2/5 številka. Trst, v torek 4. oktobra 1904. Tečaj XXIX. V ImhajM T mM k Tudi b sedeljah to praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. -»• M2M ttevttka se prodajajo po S mt&. (6 stotnik) a araogih tobakarnah v Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, O* i1, Kranjp. Mariboru, Celovcu, Idriji, 8t. Petra, Sežani, Nabrefini, N(wnmarta itd. fr'*«a b aarofib* sprejema oprava lista „Edinost", ■. Giorgie Galatti it. 18. — UraiM ara atf 2 pep. * 8; .«m oglasom 16 atotink na Trato petit; m_______ jame zahvale in domafi oglasi po pogodbi. :xcsca TELKFOH Itv. 11S7. Cdinosl Glasili, pslftičsega društva „Edimt" za Primrsko. F edinosti je moč t Varočnlaa inaia aa th lete 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 k o Na naročbe brez dopo slane naročnine Be apiava ne o« f. Vri dopisi naj se poSiljajo na nredništvo lista. Nafraakavaai plam M ae aorejenajo In rakaplsl aa ne vrafiata. HaroČnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo li-tt. UREDNIŠTVO: Giorgfio Oalatti 18. (Narodni dom). Isiajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni > konsorcij lista „Edinost**. — Natisnila tiskarna konsvefta liata „Kdinoat" v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. 18. PoStno-hranllničn I račun fit. «41.6*2. Rnslo-iila m (Brzojavne vesti.) PORT A RT UR. Brodcvje poskusi zopet vdreti iz pristanišča. PETROGRAD 3. V prihodnjih dneh b> beje ruska eskadra z >pet poskusila vdreti iz portarturškega pristan s5?. Ko eo se bile po zadajem pomorskem boju japonske ladije umaknile k erotskim otokom, bo Rusi poskii-8 h s poškodovanimi io zopet popravljenimi la iijami voz ti po odprtem morju. Pokazalo ee je, da eo ladije dobro popravljene. Vziic temu nimajo liiBi posebne nade, da sa ladi-jam posreči u dreti iz pr stanišča, vendar je pričakovati, da bo v predseoječem boju tudi jipoosko brodovr e mteao poškodovano. Kratko premirje. LONDON 3 »Daily CaromVe« poroča, Ha je b.lo minolo sabota sklenjeno pred Port Arturem kratko premirje radi pokopa mrli-čev. Potem je pa takoj zopet z vsj silo pričelo obstrtLevanjr. Nova pomorska bitka? LONDON 3 .Brzojavka, ki jo je sinoči »Dai v Telegrapb« prejel iz Šangaja. poreča o novem pomorskem boju, ki ne je vršil nred Por: Arturjtm. Rubi ao najeli baje v S.n gaju neki parnik, da prepelje rusko vojno ia lijo, ki je v soboto dospela v VovsuDg. Džunke iz Port Arturja. ĆIFU 3. (Reuterjev brc). Včeraj ie d ep;lo iz Port Arturja več džunk 8 lt>0 potniki. Boji za Kuropatkinovo utrdbo. Ruska eskadra v pristanišču. TOKIO 3. (Reuterjev biro). Ruai po z obupnimi naskoki poskušali vzeti zopet Kuropatkinovo utrdbo, ki gospoduje nad vodovodom. 01)9 stranke sta imeli velike izgube. Japonski topovi gospodujejo sedaj nad vsem pristaniščem. Položaj ruBkfgi brodovja je re. t. m. iz libavBkega pristanišča v Vztočno Azijo p"»d poveljstvom admirala Roždeatvenakega. Veliki knez Aleksander Mihajlović. PARIZ 3. Iz Petrograda poročajo, da je veliki knez Aleksander Mi haj lov <5 odpotoval na Kavkaz. S tem je ovržena govorica, da je bil veliki knez imenovan vrhnim poveljnikom v Mandžuriji. Ruska križarka »Bajan«. ŠANGAJ 3. (Reuterjev biro). Neka ruska vojna ladija, najbrž »Bajan<< se je baje vsidrala pri Guzlavu v pri&tinu Hang-kav. Dva parnika sta odplula tjakaj, da pre-peljata ladijo v Šangaj. Kuropatkin imenovan vrhovnim poveljnikom. PETROGRAD 3. Kuropatkin je imenovan vrhovnim poveljnikom vseh treh ruskih armad v Vzto5ni Aziji. Alebsejev ostane namestnik toda samo zi civilne slvEri. Poveljnikom prpe armade je imenovan general Liaevič, druge general Grippenbtrg. Iz Vilne poročajo, da s 3 Grippenberg poda na bojišče okolu 15. t. m. Brzojavne vesti. - Francozki parlament. PARIZ 3. Današnji ministeraki svet je sklenil skliaati parlament za dne 18. t. m. Imenovanje v francozki vojski. PARIZ 3. General Desatisae je bil imenovan poveljnikom 2. voja, general Tremeau pa poveljnikom 12. voja. Poslanik Lanza. RIM 3. Grof Lanza, italijanski poslanik v Berolinu, je dospel včeraj semkaj ter se dlje časa razgovarjal z Tittonijem, ministrom zunanjih stvari. v baco/ini. Okolo mesta da si smemo sezidati trden zid,* da si smemo voliti sodnika in Bvečenika, nt s ne sme soditi Likdo drugi, nego naš sodnik ali kralj, cel<5 niti ne ban, kateremu nismo dolžni dajati nič drnzega, nego vola, sto kruhov in eod vina, ko je prišel prvikrat v to kraljevino. — Da, dragi ljudje moji, potem smo dobili več svobode in zemlje. Kjtr-keli bodi Gričanin p) kraljevini na konju ali peš, noseči blago, nikjer ne plačuje mitnine. To so nam svobode nade med našimi zidovi, a dalje nam seza naša lepa zemlja in čuma izven zidov do Cirkvenika, kjer začenja kapiteljsko vladanje. Silno so se radovali naši očetje na tej novi svobodi, po kateri aam ne treba niti pred kraljem gled&ti v zemljo. Ali kmalu se je skalila tudi ta nova radost. Pripetilo se je bilo v kratkem nekaj, da se je začela eovražiti kri z rodno krvjo, da je sosed režal na soBeda, a tisti potok med nam', po katerem bi morala teči biatra voda, je tekla krvavim tokom kri griŠka in kapiteljska, a vse to tretjim na korist. Bela nam ni b.l dal vsega brda »Griča«. Gospoda kanoniki so ga zaprosili, Na adreso Zadra in Ljiljane. i. Deželni zbor istrski ima sedaj svoje zasedanje. Deželnega abora tržaškega pa — ni. V Trstu smo v