je zn enkrat še precej tajinstvena. ka jti sam pravi, da je pošten m nekaznovan. Državni to/ilee ga jo obtožil: prvič zločinstva vloma, in drugič tatvine suknjiča Papu se je pojavil okoli Božiča lani v Ljubljani. Izdajal se je za ruskega begunca Treslenka. Nn praznik sv. Štefana po je prišel v stanovanje Srečka Unschuldn Ier mu o 'nesel ' C'e'Kam z našo mladino«. Društvo »Šola in Dom: vabi vse svoje člane in tiste, ki so žele včlaniti, da se predavanja v polnem številu udeleže. 0 »Mlini pod zemljo.« Tako je naslov izredno zanimivi igri, ki jo bo jutri uprizorilo rokodelsko društvo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Malo imamo iger, ki bi po svojem pretresljivem dejanju in obenem tudi po lepi vzvišeni vsebini napravile tak vtis, kakor ga naredi igra »Mlini nadel nalogo za sistematično delo in jc njegov cilj pregledati in tudi popraviti zobe vsej šolski mladini v Ljubljani in v okolici in sicer najprej otrokom vseh prvih osnovnošolskih otrok. Temeljita preiskava jc namreč dognala, da ima 85 odst, otrok zobe v zelo slabem stanju in da so potrebni zobozdravniške nege. Prvi mcscc jc ambulatorij pričel popravljati zobe otrokom iz prvih razredov treh ljubljanskih šol, katerih zobje so v najbolj žalostnem stanju. Žc prvi mesec jc ambulatorij popravil zobe 110 otrokom in sicer revnim popolnoma zastonj, bolj imovitim pa proti kritji; režijskih stroškov. Pripomniti moramo, da jc zobni ambulatorij gmotno prav slabo podprt in čc nc pride odkod pomoč, bo moral po tako krasnem začetku kaj kmalu prenehati s svojim blagodejnim delom. Med mladino vlada prav veliko zanimanje za zobni ambulatorij. Popoldne sprejema ambulatorij tudi mladino iz višjih razredov. Tako jc poleg omenjenih 110 otrok popravil ambulatorij zobe šc % otrokom iz višjih razredov osnovnih, pa tudi srednjih šol. Če pride otrok z bolečino v zobeh v ambulatorij, mu brez pomisleka pomagajo. Zanimivo jc gledali te otroke, kako prihajajo v ambulatorij brez strahu, brez bojazni ter tako prav osramotc odrastle ljudi, ki sc tako zelo boje iti k zobozdravniku. Otroci prihajajo radi nazaj v ambulatorij in jih jc vedno nekaj v čakalnici. Sploh se počutijo v ambulatoriju domače in vedo, da jim zdravnici ter dr. Tavčar, organizator in nadzornik ambulatorija, nc bodo storili samo kaj hudega, temveč jim bodo pomagali, kar jim bo prav v največ primerih vse življenje. Želeti bi bilo lc, da bi sc delo zobnega ambulatorija še povečalo in razširilo tudi na podeželske kraje ter tako pomagalo do onega vzornega stanja zobne nege, kakor so ga dosegle v tem oziru tri vzorne države: Francija, Kanada in Japonska, kjer ima vsak otrok zobno krtačko in zato tudi res bele, zdrave zobe. pod zemljo«. Ker pridejo v Rokodelskem domu na oder vedno dobro pripravljene igre, smemo pričakovati tudi jutri prav lepega uspeha. Priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice žc v nredproda i. ki bo danes zvečer od 6—8 in jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Pričetek igre je jutri točno ob pol 8. 0 Zanimivosti izpred sodišča. V velikem Sc-lanovcm procesu zaradi ialziliciranja metuljev in jurjev jc stol sedmoricc v Zagrebu kot kasacijsko sodišče v toliko spremenilo prvotno sodbo ljubljanskega deželnega sodišča, da jc glavnim krivcem zvišalo kazen za pol leta od prvotne. — Drzna 11 članska tolpa, ki ji jc načeloval mizar Pračck, pride kmalu pred mali kazenski senat. — Pred okrajnim sodiščem se bo prihodnji teden vršila zanimiva razprava Lovro Pičman ca. Josip Rebck zaradi žaljenja časti. Zadeva ima ozadje v borbi za samostojno obrtniško zbornico v Ljubljani. — Državno pravdništvo je sedaj uvedlo preiskavo proti nekemu mariborskemu trgovcu zaradi razpe-čavanja pornogralskih del, v prvi vrsti gre za žepna zrcala. Policijska uprava je sedaj izročila sodišču 550 takih pornografskih zrcal. © Na naslov mestne občine Ljubljane. IPod tem naslovom vprašuje v Vašem cenj. listu St. 00 z dne 12. t. m. »Eden v imenu vseh« na naslov mestne občino, kaj bo z grobovi, ki leže v severnem delu starega pokopališča z ozirom na to, da bo izpeljana prek tega dela nova cesta. Pisec apelira na mestno občino, naj prenese na svoje stroške kosti vseh pokojnikov, katerih svojci prenosnih stroškov ne morejo plačati in to na kak drug prostor pokopališča ali v skupno grobnico, ki naj se uredi pri prezidavi cerkve sv. Krištofa. Na to vprašanje pojasnjuje mestno načelstvo sledeče: Občinska uprava je na svoji redni seji dne 30. nov. pret. leta sklenila odkup odnosno zamenjavo pokopališkega sveta, ki je last Pokopališkega sklada in to v oni izmeri, ki je za zgraditev nove ceste po- NAZNA.IMII1O I Staroznana in popolnoma renovirana restavracija »pri Mraku« na Rimski cesti štev. 4 je od danes zopet odprta! Dobra kuhinja — najboljša vina — nizke cene! Posebna soba in lepi salon za razne svrhe na razpolago. Abonenti se sprejemajo. Priporoča se MIRKO TRATNIK, restavrater. trebna. Ta sklep je banaka uprava potrdila. Pogojeni in odobreni pogoji za nakup tega sveta n« vsebujejo nobenih obvez glede prestavitve grobnic in prenosa kosti nu teni svetu pokopanih pokojnikov in spada ureditev tega vprašanja izključno v delokrog uprave Pokopališkega sklada. Vsi interesenti, ki imajo svoje pokojnike na tem ozemlju, naj stopijo tedaj v stik z upravo Pokopališkega sklada. Mestna uprava gotovo spoštuje pijetetni čut do svojih pokojnikov-someščanov in zato samo pozdravlja predlog g. pisca, da so zbero kosti pokojnikov in nameste bodisi v cerkvi sv. Krištofa ali na kakem drugem prostoru pokopališča, vendar morajo interesenti najti sporazum z Pokopališkim skladom in cerkveno upravo sv. Krištofa. Ilegula-clja Linhartove ccstc jo za nadaljni razvoj sveto-kriškega okraja nujno potrebna, zato je poleg ostalih posestnikov tudi uprava Pokopališkega sklada pristala na odkup oziroma zamenjavo sveta v cestno namene. To delo so jc pričelo 5. marca in jo iz ekonomičnih razlogov navezano deloma na delo z regulacijo Ljubljanice, iz katere dobi občina najcenejše potrebni zasipni materijah Najpreje bo zasuta Ravnikarjeva jama in sc bo nadaljevalo delo proti Tyrševi cesti. Svet izven pokopališča bo predvidoma do sredi poletja zasut, nakar pride v delo tudi dokupljeni pokopališki svet. Vsekakor je dotlej časa dovolj, da urede interesenti vprašanje prenosa pokojnikov /. upravo Pokopal, sklada. 0 Napad na stražnika. V samotnih ulicah sedaj žc stražniki niso več varni pred napadi nasilnežev. Tak napad sc je ponovno pripetil pred-snočnjim okoli 22.30 v bližini viadukta, torej tam, odkoder so stalno prihajale pritožbe občinstva in kjer so se vedno dogajali napadi in pretepi. Stražnik Kraljič je tedaj v temi zasačil dva moška, ki sta nosila večji zavoj, v katerem je bila po vsem videzu sol ali sladkor in siccr v leži okoli 20 kg. Stražnik jc ob neznanca pozval, nai mu sledita. Nekaj časa sta neznanca res šla z njim, naenkrat pa sta ga napadla. Eden uapadalccv jc butnil stražnika odzadaj in ko sc jc stražnik hotel ubraniti tega napadalca, ga je napadel drugi. Stražnik se jc pogumno boril z obema nasilnežema, ki sla nazadnje zbežala, vendar pa sc jima je posrečilo odnesli s seboj zavoj, zaradi katerega ju jc ustavil stražnik, — Policija siccr zasleduje oba napadalca, vendar pa ima od obeh zaenkrat samo opis, ki ga jc dal stražnik. Tudi ni znano, kje sta ukradla domnevno sol ali sladkor. 0 Padec s kolesa. Ljubljanska bolnišnica jc včeraj sprejela enega ponesrečenca in sicer 21 lcl-nega dninarja Josipa Zajca iz vasi Videm v občini Doj pri Ljubljani. Zaje jc padel s kolesa in si zlomil desno ključnico. O Modne hlače — pumparcc dobite najcc-nejc pri Preskerjn, Sv. Petru cesta 14. © Srajco modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, Stari trg 8. Rehonvalescenti! Popolno zdravje Vam povrne PRAVI ŠPANSKI MALAGA 1 Din 48 — Delihafese FR. HHRffl, MjMošičeua 8 Specerija JSasznoLnila Simfonični kouccrt. V ponedeljek, dne 20. t. m. se vrši' v veliki Unionski dvorani simfonični koncert, ki ga izvaja pod vodstvom skladatelja Škerjanca združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in drž. konservatorija. Na sporedu so dela skladateljev Brati ms, Mentlclssohii, Do Fa. Ha in Hristič. Na koncertu sodeluje odlični slovenski pianist Ivan Noč. Izvaja klavirski part v De Fallovi skladbi »Noči v španskih vrtovih«, ki se ua tein koncertu sploh prvič javno izvaja v Ljubljani. Orkester je za naše razmere kaj častno zaseden, opozarjamo, da šteje med drugim 1-1 prvih violin in temu primerno ostalo zasedbo. Ker je program izvrstno naštudiran, smo prepričani, da bo bo nudil koncert velik umetniški užitek. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene običajno koncertne. Pevsko društvo Ljubljanski zvon V nedeljo 19. t. m. dop. ob 9 važna odborova seja. «Živalca» priredi predavanje o boleznih perutnino v nedeljo, dne 19. marca ob pol 10 dopoldne v hotelu »Metropol« v Ljubljani. Govori g. Dr. Kocjan. Člani in ljubitelji živali uljudno vabljeni I Vič. Jutri ob 15 sc bo vršil v šolski telovadnici na Viču redni letni občni zbor obsmrtnega podpornega društva na Viču. Ljubljanski esperantisti zborujejo Ljubljana, 17. marca. Ljubljanski csperuntski klub, ki živahno delujt na področju esperantskega gibanja žc 13 let in katerega skupna bilanca beleži že mnogo vidnib uspehov, jc iinel v četrtek zvečer v Delavski zbornici svoj 12. redni občni zbor. Občni zbor je otvoril dosedanji klubov predsednik g. Herkov. Pozdravil jc prisotne časnikarje, goste in članstvo ter nato v zgoščenih besi', dah orisal delovanje kluba, ki uživa — tako v slovenski javnosti kakor tudi med csperantskimi organizacijami v inozemstvu — splošen sloves in njjled. Čeprav kriza ni prizauesia nikomur, tudi klubu ne, je vendar le-ta ludi lani nemoteno in agiluo deloval. Doseženi uspehi navdajajo espe-rantiste s ponosom in pijonirji esperantskega po-kreta lahko zro mirno in optimistično v bodočnost Espcranto je na pohodu in ni daleč čas, ko bo popolnoma prodrl. Sledilo je poročilo tajniku g. Kozlevčarja, ki je izčrpno opisal delo kluba v preteklem letu. Klub šteje 118 članov. Med ustanovnimi člani jo več odličnjakov, tako med drugimi tudi g. knezoškof dr. ltožulan in ga. Kranja Tavčarjeva. Klub so jc udejstvoval ludi v radiu, kjer so imeli njegovi člani 36 prav zanimivih predavanj v espe-rantskem jeziku. V radiu ima kiub tudi svoj tečaj, ki ga vodi g. Kozlevčar vsak ponedeljek od 18.30 do 19. Poleg tega tečaja je imel klub lani šc dva tečaja za začetnike v šentjakobski šoli, ki ju je vodil klubov odbornik g. Korene. V svojem lokalu, najprej v Narodni kavarni, potem v Delavski zbornici, je priredil 11 skioptičnih predavanj. Ljubljanski esperantisti so se udeležili tudi raznih kongresov. Zastopani so bili na jugoslovanskem espe-rantskem kongresu v Slavonskem Brodu in na mednarodnem esperantskeni kongresu v Parizu. Ljubljanski esperantski kluh je matica esperantskega gibanja v Sloveniji. Na koncu je tajnik omenil, da bo zavod za slepe otroke v Kočevju uvedel esperantščino kot neobvezen predmet za gojence starejših letnikov, kar jc vsekakor razveseljivo. Iz blagajniškega poročila, ki ga jo podal g. K r a ni ar, je razvidno, da klub tudi finančno •lokaj dobro stoji. Po drugih poročilih so sledile volilve. Ker dosedanji zaslužni klubov predsednik g. Herkov ni več v Ljubljani, je bil za novega predsednika izvoljen g. Kozlevčar. V odbor so bili dalje soglasno izvoljeni: za podpredsednika trgovec Kralj, za tajnico gdč. Petrifova, za blagajnika g. Pire, za knjižničarko gdč. Dejakova; odborniki so gg.: dr. Kcja, Kramar, Sajko in Jakin, revizorja pa sta gdč. Zupanova in g. Podržaj. Novi predsednik kluba g. Kozlevčar se jc zahvalil za izvolitev in obljubil, da bo vodil klub po istih smernicah, kakor dosedanji predsednik. Občni zbor je bil zaključen ob pol 12. Domžale Še koruza. K članku o koruzi, priobčenem v petkovi številki, loialno pripominjamo, ker nočemo i delati nikomur krivice, da jc občina v četrtek — j članek je bil napisan v ponedeljek — prejela novo pošiljalev dobre koruze in jo po znižani ceni 0.88 Din razdelila med reflektante. Koruzo pa, ki se jc sušila, so pričeli medtem oddajali za krmljenje živine po ccni 0.80 Din za kg, s čimer bo vsem ustreženo. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Jutri na praznik sv. Jožefa ob 8 slov. sveta maša. Izvaja se: »Missa in hon. St. Joseplik z or-kestrom, zl. St. Premrl; graduale: »Domine prae-venistium«, zl A. Koerstcr, po ofertoriju: »Jubi-late Deoc, zl. Rud. Wagner. »Tantum Ergoc, zl. G. Rihar—dr. Fr. Kimovec. Po maši: iO sv. Jožef v tvojo čast«, zl. St. Premrl. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 18. marca: GOSPA MINISTRICA. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja, 19. marca: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob ,20. uri. j Sobota, 18. marca: : PRI TREH MLADENKAH«. Red D. Nedelja, 19. marca: MANON. Znižane cene. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 18. marca ob 20: FAUST. Red B. Nedelja, 19. marca ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Znižane cene. Kulturni obzornik Pri treh mladenkah Ponovne ugotovitve, da je delo našega opernega gledališča brez vsakih trdnih smernic, še vedno vzdržujejo; vse početje nudi žalostno sliko ži-votarjenja. Sedaj nam je postreglo vodstvo namesto z napovedanimi novitetami, ki jih tako brezupno pričakujemo — s staro spevoigro »Pri treh mladenkah«. Delo je splošno znana stara opereta, ki jo je po Schubcrtovih motivih uglasbil H. Bcrtc, ki pa vendar vsebuje marsikaj dobrega. To pot smo jo dobili v nekoliko drugačni zasedbi glavnih vlog. Skladatelja Schuberta jc igral g. Banovcc, ki jc pripomogel, da so lepe Schubcrtove melodije prišle do izraza, dočim je v govoru še malce okom. — Pesnika Schobra jc simpatično upodobil g. Janko. — Hannerl, najmlajša od treh mladenk, zahteva posebnih sposobnosti v svoji naivni in vendar temperamentni olroškosti, ki ji jc gospa Ribičeva siccr tudi malo težje sledila, a je zato s petjem tem bolj ustregla. — Tscholla, očeta treh mladenk, jc prav skladno podal g. Zupan. — Grisi, pevka dvome opere, je radi na histeričnosti sloncčcga italijanskega temperamenta in čudno spačenega dialekta vloga, ki zahteva posebnega interpreta in ni lahka. To pol je v tej vlogi nastopila gdčna Smerkoljcva. Igralka je novinka. Žc v baletu, kjer je pokazala mnogo sposobnosti, jc imela največjo izrazno moč baš v pantomimi in zato ne preseneča dejstvo, da jc v tem nastopu dokazala ludi mnogo igralskega smisla, ki ga bo mogla z resno poglobitvijo in študijem oblikovati do znatne višine. Dasi omenjena vloga ni baš zanjo krojena, jc vendar z njo dosegla viden uspeh. — Toplo je učinkoval senior Danilo kot grof Scharntorff, v svoji izraziti uspešni kreaciji Nowotnyja pa je g. Pcček dokazal vso obli-kujočo moč. ... Rcžiia (g. Zupan) je bila oprta na tradicuo in šablono, a se je v njej odražala skrbnost. G. Šušter-šič pa, ki je opereto glasbeno vodil, je svoje delo izvedel uspešno, v tem ko je izdelal posamezne glasbene misli in ves ansambl kar sigurno vodil. V. U. Josip Lavtižar: Božja po ta v Evropi Šmarnice. Samozaložba. Cena v rdečem celem platnu Din 35.—. Naroča se pri založniku, p. Rateče na Gorenjskem. Vso to dolgo dobo devetdesetih let, odkar izhajajo Šmarnice, sc ni lotil opisa Marijinih božjih potov šc noben šmarničar. In kar prav je, da je počakalo to delo vprav Lavtižarja, našega marljivega in za duševne vtiske lako dovzetnega potopisca. Vsa opisana božja pota — razen treh: Alt-Ollinga, Stare Boleslave in Fatime — jc namreč sam obiskal in nam more torej iz avtopsije povedati, kaj vidi oko in čuti srcc pred Marijinim oltarjem najbolj obiskovanih Marijinih svotišč. Či-latclj bo morda pogrešil lo Einsiedcln v Švici in našo — Dobrovo. Pot, po kateri nas vodi pisatelj, jc pa itak dolga dovolj: iz Slovenije (Brezje, Bled, Velesovo, šmarna siora, Zaplaz. Črna gora pri Ptuju. Maribor. Pctrovče, Nova Štifta pri G. gr.), na Hrvaško (Marija Bistrica, Trsat), v Avstrijo (Luggau, Gospa sveta. Mar. Celje, Dunaj), v Italijo (Sv. Višarje, Sveta gora, Lorcto, Rim), na Špansko (Mouscrrat. Laragoza), na Portugalsko (Falima), na Francosko (Lurd, Lyon, Pariz), v Nemčijo (Alte Oltnig), na Češko (Stara Boleslava), na Poljsko (Čcnsloliovo), v Rusijo (retrograd, Moskva, Kiev). In ko vse to bereš, ie prevzema začudenje, koliko častilcev ima božja Mali po svetu, koliko dragotin in umetnin ji jc žc poklonila lwaležnost Adamovih otrok in tudi koliko čudežnih dobrot jim je Marijino usmiljenje že izkazalo. Čitatelju se zdi kar nekam preveč, ko se pisatelj v svojih refleksijah Bpet in spet povrača na isto bodrilo — k zaupanju na priprošnjo Matere božje — tako, ko knjižico prebere, je njegovo zaupanje v Marijo tako nc-omeino utemeljeno v njem. da mu nc more noben dvom več do živega. In to je končno namen Šmar-nic. Kateri vanjo upajo, bodo spoznali resnico, in zvesti v Ljubezni ji bodo pokorni; zakaj dar in mir zadobijo njeni izvoljeni. (Prim. Med. 3, 9). Pisatelju čestitamo na tem lepem delu. Vemo, da ga je vesel. Za Marešičevo Lurško Materjo božjo se niso nobene Šmarnice ljudem tako priljubile, kot se bodo te. Vemo pa, da bodo bogato koristile tudi pisateljevemu namenu, s katerim jih je (po svoji izjavi) pisal: da bi se po njih pripravil za večno smrt. Nizka cena vezanemu izvodu kaže dovolj, da nima nesebični pisatelj pri leni delu gmotnega dobička. V. :>Vjcsnik zn arheologiji! i historiju dalmatinski! št. 50.<: Skromno, brc/, posebne reklame iu slavnostne prireditve jc proslavil 50. letnico svojega obstoja splitski »Vjesnik za arheologiji! i historiju dalmatinski!« s tem, da jo tc dni objavil svojo 50. jubilejno številko, ki jo jc uredil znani jugoslovanski arheolog dr. Abra-movič Mihovi!, direklor arheološkega muzeja v Splitu. V knjigi, ki iima 4+7 strani in prccejšnjc številke Iiogalo ilustriranih spomenikov, jc objavljen nov mnterijal iz področju pred/godo-vinc, arheologije, numizmatike, dalmatinske nacionalne zgodovine, antične in narodne nomenklature, zgodovine umetnosti in celo cerkvene glasbe srednjega veka. Prilogi obravnavata važno prnšan.jc kulturnega življenja Dalcnacijc in siccr glagolico, ter zemljepisno in lieraldično znanje v Dalmaciji ter sosednjih krajih v XV. st. Predgovor navaja sc v kratkih besedah hi-storijat Vcstniko od začetka do danes in sc hvaležno spominja vseli tistih mož. ki .so sc trudili, da ga vzdržijo na znanstveni višini in mu zagotovijo obstoj in napredek. Posebna zahvala gre ustanovnim članom M. Glavlniču in J. Ala-čeviču. končno pa zaslužnemu starinosloveii, mons. Franu Buliču. ki ic vse do zadnjih časov dajal vse moči, da je časopis vzdržal na višini celo v nujliijjših časih med svetovno vojuo. Pred izdajo jubilejne številke pa sc jc znanstvenik poslovil od svojega »V jesnika« s toplimi besedami'v posebni knjižici in voščil časopisu iu novemu uredništvu najlepše uspehe v bodočnosti. Z znanstvenimi članki sodelujejo: Abrauiič: Grgin, Egger, Mayer, Skok, Barada, Klavič, Novak, Versalovič. Kalebič, Butorac, Rubič. Dc-snica, Jutronič. Lukovič, Stjepčevič, Brusič, Sto-šič itd. Poleg člankov vsebuje knjiga tudi rcccu-zijc, bibliografije itd. Priloga sta I. Pivčcvič L. Glagolska služba Božja in splitski /.bori. 2. Smodlnka J. Zemlje južnih Slovanov in njihovi grbi okoli I. 1550 v potu okoli sveta« nekega španskega patra. Vsi cla nki imajo kratek resume v francoskcm jeziku. Knjiga so naroča pri ravnatcljevu drž. arheološkega muzeju v Splitu (Fraukopanska ulica ?) in stane 100 Din. V 5. številki čehoslovaškega »Pfehlcda« jc nriobčena ocena Sušnikovih -Akademskih poklicev« in Slovenska kulturna pisma« (v originalu), ki kaže predvsem na zahteve nekaterih srbohrvatskih razumnikov o likvidaciji slovenske kulture (Bulat), ua baletna umetnika Pija in Pina Mlakarja ter književno in rcvijsko življenje inescca februarja v Ljubljani. Pre-hlcd« jc, kakor eino žc enkrat omenjali, kul-liimo-prcglcdna revijo čeških katoličanov, ki sc z bežnim pogledom ustavlja ob slehernem sodobnem vprašan ju, tako na gledališču filmu, literaturi, na misijonskih, narodnogospodarskih, pravnih, prirodoslovnili, socijalno-karitativnih, mladinskih in drugih vprašanjih. Seveda se razvijajo tu načelni razgledi nn posamezne kulturno dogodke. Listu so pridelane tudi ilustracije iz sveta. Dnevna Km pravite? To-le prav za prav nc velja za Štajerce, Korošce in Prekmurce, Ic večjemu zn Primorcu, c glavnem pa zn Kranjce. Pravijo namreč. (In je fovšija tipična kranjska lastnost ('vete sicer najbrže o obilni meri tudi zunaj Kranjske, čc ic upoštevamo. da so meie nekdanjih kronovin se ostale r I j ud f k cm razlikovanju, ampak ua Kranj-tkem je ie toliko, da bi ju lahko izvainli v ves svet. Torej nn Kranjskem je bilo zadnji dni, dn ie lani zaklal sovrstnika. Zal,-aj? Ljudje so odgovoriti: Iz jovšije, ker je imel nevesto! Pa sla oba zn njo gledala, kaj ne? — Ah, kaj ie, gledal je samo tisti, ki je bil zaklan. Ta, ki jc ženina zaklal, se še zmenil ni zanjo. Sama fovsijn!: Tako, mladi ljudje, pa nc le na Kranjskem! Starejši so si pa zavistni zaradi drugih reči. Ce gre komu dobro, mu ljudje niso zavistni zato, ker jim je odvzel zaslužek, ali ker gre njim slabo, temveč največkrat zaradi tega, ker gre nekomu šc dobro na svetu. Ilcvei ni bogatinu zavisten, temveč prej celo bogatin manj bogatemu, ker se je tudi temu, nekaj? posrečilo, recimo, da je prodni živino ugodneje, kakor on. V našem življenju jc sploh tako: ce si kdo zmisli, da bo napravil magari tovarno turških npunk in mu bodo opanke šle, se bo zanesljivo našel še kdo, ki bo napravil prav tako tovarno, čeprav dve ne bi šli in bosta olie propadli. Ce bo kdo pričel po glavi hoditi in bo pobiral pri tem iirostovoljnc prispevke, pa bi Ic nekaj nabral, kmalu bo imel konkurenta. Tn kranjski pojav je nekaka duševna lenoba, ki si radii zaželi tuje blago, ker si ga sama ne zna poiskati. To je bolezen, lci prijemlje nedorasle ljudi, še nedoraslo gospodarstvo, nedoraslo duševno življenje. Ta bolezen, ta »Joviija*, jc domu. povsod tam, kjer imajo duševni slabiči glavno besedo, nc pa pametni, razsodni ljudje. In pa lam, kjer ni tolerance, duha solidarnosti in znosljivosti. — Kakor rečeno, lo ne velja le za neveste in kravje kupčije, ampak tudi za vse panoge našega javnega življenja. Zal, da vseh vzgledov nc kaže objavljati. Koledar Sobota, 18. marca; Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; Salvalor, spoznavalcc. — Zadnji krajcc ob 22.05. Hcrschcl napoveduje sneg in dež. Novi grobovi •f" V Framu jc umrl v 63. letu svojega življenja upokojeni šolski upravitelj g. Miroslav P u -č c 1 i k. Pokojnik jc bil inarkanlna osebnost v vrstah naših šolnikov. Mnogo let je vodil ljudsko šolo v Krčevini pri Mariboru, pred leti pa jc stopil v zasluženi pokoj ter sc naselil v Framu. Pogreb dragega rajnkega bo jutri ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Framu na framsko pokopališče. Naj mu sveti večna luč, prizadetiifK svojcem naše sožalje! -f- V, Ljubljani jo včeraj umrl g. Leo Haniann, 'trgovec, in posestni!;, star šele 51 let. Bolehal je /,c več let. Pokojnik je bil lastnik slaroznane iu ugledne trgovsko hiše. Zapušča soprogo in dva sinova, ki študirata na'ptujski gimnaziji. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Sprememba pri Drž. higienskem zavodu. Za vršilca dolžnosti ravnatelja Državnega higienskega zavoda v Ljubljani je imenovan dr. Karel P e t r i č, doslci vršilec dolžnosti šefa socijalnomcdicinskega oddelka na tem zavodu. Eno vijolico v časi sv. Jožefu, en milodar za mnogobrojne revne osirotele otroke prosi v veliki potrebi DOM SV. TEREZIJE D. JEZUSA za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. Ostale vesti — Turni smuški tečaj v Triglavskem pogorju. Tečaj traja od 2. do 9. aprila. Poleg praktičnega vežbanja v smislu tehniki na. strminah 6e Ido v tečaju podučevalo tudi v orijen-laciji na planinah, teoretično o rabi ccipina, derez in vrvi (teh predmetov v tečaj ni treba b seboj jemati), o prvi pomoči ob stinuških nezgodah i. dr., torej na splošno o vsem o čemer mora biti vsak smučar, ki poseča planine priučen. Nočcvalo sc ho v Staničevi koči. Vodnikovi koči, v koči pri Sedmerih jezerih in v koči na Planini na Kraju, število udcleženeev je omejeno. 