BEIOKRANJEC SLOVENSKIKMET GL9SIL0 BOLEMSRIH KMETOV. Geslo: Na delo za staro pravdo alovanakeoa kmeta. Izhaja okro(jl. in 15. vsakeya mesca. Narotmna za cclo letoznaJ,aK2. Vse pošiljatve prosimo na naslov: Belokranjec, Ljubljana, Breg it. 12. II. letnik. Ljubljana, dne 1. rožnika 1909. Štev. 11. Naročnina za leto 1909 K 2-- na naslov Belokranjec, Ljubljana. Slovenci in Slovenke! (Zaplcmbo lega uttstavka je razveljavilo višje rieželno sodišče v Gradcu.) Češki državni poslanec Vaclav Klofač je v seji avstrijske delegaoije dne 30. okt. 1908. govoril dobesedno tako-le: „Uporabljani, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delegacijske tribune naravnost z gromovitim glasoni kličom vsemu narodu, da se naj ravna po načelu „Svoji k svojim," posebno sedaj strogo in kon- sekventno, da ne razbija nomških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško- židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdcl- kov in tako raogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zaraore v odločilnem tre- nnt ku uprizoriti čndožc, če je organiziran in četndi na nas pošiljajo orožnike in vo- jake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tndi raniti, toda niti z artilerijo, niti s ce- limi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provorirajo, tcr jim nosili težko zaslužcne groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja nc več onim, ki nas zasramujejo in žalijo! Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Čeh mora podpirati Oeha, Čeh mora kupovati pri Oehu!" Liberalna jesen v Beli Krajini! Tako tarna doktor Rožič, kateremu ni bilo dosti blamaže na shodu vPodzemlju, nego moral jo je šc v „Slovenca" St. lll.od 1 7. t. m. s svojim podpisom poročati. Preskočili smo Belokranjci kar oelo pol- letje; iz spomladi smo sedaj že v jeseni: Očita se nam malortfarnost na polju go- spodarstva; po Rožičevi izjavi so krivi temu napredni voditelji, menda Šuklje, Pfeifer, dekan Švaigar. Kar jih je bilo še doslej; to so gotovo vsi napredni vodje, kateri so tako zanemarili gospodarsko polje v naši dolini. Nazivate nas slepce. Toda, kar sc tiče slabega vida, je ta le n.a Vaši strani, kajti mi lahko s podpisi pri shodu navzocih mož, doprinesemo dokaz resnice. Kar se tiče kvartanja, poznamo po celi Belokrajini le eno shajališče kvartopircev in to je Vara in nam dobro znano župnišče, v katerem se po navadi udari „venti un", in od tarn je že marsikateri gost odšel zjutraj klaverno brez vinarja v žepu domov. Povedali bi o tern znali civilni in vojaški gospodje, kaj ne, ali — „pst". Torej fcisto počasi, in le pred svojim pragom. Tudi sodbo o popivanju prepustimo Ijud- stvu, ki naj primerja župnišča s privatnimi hišami; poznamo taka župnišča, kjer se popije v enem letn čez 50 bektolitrov vina. Ta množina alkohola gotovo v marsikateri kle- rikalni glavici deluje. Radi izvolitve predsednika, katerega ste izvolili si za kulisami pravilno, kakor trdite, naj Vam ostane; v bodoče si pa izvolite avstrijskega državljana, ne pa Ameri- kanca z amerikansko domovinsko pravico. Ali Vam je znano, da je nekdo odložil pred 8. dnevi cast županstva? Joj kako hitro ! Komaj 14 dni po shodu. Mogoče je to tisti značajnež, ki noče trobiti v podzemeljsko-gradaški rožič? Bodi mn blag spomin ! Dalje nam je gospod poslanec JVIatjašič temeljito povedal, kar nam gre in razložil 10 milijonsko posojilo. Mi pa ostanemo pri svoji prvi trditvi in rečemo še enkrat, da ! vam bo od tega preostalo le povračilo, in bridke posledice bodejo nam in našim otro- kom šo mnogo let v žalostnem spominu. Imate prav, ako trdite, da ste nam dobri, ki tako dobro skrbite za naš blagor. Seveda se sedaj tudi ljudje no bodo več izseljevali v Ameriko, od kar je Matjašič poslanec, in delali s tern častitim gospodom tolike pre- glavice, da morajo reveži nadomestovati gospodarje, ala slučaj Tome v Semiču. Tudi teh 10% poviška nezakonskih, bili naj bi naprednjaki krivi. Kako stoji pa z mlade- niškimi in Marijinimi družbami? Ko mora vsak čas kak