nekakem izjemnem stanju. Suspendirana sta začasno naša komuoalua ustava in naša deželna zakonodaja. V tem obnornoalnem stanju v Trstu in v očigled zasedanju deželnega zbora v Istri, je bil priobčil »Indipendente« (št. 9357 od 20. septembra) topel apel na adre30 italijanske večine v deželnem zboru istrskem. Vsebina in namen tega apela tta vre ina, da Bezoanimo žojima tudi nhšo javnost, izlssti pa obe de« naj jim daruje zemljo na brdu, kamor bodo mogli nositi svoje blago, ako bi navalili sovražniki, kakoršni so Pesoglavci iz Tatarije. Kralj jim je bil dal zemljo Gradič na našem brdu, zunaj zidu pred »Novimi vratmi«. Tu so si napravili »Popov stolp«. Gričane je to bolelo. Hoteli so biti na svojem brdu čisto svoji ; ali kralj jim je odtrgal eno krpo. Oni so sezidali svoje zidine in stolpe, sedaj pa so jim kapiteljska gospoda pred nosom sezidali »popov turen« kakor pes pod »griški« nos. To je bila prava rana. — In velika rana ! je potrdil učitelj. — Da, da, je nadaljeval Tema važno, dosti poštenih glav se je razbilo ob tem turnu. Druga, še h uja rana je oni prokleti Medvedgrad, ki nas gleda z visokega grfči kakor skopee iz oblaka preži na živali. Sto in več let grozi od tam gori naši svobodi, in bojim se, da nam pride od njega se mnogo zla. Zgradil ga je bil neki kanonik Benko v dober namen, ali dan danes se ce ve, čegav je,, ali škc fovski, ali kraljevski. Radi njega teče večna pravda, cBtane pa bržkone kralju, ker krona je v pravdi vsikdar mečneja. (Pride še.) želnozloraki večini — v Zadra in Ljubljani ! Poleg skrbi za politično in ekonomično upravo v deželi — pravi »Indipe^dente« — navstaja t<» pot de druga naloga večini de želnega rbora v Istri. »Zaano je, kako vežejo vezi bratske solidarnosti Trst z Istro. Nade mesto, s katerim imajo skupno moralne in materijalne interese ter politične namene, smatrajo Istrani kakor svojo moralno stolnico. Sklicuje se potem na ža omenjene eedanje abnormalne razmere ▼ Trstu, poživlja »Indipendente« italijansko večino v deželnem zboru istrskem : »Žito pričakujemo, in emo gotovi, da se zgodi, da bodo istrski bratje govorili za nas, da se iz njihovega p krajinskega parlamenta povedi gne gla9, ki naj zveni v protest proti sedanjim abnormalnim odnošajem v Trsta, ki naj bo glas resnice. Ta glas naj pokaže v polni luči vse dogodke, ki v zadnjih časih kale javni mir v našem meetu.« Tako je zvenel apel v »Indipedentu« od 20. septembra. Dne 28. septembra pa so go epoda Bennati in družba etavili v deželnem zboru istrskem interpelacijo —radi odne šajev in dogodkov v Trstu. Interpelantje pravijo, da na državnih političnih oblastih v Primorju vlada »dub proganjanja« proti italijanskim državljanom, bi-vajočim v teh pokrajinah in se sklicujejo na slučaje izganjanja Italijanov iz Trsla. To pa da so še le posamični slučaji v dolgi vrsti krivic in pritisk* cd strani odijoznega zistema per-sekucij, ki je tem odijozneji, ker zadevlje podanike sosednjega kraljestva, o katerem se govori, da je v tesnih prijateljskih odnoša^ih s to državo. Interpelantje raključujejo svojo interpelacijo: »Proti imeli v tej vojni silno težak boj, ker se moramo razun a eovrežnikom boriti tudi z našo veliko oddaljenostjo od evropske Rudije. Japonci zamorejo vse riskirati, strelivo in človeško življenj*, ker morejo vse to nadome* ščati v enem tedna. Pri £uiih traja to — meni Romanov — trikrat tako dolgo. Roma* nov je trdno prepričan, da se na bi bil Kuropatkin niti za trenotek obotavljal, in bi bi bil izvojeval pri Liaojangu odločilno bitko, kjer bi bil tudi zmagal, da je hotel položiti vse na kocko. Ako bi ae bila pa pripetila kaka nezgoda, bi bila imela ista za vso vojno avoje posledice, pa tudi ne bi bila e tem vojna končana. Kuropatkin je pa preizkušen, preizveden, da l>i se spuščal v taka pustolovstva, v katerih bi lahko ponesrečila vsa armada. Romanov ne veruje, da pojdejo Japonci dlje nego do Tienlinga. K tem izpovedbam generala Romanova bi bilo morda pripomniti, da so ista povsem veljavna, v kolikor upoštevamo moment oddaljenosti. Gotovo je tako, da Japonci hitreje spravljajo na bojišče bodi razne potrebščine za vojsko, bodi ljudij. Glede poslednjih pa je vprašanje : koliko in da-li imajo sploh še kaj dovaževati možtva, ki je res — v o, a k ! Tudi japonefilski listi — kakor n. pr. in sosebno »Neue Fre:e Presse« — so priznavali, da je bila Japonska pravkar prisiljena v spremembo vojnega zakona in to le po dejstvu, da je nje materijal na ljudeh, res sposoben ca vojno, popolnoma izcrpljen. Čim ne bo več kaj prevažati, odpade tudi ugod-noBt bližine. Sicer pa je omenjeni dunajski liBt, ko je — in to gotovo v največi dobrohotnosti — govo:il Japoncem svarilne be-: sede, povdarjal, da pomnoženje vojske, ki je takemu neopravičenemu kršenju pravic in j dosežajo Japonci o spremembo vojnega za-mednarednega spoštovanja, ki poBebne zadev- kona, nikakor ne pride prej na bojišče, nego Ije naŠ9 brate, s katerimi nas vežejo Živi stiki ruske čete, ki ae sedaj mobilizujejo. Kajti interesov in tesne naredne vezi, protestujemo kolikor toliko morsjo Japonci te nove čete mi slovet no. Io v imenu t'stcga liberalnega vojaško izvežbati, predno jih odpošljejo na čutBtvoN anja, kateiemu njegova ekscelenca, bojišče. zik je neoporečno d<ž?lni jezik in kakor tak ima v deželnem zastopu iste pravice z nemškim. Tako