'Pečaj vodi g. J. K veder, spremlja g. Bitenc iu vodnik A. Rckur. kateri bo po potrebi in zahtevi tudi nosil odvisne stvari. Enotna cena zu tečaj jc skupno Din 530. Obvezne prijave sprejema g. Bitenc, Smučarski dom Ilirije, Itn leče—Planica in pisarna SPD, Ljubljana, palača Grafike, Masurvkova cesta 14-1. Podrobne informacijo glede odhoda in opreme slede. — Vremensko poročilo s Kolir. Kofce, 17. marca: Temperatura -G", solnce. jasno, smuka pod Velikim vrho, na fiiji planini in Pungratu dobra'. — Stanje litijskih ponesrečencev. Včeraj smo poročali o hudi nesreči v litijski predilnici. IPoleg ponesrečencev, katerih imena smo že navedli, so pripeljali v bolnišnico še delavce Avgusta Cveti- i.....i;', Ivana Skubica in Marijami Strnišo. Ni bil pa pripeljan v bolnišnico delavec Filip Sluga iu je b>lo njegovo ime navedeno po pomoti. Stanje ponesrečencev sc je obrnilo žc na boljše ter so skoraj vsi izven nevarnosti. K razpravi o testeninah smo prejeli od t id! c K. Bežck tele vrstice: Iz preveč posplošenih iioiasni! dobi Vaš čitatclj brez dvoma ulis, da .'e i iie ugotovitv e tržnega nadzorstva in Higijen-i.l-ega zavoda v Ljubljani take, da se sploh ni noben proizvajalec testenin ravnal po določenih 1 " ' ivih pravilnika. Ker tržno nadzorstvo kakor ti i liigijenski zavod ni imel nikakega povoda po-; r >ti proti izdelkom moje tvrdke, Vas prosim, d* blagovolite to Vašim čitateljem tolmačiti. Prosim obenem lligijenski zavod in tržno nadzorstvo v Ljubljani, da lo mojo izjavo resnici na ljubo ludi javno potrdi v Vašem c. listu, da se mi nc bo i'odila od strani javnih institucij nepotrebna krivica. — E. Bcžck, specijalitelne testenine, Ljubljana. — Likvidacija Kocbckovc zadeve. Vsem bo gotovo še v spominu zadeva Jos. Kocbeka, industrijalca v Kranju, ko je bil na cesti ugrabljen iz svojega avtomobila in odpeljan v Ljubljano na opazovalni oddelek. .Slovenec« jč u tej sivari orv i poročal Afera jc po vsej Sloveniji vzbujala splošno kronika senzacijo. Kazenska zadeva proti insecnatorjem ugrabljenja odnosno nasilnega transporta v bolnišnico jc sedaj pred preiskovalnim sodnikom končana in bo državni tožilcc vložil proti gotovim osebam javno obtožbo. Priznano dober CVIČEK liter: 10 Din, čez ulico 9 Din in druga prvovrstna vina od tO Din naprej. Specialitele v slaščicah, sendvičih itd. itd. BAR BUFFET K O S A K SLAŠČIČARNA Prešernova ulica. — Prepovedan tisk. Službene novinc od 16. t. m. objavljajo, da je prepovedalo drz. pravdništvo v Zagrebu prodajanje in razširjanje tiskopisa »Vjesnik za knjižare i papirničare« št, 1—2 za mesec januar in februar, ki se tiska v Zagrebu. — Razglas. Rcktorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za javno pravo na juridični fakulteti. Prošnje jc poslati rektoratu najkasneje do 24. aprila. — Nabava 16.700 kub. metrov drv za ljubljansko, mariborsko, celjsko in škofjeloško garni-zijo. Licitacija bo 23. marca ob 11 v pisarni inten-danec dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer so interesentom vsi pogoji dnevno na vpogled. — Prvi zvezek letošnjega (osmega) letnika ■Zborov« izide v kratkem. — Zamudo jc povzročilo nabiranje inseratov. — Strela udarila v cerkcv. Na otoku Brneli je incil nevihto treščilo v zvonili cerkve v ležišču. Zvonik iu cerkev sta poškodovana, človeških žrtev pa k sreči ni bilo, — Osješkj vel esej m likvidiran. Ravnateljstvo osješkepu vclcsejinu jc sporočilo, da se jc končno odločilo za likvidacijo vclesojma. ker ni nobenega upanju, da hi se i.vnicrc spremenile iu da hi vclesejm v Osjcku uspel. Zadnja poročila: Zvezni svet proti Dotlfussovi diktaturi Dunaj, ]7 marca. Ig. Uradno sc objavlja: Ker je Ireba stalež vojske do prihoda in izvezbanja mladega moštva spopiilniti. ie zvezni predsednik na predlog vlade odredil, dn se pokliče v vojaško službo del moštva, ki je na dopustu. Dunaj, 17. marca. Ig, V zveznem -vetu je. bila danes burna seja. Na inhlevo večine zveznega sveta je bila sklicana seja. da protestira proti Uolliiissovi vladi. Socialni demokrati so stavili zelo oster predlog, v katerem navajajo, da se Doli lussova v l.-i d a v absolutističnem duhu ne zmeni za ustavne zakonodajne korporacije in da izdaja zakone nareilhcnim potom. Predlog, ki je bjl sprejel z glasovi orinlnih demokratov. Vciencniccv in narodnih socialistov, narocn predsednikoma zveznega sveta, da se /glasila, pri zveznemu predsedniki: Mik las u iu mu sporočita, da zvezna vlada ne uživa vrč zaupanja zveznega sveta pa tudi ne več zaupanja deželnih zborov na Duuaju. v NiZji Av- — Po 17 letih iz Rusije. Milivoj Jovanovič, doma iz Lačarka pri Sremski Mitrovici, jc bil leta 1916 v Galiciji ujet in odpeljan v Rusijo. Od takrat ni bilo nobenega glasu o rjem. Domači so bili prepričani, da jc mrtev in so se zanj darovale sv. ma-še-zadušnicc, na verni hduš dan so pa njemu v spomin prižigali sveče. Tc dni jc pa Jovanovič pisal svoji sestri in siccr iz Ljubitova na Poljskem. V ujetništvu se jc oženil in ima dva sina. Pisal jc v ruskem jeziku. Šele po 17 letih sc mu jc posrečilo priti iz Rusije na Poljsko. — Bališ ga je pokopal. Dane Priča iz Belopo-Ija pri Gospiču jc zbral svate 1.1 sc odpeljal z njimi v Podlapac po nevesto. Ko so se svatje vračali domov, so bili precej sladko ginjeni. Na prvem vozu je sedel ženin Dane s svojo nevesto, takoj za njim pa so bile na vozu naloženo, omare, postel)c in druga bala kmetske neveste. Dane, ki je tudi nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, se ni posebno menil za to, kako vozijo konji. Naenkrat se jc voz prevrnil in Dane sc je znašel v jarl>;u, na njem pa jc ležala polomljena bala. Pri padcu si jc Dane zlomil nogo in roko ter so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico. — i0% obresti jc zahteval. Iz Novega Sada poročajo: Apelacijsko sodišče jc na tožbo številnih kmetov obtožilo rentnika josipa Neu-manna iz Titla, ker je z.a |K>sojila zahteval 25 do -10% obresti. "*" — V bolnišnici sc jc obesil. Nedavno smo poročali, da sc jc v zagrebški bolnišnici na stranišču obesil neki bolnik, ki ju popolnoma oslepel. Prav na istem mestu se je tc dni obesil drugi bolnik in sicer Josip Krošl, tovarniški delavec, iz Nove vasi pri Brežicah. Krošl je prišel v bolnišnico zdravit svoje grlo. Bolezen ni bila posebno huda, vendar pa Krošl ni imel nobenega upanja, iki lii ozdravel. Bil je ves potrt, nikomur pa lii ničesar omenil, da si kani vzeti življenje. ' — Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih trgovinah. — Domači vrt. Delo po domačih vrtovih se je pričelo. 'Y.suk bi rad imel najlepši vrl, hkrati pn naj hi bil najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z, domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseli drugih tako važnih stvareh, Li se tičejo vrla? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetovalca Vam moremo priporočili: M. Ilumckn. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobama iu 2 barvnima slikama v knjigi Domači vrt . ki ji; Izšla v drugi predelani izdaji, Vas ne puste nikdar na cedilu, vse kar potrebujete, najdete v njih, skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta. velikega ali malega, zakaj vsakemu pride prti v. Cena broš. izvodu 42 Din, v polno platno vezannemu 54 Din (brez poštnine). Naročile nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zobotcliniški sestanki. Podpisana organizacija izjavlja, da nc odgovarja za zobotclmiškc sestanke, ki bi sc sklicevali pod drugim naslovom in po potrebi poedinih ncvčlaiijcnih zobotehnikih! — Društvo zobotehnikov za Dravsko banovino s se- I dežem v Ljubljani. • 2900 j — Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, i utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni ! »Franz Josefovi« grcnčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Naše dijnštvo Akademski cerkveni pevski zbor pri oo. Iran-čišknnih ima redno vajo danes ob pol 6 zvečer (in , nc ob 6) ločno — brc/, akademske četrti. Vse stare ' in novo priglašene pevke in pevce prosim, da sc j vaje sigurno udeleže. Program je nekoliko lež.ii in i zahteva zato resnejšega dela. Nc pozabile na toč- ! nosi! — Pcvovodja. 5S a« <(.#«/o k g HftrZ V l Berlin. 17. marca. Ig. Zveza uurodnosociuli-sličnih jurislov je sestavila vrsto zahtev, da se odstranijo judovski in marksistični sodniki in odvetniki ter da se sploh vsa nemška sodišču razčistijo in iz njih odstranijo sodniki in uradniki tujih plemen. V teku štirih let ne sine bili v Nemčiji nobenega odvetnika več. ki bi bil tujega plemena. Vsako leto so jih mora četrtino odslovili. Tudi odvetniške zbornici; se morajo razpustiti, potem ua novo voliti iu odstraniti iz njih vse Judo in marksiste z edino izjemo, da smejo ostati oni, ki dokažejo, dn so bili v strelskih jarkih ali da so izgubili svoje sinove. Židje proii Hitlerja Varšava. 17. marca. Z. Radi zadnjih dogodkov in preganjanja Židov v Nemčiji so nekatere židovske tovarne na Poljskem sklenile bojkotirati nemško industrijo. Med drugimi je preklicala svoje naročilo z.a strojne dele v Nemčiji ena največjih tovarn v Bielskoj. To naročilo jc znašalo 50.000 do 60.000 dolarjev. slriji iu Salzhurgti. dalje zaupanja štajerske deželne vlade iu s tem zaupanja ogromne večine avstrijskega naroda. Zvezni predsednik nuj odslov i Dollliissovo vlado in jo naj nadomesti i uslavn-verno vlado, ki b:i dala jamstvo za to, da b<> v Avstriji zopet veljala ustava iu zakon. Utemeljcva-lelj predloga, soriulnodomokrat.-ki podžupan na Duuaju Kmnierliug je izjavil, da je lahko zatirali tisk, prepovedovati shode, eneg.i pa ui mogoče prepovedati: to je lakote. Stotiscifi ljudi, ki so lačni, želijo in prosijo, da st> vlada končno začne baviti z njihovimi skrbmi. Svarimo v zadnji uri in se bomo vladi, ki krši ustavo, najenergičiieje upirali. — Ko je narodnosorialistični zvezni svetnik S halteiilroli p-nval člane Dollfiis-ovc vlade, da so sebični linzardnrii. hankrolerji iu paraziti, so vsi prisotni ministri zapustili dvorano. Zvezni kancler Dollfuss pa kljub zahtevi socialnih demokratov in narodnih socialistov ni prišel nn sejo. Naš zunanji minister v Ženevi Ženeva, ]7. marca. AA. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub .lenič je včeraj sprejel rtimiin-skega notranjega ministra Mihalaka in rumlinskega slalnc.ga delegata pri Društvu narodov Antoniada. Opoldne jc kosil - poljskim zunanjim ministrom Beckom. Po seji glavnega odbora razorožil vene konference pa je nadaljeval svoje vsakdanje politične posvete. Bcthlenova predavanja v Nemčiji Berlin. 17. marca. AA. Bivši predsednik madjarski! vlade Bctblen je imel v Praukfurtii p reda v anjo o političnih nalogah Madjarskc. Bcthlcu je v tem predavanju med drugim izjavil: Madjarska si prizadeva, dn lii v podonavski ollini zavzela vnovič tisto mesto, ki ga je imela skozi stoletja. Govoreč o vplivu velikih sil v Srednji Evropi jo Bethlen izjavil, da največji vpliv izvaja Francija. Nato pa je dalje izvajal: Če bi 1. 191N v Rusiji ne izbruhnila revo! cija, bi bila sedaj podonavska kotlina navadna ru-I ska pokrajina. 15 let je, odkar se je končala svo-l tovna vojna. Medtem se je Madjarska pripravljala ' na svojo bodočo nacijonalno nalogo. Maribor Poizvedovanja t otografsko stojalo sem našel pod Prescdlja-jcm. Naslov sc izve v upravi »Slovenca«. Q Dvajset let dela in uspeha. Te dni poteče dvajset let, ko je na Muti v Dravski dolini otvoril trgovino s kolonialnim in špecerijskim blagom vrl slovenski mož in podjetnik, gosp. Miloš Oset. Leta 1921 se jc preselil v Maribor in otvoril trgovino na Aleksandrovi cesti; leta 1923 se jc preselil na Glavni trg št. 23, kjer je pred nedavnim na najmodernejši način uredil svoje velctrgovinske prostore. S takšno ureditvijo, ki ustreza vsem zahtevam higijenc, pa tudi estetike, in načelom najbrže ekspedilivnosti in nagle postrežbe, kar jc zlasti pri grosi.-tičnih podjetjih izrednega pomena, se more ponašali v vsej državi jedva dvoje, troje trgovskih velepodjetij. S ponosom lahko zre gosp. Miloš Oset, ki se je od revnega slovenskega kmetskega sina povzpel na položaj uglednega velepod-jetnika in meščana, na sadove vztrajnega, marljivega in poštenega dela. Dvoje vrlin odlikuje gosp. Miloša Oseta, ki jih je treba oh tem jubileju nagta-sili: njegovo dobro očetovsko srce do svojih nameščencev, kar jc v Mariboru obče znana stvar, in pa solifna rcelr.ost podjetja, ki lahko takoj za-dosii ludi najboli izbirčnemu in razvajenemu ku-povalcu. Je pa slavljenec dela ludi vrl podpornik vseh dobrodelnih in človekoljubnih akcij; to vedo vsi tisti, ki stojijo v službi bližnjikovi: gosp. Miloš Oset veliko, veliko žrtvuje za siromake in uboge. Zato je tudi nirgovo delo blagoslovljeno; in to mu želimo ludi v aodočih desetletjih! P Triurni Mlakarjev. V čet; tek zvečer je oh priliki plesnega nastopa Pije in Pina Mlakarja nudilo mariborsko gledališče svečano sliko. kakor Ic oh redkih prilikah. Bila jc navzoča odlična in izbrana publika, gledališče pa je bilo lcsnc..ii nastopu. Plesua unieliiosl Mlakarjevih jc prodrla tudi v Mariboru ter doživela pravi triurni. S vsemi točkami bogatega sporeda slu plesalca navdušila občinstvo iu viharno priznanje jc prihajalo vsem od srca. O plesnem nastopu spregovorimo šc obširneje v eni prihodn jih številk. Tolmačimo pa splošne želje umriborskegu občinstva, da hi nam gledališka uprava zasigi;-rala še en nastop mladih plesnih umetnikov, pred no nas zopel zapustita iu odideta v svet. □ Bogoljubov igra. .Mariborski šahovski svet je spravila v umevno ucrvozilosl in radovednost novica, dn obišče c prihodnjih dneh Maribor šahovski velecuojsjer Bogoljubov. Nahaja sc na šahovski turneji po južnocvrooskih središčih. V Mariboru ho nastopil v torek. 