postopanje, kakoršno je izvolil dež. glavar z interpelacijo Roškarjevo, se ne daje opravičiti po nobenem zakonu in po nobenem poslovnem reda. Zapostavljanje slovenskega jezika v deželnem zbora je torej nezakonito, — Ta naj omenimo le še, da je med nemškimi listi — ki so seveda, vsi kričali radi omenjene slovenske interpelacije — najbolj kričal konservativni > Volksblatt«. To je menda plačilo žito, da so Slovenci vedno do danes, sosebno pa še v časih Hohecvrar-tovih, slepo delali tlako nemškim konservativcem in so iz cz:rev do teh poslednjih le prepogoeto odjenjavali in zapostavljali naše narodne aspiracije ter s a t iko pregre šali proti narodnim načelom! Ta nemško-konservetivni faror zavoljo ene slovenske iterpelacije je pa še menda v posebno plačilo- za to, da so se Slovenci pravkar v mariborskem okraju eksponirali za nemško konservativnega kandidata! He, kje ste vi vsi, ki hečete uverjati, da je »konservativno« mišljenje identični z narodno pravičnostjo ? ! Na to limanrco se ne vjame več noben kalin za kak »katoliški ceatrum«. Nemški in italijanski konservativci bo ae popolnoma radikalizirali v narodnem pogleda. Zato more in mora tudi slovenski narod od svojih sinov konservativnega mišljenja zahtevati istotako brezobzirno vedenje v narodnih stvareh. Ce se italijanskim in nemškim konservativcem ne zdi potrebno, da bi jemali obzira na narodnost slovenskih konservativcev, potem dela greh slovenski konservativec, ako kaže kake obzire na nemške konservativce. Tako je in tako mora oetiti, dokler bo narodni moment v obče razvrščal stranke v Avstriji ! ministerski predsenik in minister za notranje Križarko »Varjag«, zaščitnika, ^ utonila v boju pri Oemu'pu začetkom tu sledita J j r i stvari sam« ga sebe proglaša toli čast nam je staviti vprašanje«. . . ^^ ltl9ko>poneke vojie) p06kušali so tisti navadni stereotipni vj.ra5anji ^»je-h «oano Jj|ponc|i Ž0 ve5krat vzdigniti iz morja. Sedsj pa poročajo, da se jim to kmalo posreči. vaši ekfccelecci«, »je li Vaša eksct>lenca voljna« iti. itd.? Tako bo se gospoia Bennati in družba brzo in glasno odzvali pozivu v »Indipen-dentu«. Italijanska večina deželnega zbora istrskega se ni pomišljala, ni štela še le na gumbih: bi ali ne bi ?, ni se obotavljala in ugibala, da-li je to dopustno ali ne, ni se menila za pomisleke »ustavne« naravi, niso jo motile politične meje, ki določajo upravni obsežji deželnega zbora istrskega in tržaškega : mat več je rezolutno porušila te meje ter se postavila na stališče, da tega, kar je kri sestavila v skupnDBt, te morejo ločevati politične meje, ki bo jih postavile le neugodnosti časov, krivica nasilje, ali pa tudi kratkovid- Poštnl promet s Port Artnrjem. Neki sibirski list je objavil zanimivo poluradno vest, da je poštni promet med Rusijo in Port Artnrjem mežen pod sledečim naslovom : »Ruskemu konzulu v Č fa (Kitajsko) radi na daljne odpošiljatve v Port Artur ta gesp. I. I.« List n£glasa, da so tako naslovljena pisma dosedaj pravilno prihajale v roke adresatu ter zagotovlja, da se bo to godilo tudi v bodoče. Iz deželnih zborov. V zadnji seji deželnega zbora istrskega je začetkom seje posl. dr. Dinko Trinejstč nosC in neumnost ljudi j. Italijani eo na sta- ^ dopred9edBjka. Pr.d lišču, da je Italijanom v dolžnost, da ee podpirajo med eeboj brez ozira na to, v kateri pokrajini bivajo oni, ki iščejo podpore, in v katerem pokrajinskem zboru gdvore oni, ki naj nudijo moralno podporo! Oni ne štejejo pik in ne merijo vejic in jromišljajev po raznih določilih ustave, niti se ne menjo, bo-li to ljub) in prijetno na izvestnih mogoč- sedn>k je izjavil, da ne more [dati odgovora na to vprašanje. »Piecolo« pravi, da je predsednik za to < d rekel odgovor, ker je bilo vprašanje stavljeno v jezika, ki ni rjzpravni jezik zbornice. »Piccolo« je zopet enkrat lagal. Po informacijah, ki smo j h (na prršojo) dobili od kompetentnih oseb moremo zatrditi da je deželni glavar R zzi izjavil, da ne more nih mestih, ampak oni odločno prekladajo fi^^ ker ne porna jeeika> v kgt;rem prakso teorijo, da deželni zbo: jedne pokra- , ^ stavljcno vprašanje. 0 r«pravnein je-jine ima pravico, da se zan ma za stvari, ki ^ ^ ^^ ^ ^^ se gode v drugi p.krajmi, in da sme pov-; S ditežein v dtžeineiD zboru isnkem pa zdigati svoj glas radi teh stvari ! Rusko*japonska vojna. Trst, 3. oktobra 1904 Gentr.il Romanov, poveljnik šeste divi-z je, ki te je v janzelitkem klancu vsled padca s konja močao pobil, potuje sedaj v Krim. V Moskvi ie v pogo/oru z urednikom nekega lista izjavil o tedanji vojni sledeče, da ee sedtn a vojna zelo razlikuje od prejšnjih vojen *b:>g brzostrelcih topov. Silno topništvo z mc(g m strelivom in previdno maskiranje topov je potrebne, Čemur se ruski topničarji s časoma dobro priuč". General Romanov je zatrjeval, da je pričela prava vojna še le z bitki pri L'aojangu. D j tedaj je bilo vse le otrič^a igra. Od sedaj naprej bo sledila vrsta krvavih b!tek, nakar pre idejo Rnp,i ša le v efenzivo. Ta doba bo silno težavna, ker bo prodiranje Japoncev iz go ratih krajev zahtevalo mnogo žrtev. »Jaz nisem nikakor pesimist«, je rekel Romanov, bo za les podobni tudi srditeži v deželnem | zboru štajarskem, vsaj, v kolikor se tioe sovraživa do rašega jezika. G.ade kulture pa menda — tud. ! Kjer je pravica, a je tudi sovražnikov, ki jo duše. tam navfctija »vprašanje«. Kakor imajo v dež^zboru istrskem avoie j t z; kovno vprašanje, tako je imajo tudi v deželnem zboru štajarskem in — primorsk cm. V prvo "menovanem deželnem zboru so stavili slovenski p slanci Roškar in tovariši slovenski sestavljeno interpelacijo. Ta po-po slednji moment je zidcšSal da d< žilni glavar gref Attems ni hotel dati prečitati te it tsrpeUcije. Oeš, da si hi če propred poskrbeti nemški prevod, in ta praved da hc čo dati potem prečitat'. Tako sa je tudi'zgodilc. Najmanje f a, kar bi bili morali zahtevati od slovenske strani, hi bilo, da ee prečitata slovenski (ker avtentični) tekat in nemški previd. Mest) takega korektnega postopanja pa ■e je — kakor rečeno — oficijelno, od jed nega zapisnikarjev, j rečital le nemški prevod ! To je žaljivo za Slovence na Štajarskem, ki in trdno verujem v konečno zmsgo ruskega orežja ; vendar moram povdarjati, da bone o tvorijo tretjino vsega prebivalstva. Njihov je Sprememba na liamestništvu v Trstu. »Reich(wehr< piše: »Gnf G e.-s stopi, kakc-r se že glasi tista floskula, v zaduženi pokoj, ali moglo bi se reči le, da ga je mirovina zasluženo zadela. Uradno delovanje mu je bilo siromašno na v&pehih in pod njegovo eg'do so tržaški iredentisti in italianisaimi postajali vedno gla-sneji in drzneji. Grofi Goe *sa volja je bila morda dobra, gotovo pa slabotna. Nedostajalo mu je energije ; paktiral je, kjer bi bil moral os: ro zavračati in olepšaval je, česar ni bilo mogoče odobravati. B.l je večen tolaži-telj in miritelj in je s svojim poloviČai stvom žrtvoval mnego na državnem ugledu in vladni avtoriteti. Vsikdar, kadar ee je v Trstu dogodilo kaj neprijetnega in ko bi bil moral poseči vmes z močno roko, se je le smehljal v zadregi, je jeoljal opravičevanja na Dunaj in je skušal opravičevati, kar sploh ni bilo opravičljivo. Odpoklic grefi G.eisa ni prišel ne pričakovano, preje bi se čudili, da ni prišlo do tega že poprej, ker zadosti je bilo povodov za to. G.of Gce« bi bil mcida icsel'-iam prilike za to, da bi bil že prej zaprosil za Bvojo demisijo. Ali, čj tudi ni bil eicer prebogat na diživniških čednostih, jedao je imel v obili meri : vstrajnost«. Će ie dovoljeno domnevanje, da je tu povedano mnenje odločilnih krogov na centralni vladi o bivše-a tržaškem namestniku, potem bi bile potrjene govorica, ki so sa že dolgo ra>š rjfcle po Trčtu, govorice naareč, da si goapod Koerber in grof G.esa nista bila že dolgo posebna prijatelja in da ni vladalo Boglasje med cantralno in nešo lokalno primorsko vlado. Nu, t?, ktr je bilo, nas zanima v toliko, da moremo po tej ojstri kri-t ki o politiki grof* Goeasa logično eklepatr, da novi namestnifc pride v Trst Z novimi instrukcijami in novim programom. V tem pogledu jiiše »Reichtvv hr« : »Na Goessovo me6to pride pricc H han lche-Scr illing;furst. Pr nc je bil dinedaj deželni predsednik v Bukovim in se je tam izborno izkazal ob najužavnejih razmerah. Nastop mu je tak, da zahteva spoštovanje in si ne daje lahrko impon r^t:. V Trstu izvedo kmalu, da zna biti istotako l^ubiznjiv in posl u žen kakor Rezek«. Mi s no ž j povedali pred nekoliko daevi, česa pričakujemo od to7ega namestnika, da bomo mogli [revidirati svoje vedeaje toliko nasproti primorski, kolikor nasproti centralni vladi. Mi zahtevamo jednako pravo, da bomo mogli ž veti kakor jtdoaki poleg jednakih. Strankarski shod avstrijske socijalne demokracije v Solnogradu. Resolucija, ki jo je predlagal rtferent dr. A d le r o reviziji ustave, ae je glasila: »Strankarski shod izraža vnovič svc e uverjenje, položano v [ rogram avstrijsie socijalne demokracije in izjavlja: Trohnilo Avstrije je možno preprečiti le s tem, da ee ruševine zamrle ustave odločno in temeljito odpravijo in da se duvalizem odstrani, ki Avstrijo politično onečešča in gospodarski i z sesuje ; da Avstrija, poBtavša samostalna, d£ vsem svojim narodom pravo in možnost popolnega razvoja s tem, da se konstituira kakor zvezna država narodaosti, ki bo podeljala vsakemu narodu v njegovem obsežju n a r o-rodno samoupravo in bo imela demokracijo v podlago. Končno izjavlja strankarski shod, da začetekjpreuredbi mora biti odprava parlamenta privilegijev in uvedenje splošne, jednake in d rektne volilne pravice«. O tej resoluciji se je vnela razprava, v katero je poeeglo več govornikov. Zborovalec Stra^ser bs je uprl res lucij', češ, da bi po jednaki volilni pravici veliki del mandatov pripadel malomeščanskim in malokmeČkim strankam in parlament ne bi bil druzega, nego nova pomnožena izdaja sedanjega parlamenta, v kBterega bi došli VVclfi in Klo-fači v masah. Takov parlament bi bil istotako neapoBoben za delo kakor je sedanj'. To ve vlada in zato Ee brani dati jedoako volilno pravico. Ako ostane v prebivalstvu živa misel, da naj vlada cf£ jednako voiilno pravioo, bi se mogla v socijalno-demokratiski stranki zmanjšati vfjevitost. Pred to nevarnostjo treba svariti. Rdčolucija dra. Adlerja je bila soglasno vsprejeta. Drobne politične vesti. Češki poslanec Klo fač je dospel, kakor poroča »Diiennik« Poljski, t by-jišča v VztoČni Aziji v Gallc.jo. Grški princ Jurij komiear na otoku Kreta, se je mudil dlje časa tudi v Petrogradu v stvareh krečantifeega vprašanja. Tukaj so mu izjavili, da velevlasti ne smatrajo za umeBtno, da bi se v sedanjem kritičnem času spremenjala politična