21. L in. Kraj sinuiHniike sc ho šc določil, najbrž J m lio v hotelu Orel . Iz Maribora potuje, mojster naprej v Celovec in od tam v Ljubljano. Priprave za sprejem in nastop Bogoljubova v našem ineslu vodi Maribor, ki šahovski klub. [~1 V Rušah ui bilo /ločina. Rnzlclcsciije pokojne s() letne kočuriee \ne Schlnchncr v Itn,šali jc prineslo ugotovitev, dn je starka sama zakrivila smrl ter jc vsak zločin izključen. Nuj lir/, jc oslabelo starko napadla nenadna slabo,sl. ko sc je nahajala v bližini štedilnika, pa se ji je vnela obleka. Zndohila jc jiti te.il hude oiieklinc po celi t rc j ini telesa, ki so povzročile obenem z dimom, ki sc jc -.gostil v zuprti sobi. smrt. liazlelesenju. ki ga jc izvršil sodni zdravnik <|r. Zorjun. jc prisostvoval preisk valili sndnik v-s. Kramer. navzoč pn jc !>il tudi zdravnik ilr. Zoreč iz lluš. H Apel gledališke uprave. Mnogi gledališki ahonenlje, zlasti pa blokaši. vsebolj zaostajajo s plačevanjem obrokov. Ker mora gledališče izpolnjevati svoje obveznosti sproti ter je moralo tudi za netočne plačnike že poravnali Iautijcmc in takso za penzijski fond gledaliških igralcev za vse dosedanje predstave, apelira ua uvidevnost zaostalih abonentov iu Idokašcv, dn vendar že zadostijo svojim obveznostim, posebno kef sc mora t. aprila poravnati žc zadnji obrok. □ Smrt pod vozom. Usodna smrtna nesreča se je /.godila včeraj zvečer v gozdu stolnega župnišča nad Mariborom. Grabili in vozili so gozdno listje, j. Korfes od '"v. Roku nn ootii. hlapec v stolnem žtipiiišču, je šel za težko na-tovorjenim vozom. Ko so konji na gozdnem kolovozu nenadoma potegnili, sc je voz. nagnil, kores jc skušal zadržati, pa «» bile njegove moči za veliko težo mnogo prešibke. Vo/. se jc zvrnil nanj iu ga jc lestvica udarila r. veliko silo po glavi ter Cuu najbrž strla tilnik. Bil jo na mestu mrtev. Pogreli pokojnika ho jutri, v nedeljo^ popoldne iz. mrtvašnico na župno pokopališče. Blagemu rajnkemu, ki ic bil vedno vesten iu marljiv pri svojem delu, nuj sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje. □ Snmuiimor slikarskega mojstra. V Tutcii-iiachovi ulici 20 so našli včeraj popoldne žh vrati spalnice obešenega 52 letnega slikarskega mojstra Otona T. Bil je že mrtev, ko so ga sneli i/, smrtonosne v rvi in so bili vsi poskusi, da hi mil vrnili življenje, zaman. Vzrok eniro-umora ui znan □ Prijatelji gnlskc kulture. Francoski krožek priredi jutri, v nedeljo oh 20 v Vesni drama! ki večer. Vprizorita se komediji line fiere l>uni<[iiC"'. v kateri nastopijo M. kolšek. It. lias-Lcrger, M. Ančič in N. Gahrijelčič in Le |>ro-fossmirc. ki jo igrajo dr. A. Vchlc. j. Karba, (.. Akar-. in U. Ilnshcrgcr. lili mesecev — ft jurjev. Sodnik-pocilincc tukaj,'•njega okrožnega sodišču je sodil včeraj mladega dalmatinskega krošnja rja Ivana Ma-lenico radi tatvine, izvršene v noči od I'), nu 20. juuarjii v ščavnici. Malenicu je prišel v Ščavtiico v hudi m mrazu, napol bos iu preenrzel ter j,- zaprosil posestnika Franca Hidla z.a prenočišče. Dobrota pn sc je izkazala za siroto, ka jti noč je vzela Dnlmutinca,'z njim pa tudi T200 Din gotovine, nove (• vije in pražnjo obleko. Dalmalinca so aretirali šele v njegovem domačem kra ju, kamor se jc nemilih- na plenom podal. Denarja pu niso več do! ' Obsodili so ga na 6 tncseccv strogega zapora, pogojno na 4 leta. Ce Sije j Osebna vest z meščanske šole. Gdč. Marija Ivi rn, strok, učiteljica na tuk. dekliški meščanski šoli je prestavljena na meščansko šolo v Slovensko Bistrico. Vlom v slajilivauje dveh »bogih služkinj. V Prešernovi ulici -t. 22 v Celju t-lniiuj>-la v majhni sobici postrežnici II. 1'" in L. A. V četrtek, dne 10. t. m. sc je dopoldne L. A., ko je Uiti sama doma, z,a nekaj časa odstranila iz obe in pustila menila sobico nezaklenjeno. Medlem se je priklatil v sobo neznan lat. ki ic vlomil v dva kovčka, katerih lastnici sla omenjeni poslrežuici. Tat je odnesel dober plen: postrežnici II. K. je odnesel gotovine 3000 Din, drugi postrežnici L. A. 400 Din. Poleg tega je vzel še več. perilu, katerega je pa na stopnicah pustil. Tako sta prišli obe poslrcžnici na mnli ob svoj večletni prihranek. iS Šport v nedeljo. Jutri se bo vr.sihi ob 3 popoldne 1111 igrišču pri Skalni kleli prijateljska nogometna tekma med SK Anialcur iz. Gradca in SK Atletik Celje. Ptui Odlikovanje. Pred dnevi so imeli v e! ' i hiralnici izredno slavnost. Okrajni podna Lc-vičnik jc izročil na svečan način zlato kol,mi bolniški sestri Ani Tereziji Mohorko. Visoko odlikovanje ji jc flilo podeljeno z.a 50 letno požrtvovalno in človekoljubno delo bolniške sestre. Pri izročitvi odlikovanja je bilo navzoče vse osebje hiralnice 111 bolnišnice s primarijem dr. Kuharjem na čelu, ki jc odlikovani sestri čestitalo. In tem čestitkam .c pridružujemo tudi mi. Drogovi sc podirajo. Huda nesreča se je dogodila na ljutomerski ccsti, kjer so nameščenci Zn družne elektrarne zamenjavali drogove za elcktro 110 napeljavo. Pri tem sc jc podrl drog ter pad« monterju Ljudevitu Gcrcčniku po nogi, da jc obk žal hudo poškodovan. Svinjski sejem v sredo je bil dobro založc kupčija pa jc bila slaba. Prignanih jc bilo 237 svin prodanih pa 93. Cene so bile iste. kakor pri zadnjem sejmu. Lekarniško nočno službo od 18. do 25. marca vrši lekarna »Pri zlatem jelenu mr. Lco Bchrbalk. 15.000 najboljših komu-nistov pojde na kmete Kakor poročajo iz Moskve, bo sovjetska vlada v najkrajšem času poslala na kmete 15.000 komunistov, katerim popolnoma zaupa, da bi nadzirali izvršitev pomladanskega dela na poljih in setev. Najprej odide na deželo 2700 komunistov, ki so prejeli v Moskvi posebna navodila za svoje delo. Udeležili so se posebnega tečaja za to. Navodila jim je dal upravitelj kmetijskega oddelka pri tajništvu centralnega izvršilnega odbora komunistične stranke, g. Kaganovič, ki jim je zapretil, da morajo z vso odločnostjo vplivati na kmete, da boljševiški gospodarski načrt izvedejo. Ti komunistični zaupniki so namenjeni v prvi vrsti tistim krajem, k,i so se slabo odrezali glede izvršitve bolj-ševiškega kmetijskega načrta. Novo pol-sko pristanišče Gdinja je zraslo po osvoboditvi Poljske kakor goba po dežju. Slika nam kaže mesto in pristanišče. Poljska vlada ie sklenila osnovati v pristanišču svobodno cono, da bi pospešila promet volne skozi Gdinjo, ki je šel doslej skozi nemški Gdansk na Poljsko. Brzostrelni topovi, strojne puške in letala na zrakoplovu Iz Zeppelinovih delavnic v Goodyear pri Acro-nu so te dni »krstili« največji zrakoplov tega sveta. Nadeli so mu ime »Macon«. Zgrajen je bil po naročilu Združenih držav in je bil postavljen v službo ameriške vojne mornarice. Krst se je izvršil z izrednim pompom. Poleg številnih častnikov, armade na suhem in na mokrem se ga je udeležila kot kumica žena admirala Motfata, vrhovnega poveljnika ameriškega letalstva. S posebno pripravo so potegnili običajno steklenico, napolnjeno s šampanjcem proti gondoli, da se je ob njej razbila. Krst je bil s tem končan. Zrakoplov so odvezali, da se |e lahko dvignil. Zrakoplov je dolg 235.50 metra, njegov premer znaša 40 m, višina 44 m. Napolnili so ga z dvemi milijoni kubičnih metrov plina. Žene ga osem motorjev tipa »Maybach« po 550 KS. Plul bo z brzino 125 km na uro in preplul bo lahko razdaljo 13.0C0 km ne da bi mu bilo treba pristati. Obtežijo ga lahko z 200.000 kg. Oborožili ga bodo z lahkimi brzostrelnimi topovi in strojnimi puškami. Poleg opazovalne gondole bo imel tudi posebno gondolo za letala. Z gondole bodo lahko spustili letalo v zrak in s pomočjo posebne priprave bo letalo lahko zopet pristalo na njej. Heimvvehr koraka skozi Dunaj ob zaščiti policije. Soldaški stan prihaja očividno povsod v modo. Za tiste, ki so ob službo Slučajno so prišli v Londonu na sled lepaku, ki je bil nalepljen po londonskih ulicah pred 50 leti, kd pa prav za prav sodi v današnje čase. Lepak se glasi takole: »Umetnost beračenja v šestih lekcijah! Prof. Lazar Roony si šteje v čast naznatiti spoštovanemu občinstvu, da je ustanovil zavod, v katerem bo poučeval teoretično in praktično, kako je treba beračiti. Vsak človek s povprečno razvitim razumom zadobi po šestih "ekcijah na našem tečaju dovolj spretnosti, da bo laliko živel na stroške javnosti udobno in brezskrbno. Pogoji, ki jih stavi g. profesor za ta koristni pouk, so zelo široko-grudni. V svoj zavod sprejema tudi otroke, in sicer zelo poceni. Te otroke bo naučil spreminjati obraze in telo na vse mogoče načine, ne da bi pri tem trpelo njihovo zdravje. Proti malenkostnemu plačilu pokaže gospod profesor tista mesta, kjer berač nabere največ denarja. Profesor Roony je preskrbljen z vsemi izpričevali, ki jih zahteva zakon za berača. Poleg tega preskrbi kandidatom potrebne rane in kraste. Razumne gospe in spretne osebe lahko dobijo pri njem za mal denar dvojčke, s katerimi lahko izsiljujejo na cesti denar od mimoidočih. Prav tako dobavlja profesor Roony pse za slepce, berglje in palice; skratka, vse kar je potrebno za uspešno izvrševanje beraške obrti. Vsa naročila izvede točno, ne da bi o njih komu '■rhnil besede.« Poročila iz tistih časov pravijo, da je iznaj- dljivi profesor našel s tem oglasom imenitno zaposlitev. Dela je imel čez glavo. Kako bi nesla profesorju šola šele danes, v času izredne bede! Morda pa tudi ne, ker je mnogo, mnogo beračev že tako spretnih, da ne rabijo strokovnega pouka. Cerkev se pogreza Iz Berlina poročajo, da je konservator dr. Dethleffen po dolgem raziskovanju ugotovil, da se stolnica v Konigsbergu polagoma pogreza. Pogre-zanje pa se vrši tako počasi, da se bo ta zgodovinska stavba ohranila kulturi še več stoletij. Seveda bo moral upravitelj paziti, da takoj popravi vsako škodo, ki se pojavi na stavbi. Že pri svojih raziskovanjih, ki so trajala od L 1901 do 1907, je prof. Dethleffen ugotovil, da se je vhod stolnice v teku stoletij ponižal za 1.67 metra. Vzrok tega nenavadnega pojava je treba iskati v dejstvu, da je 4 metre pod površjem en meter debela šotna plast, na kateri sloni vse dolnje mesto in tudi stolnica v Konigsbergu. Stolnica je bila zidana pred 600 leti in je bila nekdaj katoliška katedrala. L. 1528 je vojvoda Albrecht odstopil zgradbo mestu in ker je takratni škof prestopil k protestantizmu, je cerkev prešla v protestantovsko last Vse enabo ostrižene Turško prosvetno ministrstvo proučuje zakonski predlog, v smislu katerega se bodo morale dijakinje javnih šol vse enako striči. M orvem rundu je AJrikanec Corkindalc postavil »iuiock uut. Nemca Neusla. Treba je tudi zrelih novinarjev Boksar Primo Carnera iz Furlanije je tako visok, da ne najde v nobenem hotelu dovolj dolgih rjuh za svoje telo. Njegove rojakinje so se ga usmilile in mu pripravljajo primerne rjuhe na ta način, da sešijejo po dve navadni rjuhi skupaj. Razstava se pozneje prenese iz Prage tudi v druga češkoslovaška mesta, kakor v Brno, Bratislavo i n v Košice. Prireditelji razstave prosijo vsa uredništva slovanskih ilustriranih listov, naj čimprej pošljejo po več izvodov svojih listov na naslov Vystava slovanskjch ilustrovnnych časopisu, Praha 1, Čcskosluvonska republika. Joseph Harriman, ustanovitelj ameriške banke Harnnuin Nntmnalbank, je bil aretiran, ker je po-»•-!. knjig« za ogromne zneske. »Vestnik češkoslovaških novinarjev« je posvetil posebno številko predsedniku republike T. G. Masaryku, ki je nedavno praznoval 83. rojstni dan. Masaryk je namreč bil ne samo splošno znan učenjak, temveč tudi dober novinar. V »Vestnik češkoslovaških novinarjev« so najuglednejši domači novinarji napisali svoje spomine o srečanju z Ma-sarykom, opisaLi so tudi njegovo življenje in njegovo delo. Prvi članek je napisal dr. Edvard Beneš, zunanji minister. »Predsednik Masaryk,« piše dr. E. Beneš, »je bil dolgo let v naši'republiki najboljši učitelj politikov in državnikov, ni nehal biti tudi duhovni pomočnik in vodja novinarjev. Postavil je češkoslovaškemu časnikarstvu veliko in odgovorno nalogo, da bi postalo šola demokracije in stvarnosti. Opozoril je novinarje posebno, naj gledajo na to, da dvignejo svoje liste iz provin-cijalizma in jim dajo svetovno obzorje.