odvisnost Krete. Nova ruska železnica Oren-b u r g-T a š k e n t. Iz Petrograda javljajo uradno, da ee je deloma izročila prometu nova železnica Orenburg-Taškent, ki vodi iz obmejnega ruskega mesta Orenburga mimo aralskega jezsra v Turkeatan. Promet na vsej črti se ct7ori še le v sredi prihodnjega leta. Konflikt na rusko-turški meji v Mali Aziji. Nedavno so Isti poročali, da so v Mili Aziji kozaki prestopili rusko-turško mejo. O tem se sedaj jo-roČa sledeče : Neka tolpa turških Kurdov je napadli neko rusko obmejno vas, da bi plenila živu o a kozaki so jo zapodili v beg ter jo pr.g -njali na turško ozamlje. Kurdi pa so obvestili o tem turško obmejno stražo, čtš, da so preganjalci armenski mtaši. Vsled teg* j* turška straža streljala na kozake ter jih ^nekoliko ubila, oz rjma ranila. Uvedena je preiskava od obeh stran:.| Imenovanje ogrskih magnat o v. Od leta 1867. je bilo imecovaniti na Ogrskem 658 megaatov in sicer je imenoval minister Andrđ-ev 17, L6 yay 8, SzlžCvy 15, B t 6 3, \Veiokheim 3 Ko oinsu Tisza 290, SzajsC-y 55, NVecberle 40, Buaffy 152, Srčil 56, docirn je gref Khuen-Heder-\ary vladal premalo časa, da bi zamogel imenovati kakega novegi magnata. Sidanji ministerski predeednis grof Sufm Tisza ju že imenoval nt kaj magnatov, ki [a n.so ušteti v girnjem številu. Zli se, da toče Tisza imenovati celo vrsto baronov. Domače vesti. Imenovanje t šolski stroki. Cesar je imenoval Ivana Bis:aca, ravnattlja italijanske državne gimnez je v Kopru, členom id.rskeg t deželnega šolskega sveta. Slovenski jezik v Trstu — neznilsel?! Prejeli emo: Dne 23. avgusta se je \r»i*> v »Delavskem domu« v ulici del Boscheto 4 I zborovanje nove zveza t* ž iko v. No, mi ne bomo tu poročali o raznih točk&h dnevnega reda tega zborovanja. Naa zanima neka »malenkost«, katero dajemo n&šim slovenskim težakom — in vsem delavcem sploh — v premišljevanje. Na tem zborovanju Ee je cd raznih uie-leiencev ostalo slovenskim težakom, da s t protivni taj zvezi, kar da se mora sklepati iz dejstva, da ee osi slovenski težaki tako malo aanimajo za to zvezo, katero dejstvo pa da je dokazano s tem, da ae slovenski težaki niso odzvali pozivom na zborovanje. a ta oSitaoja je odgovoril zborovalec Ferdinand Končnik rekši, da bi morali ano-vatelji zveze vzbuditi v slovenskih težakih zanimanje za zvezo s tem, da bi jim pošiljali slovenske pozive, katere bi alovenski težaki gotovo umeli; a poleg tega da bi morali na zborovanjih imeti tudi slovenskega govornika, kateri naj bi za slovenske udeležence govoril. Predsednik zborovanja je odgovoril g.! »Domovine«. j so bile že prej poškodovane od potresa. Nad Požar. V S kril j ah na Vipavskem je 2000 oseb je brez strehe, uničil teh dni tam požar dve hiši; zgorelo je | Zima V BOSni. Iz Bosne prihajajo gla-tudi vsa pohištvo in 75 kvintalov sena. sovi, da je navstala tamkaj v mnogih krajih Škode je okolo 2000 kron, a posestnika sta bila zavarovana. že prava zima. Zdi se, kakor da ne bo tega leta jeseni, ker je precej po silni vročini ne- KonSniku, da se je vse to godilo vedno, iz-vzemši samo zadnji dve zborovanji, a da to vendar ni koristilo nič. Zborovalec Končaik pa je zavrnil predsednika rekoč, da se ni čuditi temu, kajti na vsakem zborovanju ie prvi nastopil italijanski govornik ter govoril po celi dve uri. Ves ta čas so pa morali slovenski udeleženci čakati. Po dveh urah je z i italijanskim nastopil slovenski govornik in je govoril — četrt ure, ljeno) v nedeljo dne 9. oktobra pri sv. Ivanu Uredništvo »Miru« t Celovcu ie pre- bili potresni sunki v mestecu Hori. Tako PSemca: ponudbe arednje ; povpr-s^an p , . . j .. * 1 ... i*i* j i*u u zjt u- omejeno, ugodneje. Prodaja 12.003 me\ aro o v. — vzel g. Anton Ekar, doklej urednik eeljske Silni eo Olli, da seje porušilo nekoliko nifl, ki vzdržano. Druga žita nespremenjeni. Vratne: lepo. H a v r e. (Sklsp.) Kava dantos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frfr, z« dec. 15.25 New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodofie dobave, vzdržano, 5 in 10 st. znižanja. Hamburg. (Sklep pop.) liava Santo i gOO. average za september 36V*, za d*'. 363/4, za marec 3774, za maj 3i3/4, vzdržano. — Kava Bio n»vadna loco 36—37, navadna reelna 34$—41, navtdna debr« 42—44 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktober 22 85, Tf dec. 25Ž.5.S, za marec 22 «5 za maj 22.f>f>, »» julij 23.10. za sept. 23.20. Stalno — Vrems: oblačno. London. Sladkor iz repe surov lls/ia tih Java 11.4 V, ^h. Stalno. Pariz. Kt za tekoči mesec 16 15, rž z* nov. 16.15 za november-februvar 16.66, za ;anu-var-april 17.15 (mirno.) — Pšenica za tekoč; m*-sec 24.20 za nov. 24 40, za november-februvar 24.75 za januvar-april 25.15 (mlačno). Moka za tekoči meBec 31.70 za nov. 31 HO, za no /.-februvar 32.50, za januvar-april 32.70 (stalna). Repično olje za tekoči mesec 49.25, za november 49-25, za nov. - december 49.25 za januvar- april 50. — (mirno.) Špirit za tekoči meeec 46.25, za nov. 45.50 Z8 januvar - april 43.— za maj-uvgust 42.75 (mlačno). Sladkor surov 88° uao nov 2tfl/i-- (stalno), be' za tekoči mew 3/s za nov. 323/e za jan.