« Dr. Beneš pripominja, da današnji časi ne zahtevajo samo dobre politične voditelje, ki morajo biti podkovani v notranjih in zunanjih političnih zadevah, temveč tudi zrele novinarje. ★ Notranjost nove protestantske cerkve v Berlinu. Na oboku: »pridiga na gori«, ki jo sestavlja 72 figur. Rusija dobavlja stroje 1 uretji Na podlagi lanskega sporazuma je pričela Rusija dobavljati stroje Turčiji. Prav te dni so odpotovali turški predstavniki v Rusijo, da bi tam prevzeli pošiljko strojev. Ne gre za povsem nove stroje, pač pa so bili ti že v rabi; vendar so stroji še dobro ohranjeni. Sovjetska industrija pa se je že tako izpopolnila, da so zanjo že zastareli Za slovansko vzajemnost po ilustriranem tisku V razstavnih prostorih občinske knjižnice v Pragi se pripravljajo na zanimivo razstavo vsega slovanskega ilustriranega tiska. Poleg tega se snuje čitalnica, kjer bodo na razpolago najboljše češkoslovaške in druge slovanske revije in dnevniki. Razstavo krasijo tudi zanimive slike iz slovanskih kulturnih središč. Razstavo bodo odprli 20. aprila in odprta ostane do 5. maja. Pobudo za razstavo je dala Zveza slovanskih žena, s katero sodelujeta Slovanski institut in uprava osrednje knjižnice v Pragi. Naloga razstave ni samo, da pokaže svetu, da imajo ludi Slovani dobro urejevane ilustrirane liste, temveč tudi, da pospešuje slovansko vzajemnost in uveljavljenje slovanskega ilustriranega tiska na svetu. Dejstvo je, da so ilustrirani slovanski listi malo razširjeni celo v slovanskih državah. V kavarnah, v pisarnah, v zdravniških in advokatskih čakalnicah najdeš povečini tuje revije. Praška razstava ima namen, seznaniti prav Slovane s slovanskim ilustriranim tiskom, ki ga niti sami dobro ne poznajo. Pokazati hoče posebno njihovo tehnično opremo. Larsenova ekspedicija se je ponesrečila Riiser Larsen je brzojavno sporočil svojim znancem, da se mu je ekspedicija na južni tečaj ponesrečila. Njegovo ekspedicijo je namreč zajel ogromen vihar, ki mu je odnesel vso opravo in tudi 60 psov. Udeležence ekspedicije je naložila neka norveška ladja, ki lovi kite. Dobro jutro! Ali ste vi šef lekarne?« »Da, gospa.« »In — ali ste že dolgo lekarnar?« «Seveda, gospa. Že 20 let. »Ali ste se že kdaj pomotili pri sestavljanju zdravil,« »Toda prosim vas gospa!« »Bodite tako prijazni, pokažite mi svojo diplomo I« »Prosim.. .< »Mi boste dali torej za 3 Din bonbonov proti kašlju.« Carinjenje poštno-carinskih pošiljk Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse interesente, d;i jc na predstavko, ki jo je uprava predložila ljubljanski glavni carinarnici \ zadevi ocarinjcnja poštno-carinskih pošiljk do-bila pojasnilo, da velja glede tegu razpis ministra financ z dne 11. januurja ti. št. 93'), ki določa, da mora biti vsaka faktura, ki se predloži radi ocarinjcnja blaga, opremljena s potrdilom lastnika blaga in da je blago tako, kakor je predpisano z razpisom C. št. 11.780 od 18. ITI. 1926. V primerih, da dospejo fakture po pošti ob enem s pošiljko kot priloga spremnemu listu neoverovljenc in brez potrdila lastnika, sc take. fakture ne jemljejo kot dokaz vrednosti blaga in sc smatra v pogledu zaračunavanja skupnega davka mi poslovni promet in luksuznega davka, kakor da faktura ni bila priložena. To se pravi, da mora vsak, ki je naročil blago v inozemstvu zahtevati od dobavitelja, ov pri avstrijski industriji. Agrarci pa hočejo zmanjšati kontingente za uvoz kmet. pridelkov in živine iz Jugoslavije. Pogajanja z Association nationalc de porteurs frangais de valeurs mobilieres v Parizu so bila po najnovejših vesteh zaključena na podlagi triletne odgoditve. Takoj se bo plačalo 10% kuponov, za nadaljnja tri leta se dobe boni, ki se obrestujejo po 5% iu tečejo 25 let. Uveljavljenja je pričakovati že 1. aprila 1933. Borza Denar Dne 17. marca. Dflines že tretji dan ni bilo deviznega prometa na ljubljanski borzi. Med tečaji je zabeležiti dvig Amsterdama, Brusljn. Londona, New Vorka, Pariza, Prage in Trsta. Le Curih je ostal neizpremenjen, Berlin se je pa znižal. Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 9.10 do 9.15, v Zagrebu 8.70—8.80 (8.75), v Belgradu pa S.70—8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 35 bi., v Belgradu 30 den. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1361.25—1372.05. Bruselj 800.24—804.18, London 197.53-199.13, Curih 1108.35-1113.85, Nev Y0nk 5683.25-5711.51, Pariz 225.43—220.55, Praga 170.12 do 170.98, Trst 293.79-296.19. Skupni protmel na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 56.309 Din. Curih. Pariz 20.34, London 17.855, New York 515. Bruselj 72.20, Milan 2G.575. Madrid 43.70, Amsterdam 208.5, Berlin 123.05, Dunaj 72.83 (58.80), Stookhclm 94.50, Oslo 91.40, Kopenhagen 79.00, Sofija 3.70, Praga 15.37, Varšava 58, Atene 2.97, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo je bila čvrstejša in so bili proti koncu borze tečaji višji. Dolarski papirji v Belgradu ne notirajo, v Zagrebu in Ljubljani sicer notirajo, toda brez prometa. Promet je mu izstavi pravilno fakturo in mu jo dopošlje tako, du jo bo prejel preje nego poštno pošiljko. Na ta način namreč bo mogel prejemnik blagu sudostitj zgorajšnjemu razpisu ministrstva financ. Opozarjamo torej, da fakture, ki so priložene pošiljki, ue veljajo kot listina za predpis davka na poslovni promet in luksuznega davka in je treba torej predložiti originalne fakture, ki pu jih mora seveda prejemnik blaga imeti v rokah žc pred dospelostjo pošiljke in jih v zmislu /gorajšnjega razpisa overoviti ter pravočasno predložiti pošt. carini ter kole kov ati s lakso Din 2. kdor žrli. da *c mu faktura pc> »carinjenju blagu vrne, mora predložiti carinski |>o.šti skupno s fakturo tudi šc posebno izjavo, ki jo dobi pri car. pošt. uradu, in jo jc treba kolekovati Din 2. Na podlagi takega postopanja se bodo trgovci obvarovali nepotrebnih stroškov in neprilik ter se bo blago pravilno ocarinilo s skupnim davkom na poslovni promet ter luksuznim davkom. Spori bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 100 kom. in 100.000 1% inv. pos. Nad .d je je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. tvtnke. . Ljubljana. 7% inv. pos. 42- 13 vojna škoda 171—174, 8% Bler. pos. 86- 38. 7"; Bler. pos. 34 do 35, Trboveljska 140—150. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42 do 43 (42.50), agrarji 22—23. vojna škoda 176-178 (172, 173), 3. 175—178. 4. 176—177 (175), 5. 175 den.. 6% begi. obv. 30.50—31.25. 8% Bler. pos. 36.50-38, 7% Bler. pos. 33.50—35, 7% poe- Drz. hip. banke 37 —42. — Dol n ic© : Narodna banka 3500 bi.. Priv. agr. banka 218—222 (218), Nar. šum. 25—35, Šečerana Osjek ino—105. Impeks 55 den. Trboveljska 150 bi. Belgrad. Narodna banka 3350—3400, Priv. agr. banka 192—195 (196), 7% inv. pos. 42.50—44 (42), ajgrarji 22.50 den., vojna škoda 176—178 (173, 180). 6% begi. obv. 31.25—31.50 (31.75, 31.25). Dunaj. Don. sav. jadr. 55.05, Živno 60, Alpine 11.65. Trboveljska 15.25, Leykam 1. Žitni trg Žitna Irgovina počiva. Dovo7.ov ui. povpraševanja pa tudi ne. Vreme je ugodno in so kmetovalci zaposleni pri poljskih delih, ki dobro napredujejo. Cene so ostale neizpremenjene. Novi Sad. Ječmen: bč., srem. 64 — 65 kg 102.5 do 107.5, bč.. srem. poml. 66—67 kg 107.5—112.5. - Fižol: bč.. srem. beli brez vreče 2% 112.5—115. - Otrobi: bč„ srem. v juta vrečah 62.5—65, ban. v juta vrečah 60—62.5. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 42 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor gor. bč. 220 do 221.5, sred. bč. pot. 220—222.5, ban. 218—220, ban. potisje, erem. 220—222 . Koruza: bč. Donava in Tisa šlep za marec, april 68—70. - Otrobi: bč. promptna 63—65. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 77H vagonov. Budimpešta. Pšenica: Tendenca prijazna. Promet: srednji. Marec: 12.20—14.22, zaklj. 14.20 do 14.22; maj 14.05—14.15. zaiklj. 14.12—14.14; oktober 12.32—12.50, zaklj. 12.32-12.33. Rž: Tendenca slaba: Maj 8.25—8.34. Koruza: Tendenca slaba. Maj 7.60—7.70, zaiklj. 7.65 —7.67; julij 8.07—8.17, zaklj. 8.11-8.12. Chicago. Pšenica: maj 56. julij 55.75. september 58. Koruza: maj 28, julij 31, september 32. Oves: maj 18.50, julij 19. september 19.375. Rž: maj 39.75, september 42.625. Winuipeg. Pšenica: maj 53.75, julij 54.50, oktober 56.25. Hmelj Cene hmelju naraščajo. »Prager Presse, poroča, da je v zvezi z dovoljenjem varenja piva v severnoameriških državah nastala na hmeljarskem trgu velika hosa (dvig) cen. Amcrikanci so 6icer kupili že pred meseci Par tisoč stutov hmelja, zaenkrat se pa ne sliši ničesdr o nakupih. Kljub temu pa cenc naraščajo. Pridelek leta 1932 je iz prve roke že prodan, zaloge iz 1. 1931 so majhne, pač pa so velike zaloge pridelka iz 1. 1930 (cenijo jih na 50.000 stotov). Fotoamaterji! Povečave v*iib ne3*tiT0V Vam lepo in poceni napravi lotooddelek Ju gostov, knjigarne Ljubljana VREMENSKO POROČILO JZSS. Sluliip Planica: Temperatura —5 stopinj, jasno, snega 30 cm, srenj, izgledi za nedeljo,in smuške lure prav dobri. Za Tamarjem pod Jalovcem smuka idealna, sneg solnat. Kranjska gora. Temperatura —2 stopinji, brez, oblakov, barometer pada, snega 2—20 cm- Bohinj: Temperatura —2 stopinji, jasno, snega ni. Mrzli studenec: Temperatura —10 stopinj, 50 rm trdega snega, suiuka ugodna, vreme krasno. Zelenica: Temperatura —2 stopinji, jasno, sever, 80 eni snega, smuka dobra, skakalnica uporabna, izgledi za nedeljo dobri, za smuške ture prav dobri, sneg podnevi južen, zjutraj zmrznjen. Kora na Kraju in pri Sedmerih jezerih odprta in oskrbovana. Vršič (Kranjska gora). 17. marca: jasno, 40cm snega. Krvavec. 16. marca: temperatura -4 stopinje, jasno, sneg srež. Smuka idealna. Izgledi za nedeljo odlični. Vremensko poročilo z Menine planine. Smu-čar ji t nine nem pišejo: Pot do koče je popolnoma brez snega. Okrog koče kopno, na Bibi in na .Ravnicah po jc še do pol metra snega, ki je prav dober za smuko. Temperatura čez noč —5'C, na soncu +28° C! Izgledi za nedeljo so šc vedno dobri. Smuk! MBDKLUBSLA POKALNA TEKMA NA PECI Medklubska, visokoalpinska, pokalna tekma v smuku za prehodni pokal »Pecac se vrši dno 26. marca 1933, in jo priredi Z. S. 0. — SPD, Mežica—Črna ob 10 dopoldne. Start na vrhu Pece Kordeževa glava-:, 2124 m, cilj pri Uietovi koči, 1654 ni. Višinska razlika 470 m. — Prijavnina 10 Dir. Pril ive je vposlati s prijavnino do vključno 23. mari- na omenjeni odsek. Poznejše prijave 20 Din. Tekmo vodi odsekov odbor. — Pravico udeležbe imajo le pri JZSS verificirani člani, ki imajo zvezno ali podzvezno legitimacijo. — Razglasitev doseženih uspehov in nagrad se vrši takoj po tekmi v Uietovi koči. — Pokal preide v stalno iast dotičnega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali v presledkih. Pokal se hrani v Uietovi koči. Drugo- in tretjeplasirana prejmeta diplome. — Sestanek tckmovalccv na predvečer v Uietovi koči, ki je oskrbovana. Utotam se izvrši žrebanje startnih številk. — Za prevoz iz Prevalj v Mežico in obratno bo prejk i bljeno. HEBMES : ŽELEZNIČAR Kakor smo že poročali, se vrši tudi letos tekmovanje železničarskih klubov za pokal železni-carskega ministra g. inž. Radivojevjča. Nogomet naših železničarjev bosta zastopala ljubljanski Hermes in mariborski Železničar, ki se bosla že jutri spoprijela v tem zanimivem turnirju. Jutrišnja tekma se vrši v Mariboru in siccr ob 15 (3) popoldne, revunžnn tekma se bo pa odigrala v Ljubljani. Hermesa ne čaka baš lahka naloea v tem tekmovanju. Je pa lo klub, ki spada med naše najboljše prvorazredne klube in ki si je tudi v lokalnem prvenstvenem tekmovanju priboril zmago ter si osvojil pokal zimskega turnirja. Baš zato pričakujemo od njega, da bo tudi v tekmovanju železničarsklh klubov v državi dosegel častno mesto. SK KorntJMi (Ljubljana). Jutri ob 10 dopoldne se vrši redni leuii občni zbor z običajnim sporedom. — Popoldne ob četrt na 5 prijateljska tekma z. vojaškim timom. — Tajnik. Nedeljske nogometne tekme za državno prvenstvo. Jutri sc nadaljujejo tekme ra državno prvenstvo. To pot sc srečajo: BSK—BASK v Belgradu, Hajduk—Primorje v Splitu, Hašk—Gra,Lanski v Zagrebu, Siavija O—.Jugoslavija v Osjeku. — Nas najbolj zanima tekma med našim i iprezentantom in Hajdukom. Kajti na vročih splitskih tleli so morali kloniti naiboljši klubi in zato ni pričakovati kakega uspeha. Poleg tega pa jc bil ilajduk že dvakrat naš državni prvak in sicer v letih 1927 in 1929. Primorje mora pač gledati, da mu jutrišnji nasprotnik lc ne bo prevečkrat potresel mreže in da ne bo odšlo z igrišča premagano s preveliko gol diicrenco. Cc sc mu samo to posreči, pa bo lahko zadovoljno. Težka