-april 331,'* za marec-junij 3B3/„ (mirno) rafinirao o3—63l/» Vreme: oblačao. Kopališke na Laškem. Z Laškega na , nadoma nastopil mraz ter je zapadel sneg po Spodnjem Štajarskem poročajo, da je on- : planinah kakor o Božiču. dotno kopališče na javni dražbi kupila glavna j Ognjenik Vezuv je zopet mirneji, kakor upnica kopališča Roza pl. Ther iz Dunaja za poročajo ia Neapelja. Zanimivo je dejstvo, 210.000 kron. ! da je začel ognjenik bljuvati ravno za časa Dijaškemu podpornem*! društvu ▼ polne lune. Prebivalstvo se vrača zopet v Trstu so nadalje pristopili : 1. redni član g. Ivan Kokalj v Trstu, 2. podporni član preČ. g. Andrej Furlan, kapelan v Trstu. Naaaljne prijave in pošiljanje denarja svoja bivališča. Petdeset oseb se je zastrupilo. Iz Krakova poročajo, da se je v ondotni sirotišnici zastrupilo 50 oseb. Med temi je 7 usmiljenih ali pa se ne. Slovenski težaki s3 po tem takem prišli do prepričanja, da ni vredno, da bi stali tam po dve uri zastonj, oziroma edino v ta namen, da morejo slušati potem k ve-čemu kako četrt ure. Sklenili so torej, da ne Bprejema uprava lista »Edinost«, ali pa pred' sester in več otrok. Dve stari ženski se na-sedntk gospod dr. Gustav Gregorin, odvetnik hajati v smrtni nevarnost', v Trstu, . V I Naočnikov ne bo treba vefc. V Londonu Ženska podružnica družbe SV. Cirila je baje zdravnik za oči, dr. Smith, iznašel in Metodija priredi (kakor je bilo že objav- j način zdravljenja oči, nekako masažo, da v nekoliko minutah ozdravlja slaba oči. Truplo pokojnega papeža Leona XIII. prepeljejo prihodnjega mesfca novembra iz cerkve bv. Pet.*a v lateransko baziliko in ga tam pokopljejo v z i to odločenem grobu ! veselico, ki bo zopet nekaj novega za nas. In to je bitka s korjandoli. Iz prijaznosti bo sodelovalo naše dobro znano »Slovansko pevsko društvo«, a naši diletantje uprizore Jake burko »Trije ptički«. bodo več prihajali na zborovanja. Da Be temu , In godba bo svirala v poskok, da bo veselje, odpomore, je predlagal Končnik, naj se na j Torej bo obveščeni naši rodoljubi, ki naj zborovanjih govori najprej oni četrt ure slo- prihite v pomoč naši vedno potrebni ženski venski, a potem pa lahko ve3 dan itali- podružnici ! janski. j PiljavJjene tatvine. Gospa Ana Alle- Na to je odgovoril zborovalec Radetic, gretto, stanujoča v ulici Donota št. 3, je •di tega ni treba, ker bi bilo nesmiselno. da prijavila včeraj na policiji, da jej je neki bi dajali prednost slovenskemu jeziku, kerjDjej neznan človek ukradel iz žapa ruto, v gospodovalni jerik v deželi da je italijanski katere zavozljanem vogalu je imela en bin-jezik in ker ta jezik vsi umejo kolikor- j kovec za 20 kron. To da ee je zgodilo v toliko. ulici Riborgo. Tako umejo izrestni ljudje princip inter-j §0 lepša ;e pa prjjava nekega Josipa nacijonalizma ! In ob vsem koSejo biti čisti j^j ^tam e v Skednju. On je povedal pristaši sccjalae demokracije, ki glaBno pro- vger8j v julro na polj0jjjf da je šel pred- klamira isti princip internacionalizmi, da Binognjim 0biakat neko... prijateljico, ki fltanuje torej absolutno in načelno izključuje poj m v punta ^ JP0ri|0> Ker je pa bil tru- goapodovalnih jezikov. Tu je z >pet en izgled, d€n in s&Bpan, je nekoliko zadremal. A kako izvestni ljudje, ki hočejo b.ti socijalisti, ko fe je pie;)QC|ii je prestrašen konetatoval, naravnost ubijajo socialistične ideje in gazijo dft mu je žep popolnoma praceo, dočim je kardinalna načela eccijalne demokracije. ime| pfej y ŽQpu en bankovcc za 100 kron, i Hrvatski tečaj. Ruski kružok javlja, dva pQ 1Q krQn in pa za gtiri ferone da otvori kurz za učenje hrvatskega drobiža. jezika. Pouk bo ob torkih in petkih zve- Neprijetna in neprostovoljna kopelj. čer. Kdor hi se hotel uč.ti, naj se zapiše v 25-Jetni težak Karol Battaglierini, stanujoči kavarni Commercio pri odborniku gospodu v uj ci deue Sate fontane, je delal včeraj Zvvitterju. Uinine bo plačevati po 2 K na popoludne na pomolu Sartorio, blizu one ru- mesec. deče hišice, ki stoji na koncu rečenega po- Zasinžena lekcija. Pše> nam: V Ru- mola Qb 4 in pol p0p0ladne je pa B*tta- bijeh (prav z± prav v Robjeh : rob, robje — giierini, po neprevidnosti cepml v morje, kakor eo stari imenovah in se dandanes še JJjegovi tovariši so mu seveda kar najhitreje povdarja med domačin ), tam, kjer vlada pomegalt iz mokrega in mrzlega elementa, a laski baron B anehi in kjer je v čisto slo ko se je z njih pomočjo slednjič skobacal na venski vasi Da v*ih javnih napis h povsod BUho, je bil Battaglierini tako izdelan, da ni italijanski, nemški in še le nazadnje slovenski mCgel nikamor. O padcu v morje 83 je bil jetik, Če ni pcpolnomi izpušJen; tam, kjer pa lu(jj ne prav rahlo pobil na noa. Tele- je p' štar vnet German, ki hoče imeti ra fon rjj eo Da zdravnižko postajo in zdravnik, slovenskih naslov h p sem in poštnih pošilja- je prišel k njemu, je mokrega reveža dal tev polfg imen d. pr. Tr v katerega je bilo nalc ženo kamenje. Ob Ta Tolminec je prefovedsl slovenskiai usluž- uri in pol 8e je pa g polnim kešam bencem na postaji, slovenski govoriti žn im, zvrnji jn 8:cer tako, da je nesrečnega voz- ki občuje v službi, v d r u ž i u i in privatno nika kaaieDje popo'n-m=» pokrilo. M moidoči le italijanski, čeravno zna tudi slovenski, in ijudje fo takoj priske eili ter vzeli reveža čegar mati prav izzivaloo sili se bvojo tol- izpod kameDja. Nesrečai mladenič je bil v miosko LŠč no v ospredje na tamkajšnji po nezave3ti, a ca plavi mu je zijala velika etaji, da hi dala taj bolj kalabrežko lice! rana iz katere je ula kri. Iz lekarne »Al Vzl c vsemu temu je pr šla m< ža grenka Lioyd< so takoj telefonirali na zdravniško lekcija o l strani — italjanek*. Žehtala gaje p09taj0> a od tbm je g«! zdravnik takoj na najprej gor ška »Eco« in za njo tržaški ljce mesta ter konstatoval, da je nesrečnemu »Pioeolo« !! Tellu zdrobljena lobanja. Dal mu je najnuj- Prali s > ga radi nekega d. gedka v svitu nejšo pomoi| a potein ga je dai prepeljati v lune v družbi reie drug* os.b*. O tem pri- bolnišnico. V b finiša ci sj pa zdravniki iznese resn co na dan šj le sodna rizprava. javiifi da je jako m»lo možnosti, da ee mu Seer pi nas to ne zin ma. Marveč nas za- r(žl i:vjjenje. nima le dejstvo, da sta t-g* slovenskega & ~ r p i. J . Iz »Škrata«. Nevarno žuganje. odpadnika poučila »Esi« in »nccoloc, da . , r . 