atletika. Zagrebška >Sparta< priredi dne 8. aprila pod nadzorstvom Tožkoallctske zveze | v Zagrebu tekmovanje za rokoborbeno prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanje, bo v dvorani bivšega Hrv. Sokola na Trgu kralju Aleksandra. Tekmovanje se bo vršilo v težah: bantam, perolabka, lahka, vvelter, srednja, poltežka, težka, štartnlna 10 Din od atleta. Prijave se sprejemajo do 4. aprila { iu se naj pošiljajo na naslov: Anton Begač, Zagreb, i Kosirnikova ulica 18. V prijavi je navesti ime in priimek tekmovalca in njegovo kategorijo. — Za rokoborbeno prvenstvo mesta Belgrada se je tekmovanje preložilo na 1. in 2. aprila t. 1. Prven- stveno državno tekmovanje v bokmi bo nepreklicno dne 31. marca in 1. aprila 1933. Medmestna tekma v orodni telovadbi med Monakovem in Dunajem se je vršila preteko nedeljo na Dunaju. Tekmovali so telovadci katoliških organizacij omenjenih mest. Tega zanimivega tekmovanja, ki se je vršilo v dunajski operi, s« jr udole-žil tudi avstrijski rvezni prodsrdnik Mi klas z raznimi ministri ia drugimi visokimi dostojanstveniki. Monakovčani so poslali v boj same stare, preizkušene borce, ki so bili žc večkrat v nemški reprezentanci v raznih mednarodnih tekmah. Zato so tudi zmagali v razmerju 165:427. \vstri.iske telo-vadkinje pa so ob tej priliki nastopile z raznimi narodnimi plesi. Pri tekmah,so bili doseženi naslednji rezultati: Monakovo 465 točk (Ksser 72, Wober 69,5, Sohler 67.5, Schneidrr 66, Dictrlrh 06. Schriigle 63, Lonner 58.5, Morgolt 54.5). Dunaj 434 točk (Fesi 66.6, Iloc-icv M Popek 62. Lasltsrb 61.5, Kandelka 01, Schestag 57, Lackner 40.5, Teplv 46.5). Trhovlše. Nerodnosti na posti. Proti trboveljski pošti so bile vedno češče pritožbe med ljudmi, da ne dobivajo pisem, ki so jih za trdno pričakovali in da jc bii pobran denar iz pisem, celo ovadenj so bili nekateri radi vsebine pisem, ki so jim jih drugi poslali. Zadnje dni je prišel zadevo preiskovat od poslanec ljubljanske poštne direkcije, ki je zaslišal več strank, ki so mu potrdile resničnost nepravilnosti Vsled uvedene preiskave je takoj izginila iz Trbovelj pomožna moč na pošti,katera je vse t'e nerodnosti zagrešila, kadar je bila sama v uradu. Navadno se je to zgodilo po uradnih urah, ko je bilo treba čakali na oddajo pošte avtu za vlak in se je sama ponudila za ;«> delo. da je med tem lahko odpirala pismu. Na posledice pa menda ni r,nalila. »Slehernike. Jutri vprizore v Društvenem domu diletantje Vtncencdjeve konference v prid ubogim si ednjeveški misterij ^Slehernikt. Igra je bila ludi v ljubljanski drami in drugod igrana z veli. kim uspehom vsled svoje globoke in napete vsebine. Upamo, da bo ur,pe!a tudi nn naleni odru, ki bo za to priliko posebej preurejen. Sv. Benedikt v Slov. gnrieah Društvo bojevnikov in invalidov pri Sv. Benediktu je načelo zadnje čase živahnejše delovati. Za konec posta pripravlja misterij »Slehernik«. Za upravitelja premoženja razpuščenega Prosvetnega društva jc bil imenov m g. Leo Zlatič, sta-j rosta Sokolskc čete in šolski upravitelj na naši šoli. Nn Drvanji nimajo župana žc od novembra 1931, ko jc bil razrešen dotedanji dolgoletni župan g. Simon Kurbus. Sout v naši župniji hudo gospodari. Do/.daj imamo že 19 mrličev. večinoma žrtve »španske«. Kdor jo preganja z alkoholom, gn gotovo ugonobi. Baje bodo spet zaželi 7. deli na napol dograjeni banovinski cesti Sv. Benedikt—G. Radgona. Je res že skrajni čas. Radio frogromi Nodio-lMKanoii Sobota: 12.15 Plošče — 12.43 Dnevne vest — 13.00 Ca s, plošče — 17.30 Salonski kvintet. P-ogram po željah poslušalcev — 18.30 Angleščina (ga Orthaber) — 19.00 Bolezenske podpore (Rudolf Smersu) — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. I r. Vebor) — 20.00 Prenos z akademije maturantov tehn. srednje, šole: — 21.00 Samospevi gdč. Vide Rudolfovc: — 21.35 Salonski kvintet: vmes čas in poročila. Nedelja, 19. marca: 7.30 Živinoreja (ing. Wen-ko) 8.00 Nasveti za kmeta 8.15 Gimnastika (M. Do-bovšfk) 9 0C Božja postava (dr. P. Roman Tomincc) 9.30 Prenos cerkvene glasbo iz frančiškanske cer-kv® 10.00 Energija in cnerg. gospodarstvo (ing, Mnt-tanovich) 10.30 O elektriki (dr. M. Vidmar) 11.00 Salonski kvintet 12.00 Čas, plošče 15.15 Slovenske narodne na ploščah 16.00 Prenos ' oncerta gorenjske sokolske župe iz Kranja 20.00 Prizor iz teaterske agenture 20.45 Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila, plošče (plesna glasba). Dr Mg* profframi > Nedelja, 19. marca: Zagreb: 20.30 Radio orkester — Milano: 20.30 Prenos iz gledališča — Brno: 19.40 Poljudni koncert radio orkestra 20.20 Balalajkc — Barcelona: 19.45 Vokalni koncert 21.00 Operni prenos, plošče — London; 22.05 Nedeljski orkestralni koncert — Bukarešt 21.00 Zborovsko petje — Suisse Romande: 20.C0 Pianinski koncert ob spremljevanju klarineta 21.15 Vokalni in violinski koncert — Berlin: 19.00 Opera »Hermann von Balckc* — Belgrad: 19.00 Koncert mešanih zborov 20.00 Violinski koncert — Rim: 20.45 Opereta »Razbojniki« (Offen-bach) — Praga: 20.05 Instrumentalni koncert — Miinchen: 19.55 Radio orkester 21.30 Italijanska glasba — Budapest: 20.00 Ogrske pesmi 21.00 Jazi Kjmju.s*-^. , m* O TS « 3 J a.er o o tj (j-— ' " ~ D- s»i <* g- Hlk <01 n« - s ° ? ££ » o _ a N 1 Zr' K. , ,cro S •c <=.< % ot-x n » 2 S-e n m h ■ p r I .. 0 o-- o o m oSoof S 0 nr B Silo ■g g" U'7=. 1 1 — C3 a -1 ,"03 e o — _ - o ti n o,' ~ r1 r" " *> re I .» L rr < 1 n * " 3»! H?. O s o is, y-f \ Kn I _ . 00 o „< 30 o On irs n. K'yGospod velilri mesar'< (s ttmer je menil Schwartza, sem mislil), >pravi, da bi čakali do ščipa, je slovel odgovor. >Ako dotlej ne bo prišel nov poveljnik ali ako bo že prej napredoval -gospod veliko prase' ter dobil poveljstvo, bo nastopil pravi čas... Opravili bj vse ponoči in poln mesec bi svetil za dolgo hojo . .. Počivali bi za vročine podnevi, nato ob luninem svitu nadaljevali pot in tako naprej...« »Torej jo še tri ali štiri dni časa, da se človek lahko odloči?< sem pripomnil. >Da,< je odvrnil Guantaio. »Toda ne bi vam svetoval čakati tri ali štiri dni na to ... Scimartz hoče prej vedeti... da bo pripravil &a vsako prase po par mesarjev .. .< »Kaj pa z Lejauneom'?« sem vprašal naravnost, ker je že oni tudi začel uporabljati imena. >Recimo, da bi ga kdo posvaril? Kaj potem?< »Kdo bi ga?< je vprašal Guantaio. Kdo mara toliko lega besnega psa, da bi se dal zanj križati in si prerezati vrat? Zakaj bi ga kdorkoli svaril? Mar ne bi bila njegova smrt dobro delo in blagoslov za vse druge?< »Ne, če se stvari izjalovijo,« sem odgovoril. »In tudi ne, ako konča tako, da bi pomrli vsi v pustinji.« »To da,< je pritrdil Guantaio in si še bolj grizel nohte. >Oh, kako sovražim to puščavo ... Bojim se je ... Bojim se je .. .< Da — taka je bila la stvar. Bal se je biti zapleten v upor, pa najsi se je posrečil ali ne. »Kaj na primer, ako bi šel jaz in svaril Lejaunea?. sem vprašal. »Do! Dal bi vam šestdeset dni samotnega zapora in vražje poskrbel za to, da ne bi iz-iSli" živi iz celice,« je odgovoril Guantaio. »In tedaj bi tudi vedel, kar tako že ve — da ga vsakdo mrzi in bi ga radevolje umoril, ako bi imel za to priložnost... In kaj bi naredili vaši tovariši z vami?« Nasmejal se je rogaje. Ne — sem sklepal — prijatelju Guantaiu ne bi bilo ijubo, da bi jaz opozoril Lejaunea. Če bi že Lejaune moral biti posvarjen, bi hotel Guantaio to opraviti sam. »Kako bi vedeli, da sem ovaduh jaz?« sem vprašal. »Ker bj jim to jaz povedal,« se je odrezal. >Ako Lejaune kaj zve, sle mu povedali to vi, pa nihče drugi.« Torej tako? Guantaio bi me ovadil in prisegel, da sem storil to jaz! Ne rešil bi samo svoje kože, marveč bi Mihael kmalu imel enega brata in prijatelja manj, čim bi Schwartz zaznal, kdo jih je izdal. »Seveda bi vaju z bratom, kakor vedno, imeli za zaveznika,« je opozarjal Guantaio. Tako, še to povrbu? Mihaela in mene bi naznanili kol i7dajalcH. nakar bi Guantaio zlahka umoril in oplenil Mihaela — ker bi bii varen v svoji častni vlogi vršilca pravice nad izdajico. l/egija ni poznala prestrogega zakona, kadar je kaznovala moža, ki je delal proti koristim svojih drugov. Guantaiu se pri takih okoliščinah ni bilo bati Bolidarjeve usode. »Kaj bi storili vi na mojem inestu?< sein poizvedoval. .»Priključil bi se mesarjem,< je bil jedrnat odgovor. »Vi in vaš brat morata iti za Schwartzom. Bolje je sovraštvo Lejaunea kakor polovice vsega moštva, ki je na Schvvartzovi strani. Lejaune ue bi mogel priti naravnost k vaši postelji in vas umoriti. Schvvartz pa bi to mogel storiti in tudi bi. Pa ludi bo, ako se mu ne pridružite... Da, za gotovo si ta podli stvor sam ni bil na čistem, katera pol bi bila za njegov namen boljša in je zatega- Ij—M'» n llJMlMIiiLjgM"3— delj od minute do minute menjal svoje nazore, kakor ga je pač bolj nadvladal strah ali up. Prav sedaj se mu je zdelo vredno, da bi hiia Miliaei in jaz upornika. Hipec nato se mu pa zdi že boljše, nko ne bi bila med njimi... Najbrž nič tako ne zmede in ne zmeša omahljivegE duha kakor čista resnica. Mnogokrat je najboljše, zabrusiti takim bitjem resnico v obraz. Tako sem se tudi jaz odločil, da govorim golo resnico in prepustim ujemi, vse drugo. »Porazgovorilo se bova o tej stvari 7. bratom ' sem dejal, »jn se odločiva še to noč. Brzda bova urila Idejamiea. To lahko poveste Sch\vartzu. Sicer pa mu dam zadnji odgovor jutri. Potem naj stori, kakor mu drago'. »Seveda pa ne boste svarili Lejaunea, preden ne boste povedali Schwart/.u, kaj nameravate? je vprašil Guantaio. Opazil sem bil, kako so se mu bile zablešoab 0$, ko sem bil omenil možnost, da ne bova s Sch\var-tzom. Sedaj se mi je zdelo, da mu je še navsezadnje všeč tako. »Ne, tega ne storim,« sem mu zagotovil. »Tudi moj brat ne... Pod pogojem, seveda, dn se nocoj ne bo nič zgodilo? Nikakega upora, menim...« >Oh, ne,« je rekel Guantaio. »Ti še niso pripravljeni. Nekaj se jih še ni priključilo. Sch\vurtz pa bi raii pridobil vsakogar, kajpak; ako uiu pa ne uspe, hoče točno vedeti, koga morajo spraviti v kraj, preden od rinejo. Tako hoče preprečiti Itake morchitno n opri like Zraven lega hočejo pričakati polno luno ...« »Prnv — odločil se bom nocoj,« sem dejal. Sedaj pa. prosim, pojdite! Moram marsikaj premisliti — in ludi mi niste Bog vodi kako zelo všeč, Guantaio, prav zares -..< Poglavitna «krb je bila sedaj, najti Mihaela iti skleniti, kaj ukreneva. Ne zamudite prilike I Od 18 marca do 5 aprila 1.1 od prodajamo oko« 2000 parov tevnev p0 femeljitO ZfllŽanih Cdiahl MoSki od Din 85 -naprej i aha" REKLAMNA RAZPRODAJA! Damski od Din 84 - naprej ..JARA JevJji Otroški od Din 26 - naorei ljubjana - sv. petra cesta 20 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenltovenjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročiln. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Službe iičejo Mlada prodajalka ieli kakršnokoli službo. Ponudbe prosim na upr. »Slov.« pod »Vedno hvaležna« št. 2839. (a) Čevljarski pomočnik vajen tudi vseh kmečkih del želi službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove »Slov.« pod it. 2934. (a) ODDAJO: Stanovanje soba in kuhijna oddam. Dravlje 135, Rakova pot. Lepa soba solnčna, opremljena, se takoj odda. Poizve se v trgovini Strojanšek, Pred Škofijo 21. (s) Prazno sobo oddam. Staretova it. 31, (s) t--' Trnovo. Trgov, pomočnik j- želi prakticirati v manu- i Lepo sobo fakturni trgovini. Dopise 0premiicn0i se takoj odda na podruž. »Slovenca« v enj ali dvema boij. Celju pod št. 2978. »Praktikant« I (a) bama, poleg sodnije. Naslov v upr. »Slov.« pod iluibodobčl Papirnica išče sposobne in vešče vodje z daljšo prakso h kalan-drom. Ponudbe na Zagre-bačku dioničku tvomicu oapira, Zagreb._(b) Zastopnike sprejmemo v vseh večjih krajih za nakup m prodajo najboljšega artikla. Dobra plača in provizija. Ponudbe z referencami na Josip Grom, Vrhnika, (b) Hlapca ki ima veselje do živine, jti je že to službo vršil, takoj sprejmem kot kra-Varja. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Ljubljanska okolica, plača 200/2932. Pošteno dekle vajeno samostojne kuhe -po možnosti tudi šivanja iščem za takoj. Dr. Jane, št. 2970. (s) IŠČEJO: V najem vzamem takoj dobroidočo gostilno ali trgovino. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« St. 2914. M ODDAJO: Dva lokala za brivnico, pisarno ali trgovino odda takoj D. Rovšek, Kolodvorska 35. Cena 800 in 900 Din. (n) Drtben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; . če že ne t gotovim denarjem 1 pač kupca U s kniihco da. III 20.000 kg prvovrstnega semenskega krompirja iastnega pridelka proda takoj Kmetska gospodarska zadruga v Št. Vidu pri Stični. (1) Prst (humus) za vrtove pesek za posipanje — Vam dobavi gradbena podjetje Anton Mavrlč, Tyrševa 38, Liubljana, Telefon št. 33-82. Imam naprodaj zdravo, suho seno, pre-šano v balah. L. Neusak. Bos. Dubica. (I) Semena za polje in vrt kupujte v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja ia Ljutomer. (1) Za pomladansko sezijo velMca izbira in nizke cene vsemu blagu v Trpinovem bazarju v Maribora, Vetrinjska ulica 15. Prodam najboljšo restavracijo v sredini mesta Maribora. Vicel, Gosposka 5. Zahvala Debel* kanite utrnete prt t*rrfk A.. VOLK, LJUBLJANA H eilte*« MM M. Podpisani je prejel po smrti svoje matere gospe Marije Šijanec pripadajočo podporo od Ljudske Samopomoči v Mariboru točno in zelo kulantno izplačano. Za to izvanredno naklonjenost se društvu najprisrčnejše zahvaljujem in ga priporočam vsakomur v takojšen pristop. Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 14. marca 1933. Lovro Šijanec. kMHMNMM .»»»MU I Aškerčeva 5. (b) Vložne knjižice kupite ali orodaste nat-bohe ori Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Šelenburgova alica t. II. Telefon 30-52. (dl i Stanovanja Prodam parcelo 728 m', vogalno, 4 minute od Trnovske cerkve. Pojasnila pri Parovel, Devin-ska ul. 9. (p) Ifl Spalnica s psiho za 2000 Din prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2963. (š) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna družina za maj najraje v centru. Ponudbe s ceno na upr. »Sloven.« pod »Vesten plačnik«, (c) Stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz treh večjih sob in prostorne predsobe s pritiklinami, iščem 1. aprilom. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine naj se stavijo na upr. »Slov.« v Ljubljani pod zn. »Stano I Aulomotor Motorno kolo 1 Drva dobite po zelo znižani ceni: Prelesnik, Janševa, telefon 3389. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi v veliki izbiri natugodneie in naicenete tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stan trii (1) Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker. Sv. Petra c. 14, Liubljana. (1) Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti ie naprodai več tisoč viso-kodebelnih in nritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah Zahtevajte cenik, ali se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg 3, (1) Prodam vrt vzorno kultiviran, 1000 m® obsežen, v mestu, v najprijaznejši in gosto naseljeni okolici, na moderni cesti, le 100 m od tramvajske postaje oddaljen, primeren za kakršnokoli stavbo. Dve tretjini kupnine tudi v knjižicah ljubljanskih zavodov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrtnice« št. 2946. (1) ,Aristos* a_ votla nosilna opeka Celiš ke opekarne Moderni, hitri, ekonomični način zidanja! - Toplo! - Suho! Prospekte in ponudbe pri zastopstvu: M. GREGOVIČ & CO. d. z o. L Ratni stavbni materija!! LJUBLJANA, Marijin trg 8. — Telefon 2971. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a S Semenski krompir lep, zdrav, iz hribovske zemlje — imam v zalogi. Škerjanec, p. Radomlje. 1 novo, športno s prikolico, prodam radi bolezni Za plačilo vzamem tudi hranilno knjižico. Vprašati Tyrševa 4, mesarija Zev-nik. (!) Ramo Prodam spalni in kupim športni otroški voziček. Naslov v Dobro osuieno meso zdravo (prednje in zadnje šunke, karč, rebra, vra-tina), z garancijo, da pride meso zdravo, razpošilja od 50 kg po 10.50 Din franko zaboj ab Bačka, Marcel Steiner, Sombor, telefon 68. (1) Karolina Pučelik roj. Bohm, sin Fric ter ostali sorodniki naznanjamo pretresljivo vest, da nas je nai nepozabni dobri soprog, oče, brat stric, svak, gospod Miroslav Pučelik šolski upravitelj v pokojn danes ob 9, previden s tolažili sv. vere za umirajoče, v 63. letu starosti nenadoma za vedno zapustil. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 19. marca 1933 ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Framu na framsko pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek v Framu. Blagega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, v trajen spomin in molitev. F r a m, dne 17. marca 1933. vanje« št. 2908. (c) upr. »Slov.« pod št. 2933. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Bcon, Roden-stock, Voitftlande*. Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Liubliani Ljudska Samopomoč v Mariboru mi ie izplačala po smrti mojega očeta g. Franca Zorko oripadajočo podporo hitro in kulantno. Izrekam ii tem potom javno zahvalo in jo prav prisrčno priporočam. Revn«, dne S. marca 1933. Franc Zorko. Danes je umrl moj ljubi soprog, najboljši oče in najzvestejši prijatelj svojih otrok, oziroma brat, zet in svak, gospod Leo Hamann trgovec in hišni posestnik V neizmerni žalosti spremimo blagopokojnika v nedeljo, dne 19. marca 1933 ob 3 popoldne od hiše žalosti, Mestni trg 8, na evangeljsko pokopališče. Ljubljana, dne 17. marca 1933. Edith Hamann v imenu vseh sorodnikov. MILJONAR PRIPOVEDUJE. Zakaj se je poročil s siromašnim dekletom »Ko me je pogledala, sem že bil očaran od njene svetle, bele in sveže polti. Takoj sem sklenil, da se z nio oženim.« Vsaka žena ima dandanes lahko belo ia mehko kožo, kakoršna piiia in kakršni se divijo vsi moški Uporabljajte kremo Toka-lon hrano za kožo bele barve (ne mastno), ki vsebuie preparirano svežo smetano in olivno olje. kombinirano e ohlaževalnim' in osvežujočimi dodatki Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, blaži razdražene kožne žleze, krči razširiene pore in odstranjuje zajedavce. Naiboli ra?kava in najtemnejša koža postane mehka in bela V treh dneh *e koža obnovi ter postane lepa in «veža. kakor se ne da doseči na noben drug način Krema nai se uporablja vsako iutro. Za /oškote in /ožice Spomladanska torta- S, eni 4 — 5 rumenjakov, da dobro narastejo; dodaj 18dkg sladkorja nekoliko naribane pomarančne lupine, ter sok ene cele pomaranče. To mešaj 15 minut, ter dodaj 6 dkg zmletih mm leljev, 16 dkg moke pomešane z l2 zavitka >ADRlAc praška, ter konečno sneg 4—5 beljakov. Testo pretresi v tortn. m del in peci v neprevroči pečici približno 'U ure Ohlajeno prerezi v dva kolobarja, ter enega premaži z marmelado. Torta oblita z runiovim sladkornim ledom izvrstno tekne. Iz laboratorijske ■iraške »ADRIAc kuhinje tovarne za pecivne Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar. Sisak Varujte se potvorbt Zaščitni znak BRAZILSKI MATE-ČQJ kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska cesls 29. ►j« Naš sin, brat, svak in stric, gospod Bogomil i/dovič publicist je umrl danes ob pol 2 zjutraj. Pogreb bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. V Ljubljani, dne 17. marca 1933. Neža Vdovič, mati. Stanislav Vdovič z družino, brat. Darinka Vdovič, sestra. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Franc Krem žar. kronika « Kaj pravite? To-le prav za prtu; na celjn za Štajerce, Korošcu in 1'rekmurce, k večjemu za Primorce, r glavnem pa za Kranjce. Vravijp namreč, da je ■fovšija. tipična kranjska lastnimi, ('rele sicer najbrže v obilni meri ludi zunaj Kranjske, če že upoštevamo, da so meje nekdanjih kronovin še ostale v ljudskem razlikovanju, ampak na Kranjskem je je toliko, da hi jo lahko izvažali v ver. s vel. Torej na Kranjskem, je bilo zadnje dni, da je fani zaklal sovrstnika. Zakaj? Ljudje so odgovorili: Iz fovšijc, ker je imel nevesto! Pa sla oba za njo gledala, kaj nei* — Ah, kaj še, (/ledni je samo tisti, ki je bil zaklan. Ta, ki je ženina zaklat, sc še zmenil ni zanjo. Sama f ovil ju .'..- Tako, mladi ljudje, pa nc le na Kranjskem! Starejši, so si pa zavistni zaradi drugih reči. Če (tre komu dobro, mu ljudje niso zavistni zalo, ker jim ju odvzel zaslužek, ali ker ure njim slabo, temveč največkrat zaradi lega, ker gre nekomu še dobro na, svetu. Ilnvež ni bogatinu zavisten, temveč prej celo bogatin manj bogatemu, ker sc je ludi temu nekaj.: posrečilo, recimo, da jc prodal živino ugodneje, kakor on. V našem življenju je sploh lako: če si kdo zmhli, da bo napravil magari tovarno lurških opnnlc in mu bodo opanlcc šle. se bo zanesljivo našel šc Icdo, ki. bo napravil prav lako tovarno, čeprav dve ne bi šli in bosta obe propadli. Če bo Icdo pričel po glavi hoditi in bo pobiral pri tem prostovoljne prispevke, }>a bi le nekaj nabral, kmalu bo imel konkurente. Ta kranjski pojav jc nekaka duševna lenoba, ki si rada zaželi tuje blago. ker si ga sama nc zna poiskali. To jc bolezen, ki prijemlje nedorasle ljudi, šc nedoraslo gospodarstvo, nedoraslo duševno življenje. Ta bolezen, la. fovšijaje doma povsod lam, Icjcr imajo duševni slabiči glavno besedo, ne pa, pametni, razsodni ljudje. In pa lam, kjer ni tolerance, duha solidarnosti in znosljivosti. — Kakor rečeno, to ne velja le za neveste in kravje kupčije, ampak tudi zn vse panoge našega javnega življenja. 'Zal. da vseh vzgledov ne kaže objavljali. Koledar Sobota, 18. marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik; Salvator, spoznavalec, — Zadnji krajcc ob 22.05. Mcrschcl napoveduje sneg in dež. Novi grobovi "J" V Framu jc umrl v 63. letu svojega življenja upokojeni šolski upravitelj g. Miroslav Pu-č c 1 i k. Pokojnik jc bil markanlna osebnost v vrstah naših šolnikov. Mnogo let je vodil ljudsko šolo v Krčcvini pri Mariboru, pred leti pa je stopil v zasluženi pokoj ter sc naselil v Framu. Pogreb dragega rajnkega bo jutri ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti v Framu na framsko pokopališče. Naj mu sveti večna luč, prizadetim svojcem naše sožalje! -J" V Ljubljani je včeraj umrl g. Lco Har.iaim, irgovec iu posestnik, star šele 31 let. Bolehal je že več let. Pokojnik je bi! lastnik starozuanc in ugledno trgovske hiše. Zapušča soprogo in dva sinova, ki študirata na ptujski gimnaziji. Blag mu spomin! 'žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Sprememba pri Drž. higienskem zavodu Za rršilca dolžnosti ravnatelja Državnega higienskega zavoda v Ljubljani jc imenovan dr. Karel P e t r i č, doslej vršilec dolžnosti šefa socijalnomedicinskcga oddelka na tem zavodu. Eno vijolico 5 v časi sv. Jožefu, en milodar za mnogobrojne I' revne osirotele olroke prosi v veliki potrebi DOM S K. THR^ZtfE D. fEZUSA za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. Ostate vesti — Turni smuSki tečaj v Triglavskem pogorju. Tečaj traja od 2. rio '). aprila. Poleg praktičnega vežbanja v smislu tehniki na strminah eo bo v tečaju podučevalo tudi v orijen-taciji na planinah, teoretično o rabi cepina, derez in vrvi (teh predmetov v tečaj ni treba s seboj jemati), o prvi |K>inoči ob senuških nezgodah i. dr., torej nn splošno <> vsem o čemer mora biti vsak smučar, ki poseča planine. |h>-učen. Nočeva lo sc bo v .Sta niče. v i koči. Vodnikovi koči, v koči pri Sedmerih jezerih in v koči na Planini na Kraju, število udeležencev jc omejeno. Tečaj vodi g. J. K veder, spremlja g. Bitenc in vodnik A. Rekar. kateri bo po potrebi in zahtevi tudi nosil odvisne stvari. Enotna cena za tečaj jc skupno Din 550. Obvezne prijave sprejema g. Bitenc, Smučarski dom Ilirije, Rateče—Planica in pisarna SPD, Ljubljana, palača Grafike, Masarykova cesta 14-1. Podrobne informacijo glede odhoda in opreme slede. — Vremensko poročilo s Kole, Kofce, 17. marca: Temperatura -0", solnce, jasno, smuka pod Velikim vrho, na Siji planini in Pungratu dobra. — Stanje litijskih ponesrečencev. Včeraj smo poročali o hudi nesreči v litijski predilnici. IPoleg ponesrečencev, katerih imena smo že navedli, so pripeljali v bolnišnico Se delavce Avgusta Cveti-čarja, Ivana Skubica iu Marijana Strnišo. Ni bil pa pripeljan v bolnišnico delavec Filip Sluga in je bilo njegovo ime navedeno po pomoti. Stanje ponesrečencev se je obrnilo žc na boljše ter so skoraj vsi izven nevarnosti. — K razpravi o testeninah smo prejeli od tvrdke E, Bežek tele vrstice: Iz preveč posplošeni pojasnil dobi Vaš čitatelj brez dvoma litis, da so bile ugotovitve tržnega nadzorstva in Higijen-skega zavoda v Ljubljani take, da sc sploh ni noben proizvajalec testenin ravnal po določenih predpisih pravilnika. Ker tržno nadzorstvo kakor led: lligiienski zavod ni imel nikakega povoda postopali proti izdelkom moje tvrdke, Vas prosim, da blagovolite to Vašim čitateljcm tolmačili. Prosim obenem Higljenski zavod in tržno nadzorstvo v Ljubljani, da to mojo izjavo rfesnici na ljubo tudi javno potrdi v Vašem c. listu, da se mi nc bo godila od strani javnih institucij nepotrebna Krivica, — E. Bcžek, specijalitetne testenine, Ljubljana, — Likvidacija Kocbckove zadeve. Vsem bo gotovo še v spominu zadeva Jos. Kocbcka, industrijalca v Kranju, ko jc bil na ccsli ugrabljen iz svojega avtomobila in odpeljan v Ljubljano na opazovalni oddelek. »Slovenec« jc o tej stvari prvi poročal Afera ic po vsej Sloveniji vzbujala splošno senzacijo. Kazenska zadeva proti insccnatorjem ugrabljenja odnosno nasilnega transporta v bolnišnico jc sedaj pred preiskovalnim sodnikom končana in bo državni tožilcc vložil proti gotovim osebam javno obtožSo. • Priznano dober lilcr; 10 Dšn, čc?, ulico 9 Din in druga prvovrstna vina od 10 Din naprej. Specialitete v slaščicah, sendvičih itd. itd. BAR BUFFET K O S A K SLAŠČIČARNA Prešernova ulica. — Prepovedan tisk. Službene novine od 16. t. m. obia.ljajo, da je prepovedalo drž. pravdnlštvo v Zagrebu prodajanje in razširjanje liskopisa »Vjesnik za knjižarc i papirničarc,, št. 1—2 za mesec januar in februar, ki sc tiska v Zagrebu. — Razglas. Rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za javno pravo na juridični fakulteti. Piošnjc jc poslati rektoratu najkasneje do 24. aprila. — Nabava 16.700 kub. metrov drv za ljubljansko, mariborsko, celjsko in škofjeloško gaini-zijo. Licitacija bo 23. marca ob 11 v pisarni inten-dancc dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer so interesentom vsi pogoji dnevno na vpogled. — Prvi zvezek letošnjega (osmega) letnika -Zborov« izide v kratkem. — Zamudo jc povzročilo nabiranje in3eratov. — Strela udarila v cerkev. Nu otoku Braču jc med nevihto treščilo v zvonih ccrkve v Ležišču. Zvonik in cerkev sta poškodovana, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. — Os.jcški velesejm likvidiran. Ravnateljstvo osješki ga velesejmu jc sporočilo, da se jc končno odločilo /a likvidacijo vclcaejina, ker ni nobenega tipanju, da bi se razmere spremenile in da bi velesejm v Osjeku uspel. — Po 17 letih iz Rusije. Milivoj Jovanovič, doma iz Lačarka pri Sremski Mitrovici, ic bi! leta 1916 v Galiciji ujet in odpeljan v Rusijo. Od takrat ni bilo nobenega glasu o njem. Domači so bili prepričani, da je mrtev in so se zanj darovale sv. ma-šc-zadušnice, na verni hduš dan so pa njemu v spomin prižigali sveče. Tc dni je pa Jovanovič pisal svoji sestri in siccr iz Ljubitova na Poljskem. V ujetništvu se je oženil in ima dva sina. Pisal je v ruskem jeziku. Šele po 17 Iclih sc mu jc posrečilo priti iz Rusije na Poljsko. — Bališ ga je pokopal. Dane 1'ricu iz Bclopo-lja pri Gospiču je zbral svate in sc odpeljal z njimi v Podlapac po nevesto. Ko so sc svatje vračali domov, so bili prcccj sladko ginjeni. Na prvem vozu jc sedel ženin Dane s svojo nevesto, takoj za njim pa so bile na vozu naložene omare, postelje in druga bala kmetske neveste. Dane, ki je tudi nekoliko pregloboko pogledal v kozarcc, sc ni posebno menil za to, kako vozijo konji. Naenkrat sc jc voz prevrnil in Dane se jc znašel v jarku, na njem pa jc ležala polomljena bala. Pri padcu si je Dane zlomil nogo in roko ter so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico. — i0% obresti je zahteval. Iz Novega Sada poročajo: Apelacijsko sodišče ie na tožbo številnih kmetov obtožilo rentniku Josipa Neu-manna iz Tithi, ker jc zu |»sojilu zahteval S> ef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki sc premalo gibljejo. »Franz-Josci« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Domači vrt. Delo po domačih vrtovih se je pričelo. Vsak bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bil najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj iii kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetovalca Vam moremo priporočiti: M. liumeka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobama in 2 barvnima slikama v knjigi Domači vrt . ki je izšla v drugi predelani izdaji. Vas ne puste nikdar na cedilu, vse kar potrebujete, najdete v njih, skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali malega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broš. izvodu 12 Din, v polno platno vezannemit 54 Din (brc/, poštnine). Naročite nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zobotehniški sestanki. Podpisana organizacija izjavlja, da nc odgovarja za zobotehniške sestanke, ki bi sc sklicevali pod drugim naslovom in po potrebi poedinih nevčlanjcnih zobotehnikih! — Društvo zobotehnikov za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. 2900 — Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobno 'i imamo v naravni »Franz Joscfovi'< grenčici domač'! srcdslvo pri roki, da največja razburjen';: ' :m.~!o rvoj vzrok v slabi prebavi, takoj prežen o. Naše dUmr-tvn Akademski cerkveni pevski zbor pri oo. frančiškanih ima redno vajo danes ob pol 6 /večer (in nc ob 6) ločno — brez akademske četrti. Vso stare in novo priglašene pevke in pevce prosim, dn sc vaje sigurno udeleže. Program jc nekoliko težji in zahteva zato resnejšega dela. Nc pozabile na točnost! — 1'cvovodja. Poizvedtovanisr- Fotografsko stojalo «cm našel pod Presedlia-jcin. Naslov se izve v upravi »Slovenca. □ D>,'ajs^t let dela in uspehu. Tc dni poteče dvajset let, ko je na Muli v Dravski dolini otvoril trgovino s kolonialnim in špecerijskim blagom vrl slovenski mož in podjetnik, go-;p. Miloš Osel. Leta 1921 se je preselil v Maribor in otvoril trgovino na Aleksandrovi cesti; leta 1923 se je preselil na Glavni trg 41. 23, kjer je pred nedavnim na najmodernejši način uredil svoje veJelrgovinskc prostora. S takšno ureditvijo, ki ustreza vsem zahtevam hlgijcne, pa ludi estetike, in načelom najbrže ekspeditivnorti in nagle postrežbe, kar jc zlaoti pri gresističnih podjetjih izrednega pomena, se more ponašati v vse-j državi jedva dvoje, troje trgovskih veiepodjatij. S ponosom lahko zre go;,p. Miloš Cset, ki ;ie je od revnega slovenskega kmet-skega sina povzpel na položaj uglednega vclcpod-jetnika in meščana, na -sadove vztrajnega, marljivega in poštenega dela, Dvoje vrlin odlikuje gosp. Miloša Oseta, ki jih je treba ob tem jubileju nagla-siti: njegovo dobro očetovsko arco -do svojih nameščencev, kar je v Mariboru obče znana stvar, in pa solidna veeluost podjetja, ki lahko takoj zadosti Čudi najbolj izbirčnemu in razvajenemu ku-povalcu Je pa slavljcnec dela tudi vrl podpornik vseh dobrodelnih in človekoljubnih akcij; to vedo vsi tisti, ki stojijo v službi bližnjikovi: gosp. Miloš Osel veliko, veliko žrtvuje za siromake in uboge. Zato je tudi njegovo d-.lo blagoslovljeno; in lo mu želimo ludi v bodočih desetlstjih! 0 Mestni načelnik dr. Fraaio T-ioold se je povrnil iz Belgrada Ier zopet prevzel vodstvo občinskih poslov. □ Jutri zvečer dijaška ak.idcmija! Dijaški praznik sv. Jožefu proslave aiaribo ki srednješolci z akademijo, ki jo priredij jutri 'večer v dvorani Zadružne gospolaiiskc banko. Spored akademijo je sledeč: Orkester: 15. Mah ■Kelleksv, koračnica. L. Bach -.Prihod pomladi-1, romanca; bariton solo, poje A. Gor.šek: Villiar Lastavice; llisto Savin Zimski ideali.. Klavir solo, M. Kation; Mozart Fantazija \ c-molit«. Zborna dcklamaci ja: Od kdaj so pozna no -. Violin solo, F. Lešanc: Faust-iantazi ja?. Omi-■ /na debata. ■ Orkester: I.'. Wiiicu ga. Marija Phizovnik. Pogreb blago pokojnicc bo danes ob 5 popoldne i/ mrtvašnico na frančiškansko pokopališče. — V bolnišnici je ugrabila smrt zasebnico Roz-ilijo Grozi, staro 55 let. Pokopali IkkIo blago rajnko danes ob pol X popoldne, i/ mrtvašnici na i:nugdalcn;-kcm pokopališču. — V bolnišnici jo umrl mizarski mojster Jožef Volčič, star 55 let. Pokojnik jo bi! brat svoje-e as no \ Dravi ponesrečenega župnika i/. Brezna. Živahno .so jo udejstvoval mnogo let v mariborskem gasilskem društvu. Na gasilskem domu vihra rad' njegove f, in rti orna zastava. Pokopali ga bodo danes popoldne ob (sol 5 i/. tnrtvaSnicc na mostnem pokopališču na Polmv-ju. '-volila pokojnim večna luč. žalujočim svoj- I ee.u n iše iskn no sožalje. □ Bogoljubov igra. Mariborski šahovski | svet jo spravila v umevno nervoznost in rado-j vednost novica, d« obišče v prihodnjih dneh : Maribor šahovski velemojster Bogoljubov, Na-| hajn so na šahovski turneji po jn/noevropskih | središčih. V Mariboru bo nastopil v torek. 21. j t. m. Kraj slrnultaiike so bo še določil, najbrž I pa bo v hotelu Oreh . 1/. Maribora potuje moj-i i-ter naprej v Celovec in od tam v I jubljano. ! Priprave za »prejem in nastop Bogoljubo\a \ I nošeni mostu vodi M ni i bo t\sk i šahovski klub. 1 J V turnim brnc sovražna krila. V noči na ! i'ctek so zoptt brnela nad Slovenskimi goricami j italijanska letala, ki so priplula čez Koziak v stneri ' proti Madrarski. I etela so nad Sv. Urbanom, se-| vemo cd Maribora ter zapustila nekako nad Cmu-j rekom zopet naše ozemlje. Po brnenju sodeč, so j bde tri skupine. Prva je plula o-b pol 1, druga ; ob pol 3 in trelja ob pol 5. Silni šum, ki so ga le-| tsla razvijala, dokazuje, da so bili najbrže veliki | bombarderski Caproniji z. več motorji. Protesti pro-! ti oboroževanji: madiirskega soseda so pač v lo-I liko zalegli, da bodo nevarni ptiči potovali po zra-I ku nc več podnevi, ampak pod zaščito nočne ! temiiie, □ Velika dražba nepremičnin. Dne 21. aprila i pride na dražbo pred tukajšnjim okrajnim .-sodiščem skupina nepremičnin iz Maribora, k. o. Grajski marof, vi. št. 92. Cenilna vrednost znaša 6600S9 dinarjev 23 par, najmanjši ponudek 330.044 Din | 62 par. H Tingl - tdimi.Sludcnško Joželovani- je i tudi letos privabilo pester lingl-langl iz vseli vc-j trov, '/,c nekaj dni prihajajo pokriti vozovi, aa dvo-j riščih gostiln in večjih javnih prostorih rastejo iz ] tal šotori, vrtilnih), gugalnicc, strelišča, vrvi, pisan i svet v vseli jezikih, ob večerih pn /.c zažarijo vse le znamenitosti v tisočerih žarni• ih. lajne in orke I strioni sc oglasijo v noč in vrtiljaki delajo svoje poskusne '-oznje, ki so jih vneto udeležuje studen-ška in druga predmestna mladina. G Pomnožen promet. Radi Jožcfovanja bo jutri pomnožilo mestno avtobusno podjetje vožnje na progi št. 1. Avtobusi bodo vozili po Ruški, Črtomirovi, Krekovi do /cler.uiškega prelaza. O Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 19. do 25. t, m. lekarna -Pri angelu varim , mag. S'*-ak Tin Aleksandrovi cesti. H V Rušah nI bilo zločina, lin/telesenjc pokojne nO letne l.oearioe \tte Sehlnchnor v Hiišali jc prineslo Ugotolllov. da jo H.-rin a m a /ukrivilo smrt ter jo vsak /ločin izključen. Najbrž ji •■ tabelo starko napadla a^nndne sla bosi. ko s-o ie nahajala \ bližini štedilnika, p so ii je v m in obleka. Zadobilfl '• pri fo:n hudo opeklino po ecli trejini telesa ki so povzročile obenem z dimom, ki sc jc zgostil \ zaprti sobi. smrt. Kuzlclcscnju. ki ga ji: izvršil sodni zdravnik dr. Zorjun. je priMj.i\o\al preisk\alni sodnik v.-s. Kramer, nuvzoč pa je bil tudi zdravnik dr. Zorcc iz iluš. □ Apel gledališko uprave. Mnogi gledališki abonentjo, /.lasti pa blokaši, vsebolj zaostajajo s plačevanjem obrol ov. Kor mora gledališče i polnjoVati svojo obveznosti sproti tor jc moralo tudi za netočne plačnike /c poravnati tautijciuc in takso /a penzijski lomi gledaliških igralcev za vso dosedanjo predstavo, apelira na uvidevnost zaostalih ahonentov in blokašcv. du vendar žc zadostijo svojim obveznostim, posebno ker se mora I. aprila izravnati žc /uclnji obrok. □ Smrt pod vozom. L sodnn .-airlna nesreča so je /godila včeraj zvečer v gozdu stolnega župnišču nad Mariborom. Cirabili iu vozili so "ozdtio listjo. J. Koros od Sv lloka na Sotli. hlapce v stolnem župnišču, je šol za težko nu-tovorjenim vozom. Ko so konji llu gozdnem kolovozu nenadoma potegnili, se jo vo/ nagnil. Korcs jc skušal zadržati, pa so bile njegove »:• či za veliko težo mnogo prešibk -. Voz so jo vrnil nanj in ga jo lestvica udarila z veliko • iin po glavi ter avti najbrž strla tilnik. Bil je na mestu mrtev. Pogreb pokojnika bo jutri, v nedeljo popoldne i/, mrtvašnice na župno pokopališče. Blagemu rajnkemu, ki jc bil vedno vesten in marljiv pri svojem deiu, naj sveti ' večna luč. Žalujočim na-še sožalje. U Sumouinor slikarskega mojstra. V l aten-bachovi iric-i 20 so našli včeraj popoldne za vrati spalnice obešenega 5_' letnega slikarskega mojstra Ototri T. Bil jo že mitov, ko so ga sneli i/ sijirlonosne vrvi iu so bili vsi jioskusi. da bi mu vrnili življenje, zumiui. Vzrok snmo-uiuora ni znan. □ Prijatelji galsko kulture. Francoski krožek priredi jutri, v netleljo ob 20 v Vesni dra-inatski večer. \'j)rj/.orita ^c komediji Line fiero panicjue v !■ iteri nastopijo M. Kolšek, It. Ras-berger, M. Aneič iu N. Gabrijolčič in Le pro-fesseaiv, ki jo igrajo mesecev — (> jurjev. So