0 . , r . i \ v rsua se je poroka. Eden ženinovih povab- o n je S1 o v e n e c ! In eta mu povedala, • . ... Ijeccev je pi mej ceremonijo brezobzirno Trgfovina. Borzna poročila dae 3. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03— 19.05—, angležke lire E —.— do —.—, London kratek termin K 339.45 239.85 Francija K 95.10—95.30, Italija K 95 10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.30—117.60, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.f>0 — 99.80, ogrska kronska renta K 97.60 i8.—, italijanska renta n 102.50 103.— kreditne akcije K 673.-- 676.— državne železnice H652.— — 654.—. Lombardi K 87.— 88 —, Llojdove akcije K 730.--740.— Srečke: Tisa K 322.-326.—, ivredit K 471.— do 481. —, Bodenkredit 1880 K 303 — 319.—. Bo-denkredit 1889 K 297.— 308.—, Tnrfike E 133.— do 135.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url poool.: Državni dolg v papirja „ „ v srebru Avstrijska renta ▼ zlata „ „ * kronah 4»/. Avst. investicijska renta 34/» /. odrska renta v zlatu 4°/0 „v kronah 4*/. „ renta 3l/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parlžtca in londonska borza. Pariz. (Sklap.) — francozka reata 97.75 5italijanska renta 103.92. Španski eztenanr 83.02 akcije otomanske banke 5tb.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železna _Lombardi —.— unificirana turfika renta 86.70 menjice na London 2514^, avstriiaka zlata reai. 103.— ogrska 4°/0 zlata renta 101.—, Linderbant —turške srečke I2d.75, parižka banka 12.43, italijanske m^ridijonalne akcije 7j3 —, akcije i4.o Tinto 14.40. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88'/4 Lombardi 3' 2 srebro 263/4J Spaaska renU 8^3/t iu lijanska renta 103V,, trini diakont, 23/16 menjice n* Dunaju —. - dohooKi Danke —-— izpiačila bankt —.—. V držana. Tržna poročila 3. oktobra. Budimpešta Pšenica za oktober 10 26 do v soboto danes 100.30 10J.30 100.30 100.30 119.40 119.50 99 50 99.60 90.95 91.10 118.75 1J 8.90 97.7U 97.8o «8 95 89.— 1613. - 1614.— 672.50 673.25 239.45 2*9.47 »/j 117.40 117.371,'« 23.4* 19.01 i 9.04 y&.lo 95.20 11.34 11.34 Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure •sami ob deUvnikib) od 8. da 11. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se viš jo dacea: Predmeti, ki se bodo prodajali nadiobno ali pa v posameznih kosih sj : barvan saten, batist, perkal, fuštanj, plašči za g >spe, sukno za moške obleke, volneno blag.j Z9 ženske obleke, mederoi, preproge, srajoe za moške in ženske, spodnje hlafie, pogrinjala za postelje itd. itd. Ljudje vseh stanov le zamorejo brez prometne glavnic? dobro iu trajajoče presluZiti ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dati 15—=0kront. Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki visi ali okraju edeu samoprodajalec. (Bla^o je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty, Altena Westfalen Užgani znak na zamašku t varstvo ^^^^^ o MATTONIJA proti / fm GiesMler Bonarejanjn * 'm Sanertrunn. To vaz na pohištva Aleksander Levi ^inzi = ulica Tesa St. 52. A. - (v lastni biSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da ae nI bati nikako konknrenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i načrtih. - oenlk bresplafiao trn fraako, UI* cnv«r -ifn hv. 1 anja po DSjrazr.ovrfti t-jftih kun hinu/n-pođ tu* o ngodr iari pogoji, ko no-hju» .lruKH 'HVHrovalnica. Zlasti je /.«1 Mrt.vftoje na doživetje ha -n rt t en-Hiij^ujočimi ae vplačili. i V*»t ^iiiij ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni ranil 19,217.69 4.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.62317 K Po velikosti draga vzajemna isvarovalnlea naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, ćegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje p«»Oi>piH iu premičnine proti požar i. i ni škodn^u po najnižjih ceuar. Škode cenjuje takoj in najakuntnejr. Uživa najboljši aloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdati e podpore v narodne in občnokoriatne namene. Inteligentna gospodična Seli vstopiti v službo kakor komptoiristinja, Magaj ni Čarka oli kaj si č-.ega. Naslov pove uprava »Edinosti*. V novi prodajalci jestvjn in kolonijal Petra Peternel v ulici Giulia št. 76 (prej Stanko Godina) je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: kavo, riž, testenine {iiapeljske), sladkor, turšeno in belo moko, naravno ma^lo. sveče, milo, -= jedilno olje I. vrste }>o 36 nvč. - ===== lllauo vedno foež«*. ===== Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zaloga Oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Mliha, ulica Čuvana (uliod ulioa Cavazzeni štev. 3). *xxxxxxxxxxxxxx30coooooocboioom» ti Nova trgovina z železjem * Zagrebško famburaško društvo se prijjoroča slovenskim društvom in gostil-•arjem. Udarja slovenske in hrvatske ter druge slovanske komade. Ponudbe naj se MagovoU- poslati na Fran Toiikoiieav Trstu ulica Majolica št. 3 I. JOSIP TALAMINI IVAN JANČAR tehnični koncesij onlra ni zobozdravnik t Trsta, nI. Torrente II. n. Delavnica za umetno zobovje. I/vr^uje popolno zobovje i ž kaučuka ali zlata po franeozkeaa sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 - 6. pop. Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila Ivan Počkaj v Trstu ul. Petronio 2, vogal ul. Settefontane. Zaloga moke, žita, otrobov na izbero. Pekarna In slatlčičaroa FRAN MILLAN1CH FRAN BALLIS ulica Barrlera vecliia št. 27 TRST' X H Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, ^ brusnih kamnjev itd. itd. X X Se priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi. xxxxxxxxxxxx:xxxxxxxxx>o>cxxxx^ Trst ul. della Pieta 13 (dvorišče) — Trst. Tr*t. — ulica Commerciale 7 — Trst. Zaloga Istrskega i iTdataa ti n, k etra Mna Trikni nt\dao kruh ' 8 k" vrale; inaraalr. >ern,utha r,r re- na^an e na dom. Sp.ejema m ro^b« na aladč.re v bol i Ijk* h ° Pnllkl |U,o: in t,8tor- gš^p za možke in dečke m Velik i^Tboa? hl&č sa delavce, m Jako ugodne cene. Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone), foSii a v Dostavljanje na dom. pri I Najugodnejše cene. ir Zaročenci! -^m Kupujte vaše pohištvo v dobroznani pohištva, manifaktur in tapetarij tvrdke Ivanke Doreghini ■ ulica Madonnina št S. ■ Jamči se za soliilnost in trpeinost blaga. ^bsolulno konkurenčna cene. M. SALARINI ▼ ulici Fonte della Fabbra S t. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek zh moške, dečke Jope črne in barvane v veli<^01 izboru ee od satena in platna, kouurai »»"entni platneni za otrokp. Velik izbor siovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnei krojačnici ; 6varen Ce^ke, Kor min a in (Jervinjana. PODRUŽNICA: AT.T.A CITTA Dl LONĐEA" nI. Poste naove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Združeno avstrjsko parobrodno delničarsko društvo! trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. rova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzopar >brod GBETY 65C0 ton. odpluje dne S. oktobra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravaiške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili •'ani. Potnici III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 j, mijj i. ■. -a-' ' Tomaževa žlindra (na debelo in drobno) < Nova krma „Melassit" ( za konje, vole, krave, prašiče. Kilo po 20 stotink. pr: Vreče od 50 kg. K 8. Prodaja HUBER & Comp. v TRSTU ulici Mudomnina štev. 7 (uvpruti bivšemu parnemu mlinu). > > > > > l l Trgovci! D od pis u j te v svojih trgovskih poslih vedno v slo-venskem jeziku in zahtevajte slo-venske račune ! ! Tovarna pohištva IGNAC KRON TRST. ulica Cassa di R i s p a r m i o 5 Meblovanje po najmodernejših zahtevah Katalogi brezplačno. Telefon štev. 216 j^arodni kolek je vdobiti pri upravi „£8inost" Pri sveten^ Antonu Padovanskem. frva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianot, daimatik, pluvial, rokecov, kvadratov, kola pjev. mtšn h srajc itd. Izvršujejo ee ti.d vsakovrstne vezniae, zasta/e itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kator tudi mešane sveje I in II. vrste, podob, vencev, križcev jn BVetmj vsakovrstnih. Iaastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih dragih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša zx za -tive, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštsvilno drug:h masnih knjiži.?, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrjim pokro/om. Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugoDnih cenah. - — Zahteva, naj se brezplačni cenik. — •C ČOKOLADE - -ČAJNO PECIVO BONBONI - - - DESERTE --- KAKAO - - - - Ktiva '' ~ z i KAVINE - - : PRIMESI--- „CHDCOLAT t®®®® Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip kitantič Zalaga tel j e. kr. redarstvene straže, e. kr. g-lavne^a carinskega nrada In skladišč, e. kr. pri v. lloyd. orož, e. kr. linanene straže t Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Ros&rio štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodna najboljše 2r0fl«H voščilo (biks) = T1 CUI11 Cene nizke Postrežba točna. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje s?etilk na plin ob časa selitre. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. I ^LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnic* v OelovotL Kupuje in prodaja fM nit« »nt, ustavnih pisem, prijoriut, kJMmudzik obl'gMij, anćk, dtink, Taint, dovovt ki devte. friiiN Udaja k tiUibi irtUaJa Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 •njara in tikomptoj* lairabana vndaoatM papiij« la Tnovčnje sapale - kupona. --- Daj« predujme na ▼red. papirje. Zavaruje srečko proti kurznl — izsrubl - - Vinkuluie in dlvtnkuluj« vojaAke ianltnlnske kavcije. »t im inhnaat mmmia atf" mmroSllm. Fodrnžnioa v Spljetn Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računa ali na vložne knjižice proti ngodnim obreacim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — = dne vidiga. - = Promet • &aki In nakaanioaml.