mladenič ali kaka devica iz- stopiti? Poglejmo si nekoliko metliško Ma- rijino družbo. Ali so to tudi inogoče liberalci? Vidite dragi doktor RožiČ, to niso Oan- karjevi citati, temveč čista fakta! Izmišljena je tudi trditev o nezakonskem otroku, katerega je baje mati umorila. Oglejte si le sodni akt, in ženo, katera ravno tako na svojem zemljišču gospodari, kakor poprej: obrekovanje pa spada pred sodnijo, kar bi Vam moralo biti znano g. doktor juris. Po Vasih trditvah so vsi ti dogodki posledice in sad naprednih poslancev^. Želeli bi samo še ime katerega teh gospodov iz- vediti, ki nas je tako slabo vodil, da smo gospodarsko skoro popolnoma propadli. Mogoče je temu tudi kriv slučaj, da so gospodje duhovniki in ne naprednjaki posojevali kmetom denar po 25% in ne po 8%, nad katero obrestno mero se po pravici zgražate. Ako želite naslove teh dnhovnih gospodov, so Vam drage volje na razpolago. Torej g. doktor, ker so Vam in VaSemu še za ušesi mokremu intormatorju naše raz- mere tako slabo znane, je bolje, da ne drezate ker bi znali le izvedeti še marsikaj zanimi- vega, kar Vam vsem skupaj ne bode posebno ljubo. _____ _ Ocividec. Pogozdovanje Belekrajine. (Koncc.) Kako so se mi smejali so«edje in majali z glavami, češ, da nisem pri pravi pameti. Tudi tast in tašča sta me oštevala, trdeč, da bi mi ne bila dala hčerke, če bi bila vedela, da bom vse prodal, da sta hotela dati hčer „gruntarju", ne pa kajžarju-oso- benku. Moja žena je lepo z menoj držala in nadaljeval sem svoje delo. Vsako leto sem nasadil po 4 vrste smrekic. Ko sem nasadil zadnje, t. j. dvajseto leto zadnje vrste smrek, so dosegle smreke v prvih 4 vrstah starost 20 let, t. j. višino do 7 m ter sem jih prodal a po 2 K, toda takoj zasadil drugih 2000 K. Zopet so zmajevali sosedje z glavami, t.oda ne neverjetno, marveč za- 6udeno in s prepričanjem, da se mi pred 20 leti ni mešalo, ampak, da sem ravnal zelo pametno in previdno. Zdaj mi dozori vsako leto 2000 smrekic, ki mi vržejo vsako leto 4000 K, razen tega imam svoje domovje, svoj vrt, svojo kravico Stran 62. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Letnik II. in doraa vedno dovolj piva.*) Denarja vsega niti ne potrosim ne. dasi sem naročen na nebroj časnikov, tudi takih, ki so z lece prepovedani, ker se imam ravno časnikom zahvaliti za svoje blagostanje. Povem vam, da ne menjam z nobenim uradnikom." Tako mi je pravil mož v najlepši možki dobi, okoli 48 let star. Od tega je minulo mnogo let, pozabil sem malodane na ta pogovor in na ta dan, kar me zanese usoda, da moram iti v Belo- krajino. Videl sem dolgočasne breze po listnikih, zarastlih z reso; marsikje pa še brez ni, marveč le resje in grmovje. Koliko lepega sveta je v Belokrajini, ki ne daje prav nobene koristi razen par vozov stelje. Vsa pokrajina od Luže skoro do Stranske vasi in odtod do Crnomlja, dalje med Črnom- ljem-Adlešiči in Vinico bi se dala lepo na- saditi s smrekami ozir. sprva morebiti na kamenitih tleh z borovci. Koliko vrednosti bi imela Belokrajina v teh smrekovih goz- dovih! Pa tudi slika Belokrajine bi ne bila tako tužna, nego je zdaj. Izvzemši južno pobočje gora od Doblič pa tja do onkraj Metlike, kjer raste rujno vince, se vidi marsikje golo kamenje, tužne breze in za- puščeni stelniki. Ta pogled napravi na tujca, čegar oko prvič zre Belokrajino bodisi z vrha Gorjancev, s Kumpmatelna ali z Grica pri Mavrlu, kaj mučen in tužen vtis. Kako vse drugačen bi bil pogled na mogočno ze- leno iglasto drevje po Belokrajini, ki bi zakrivalo njena kamenita rebra! In ravno zdaj, ko bo stekla Belokranjska železnica, bi bila morala biti Belokrajina že pripravljena, ker bo zdaj izvoz lahak. Belo- krajina je že dobro desetletje s pogozdo- vanjem zamndila, toda prepozno še ni. Naj bi ukrenili merodajni činitelji vse potrebno, da se pricne s pogozdovanjem prej ko mogoče. *) Na Koroškem se pije namreč večinoma le pivo, ker vino ne raste. Seveda brez izdatne pomoči dežele in posebno države je vsako vspešno pogozdavanje ne- mogoče. Poslanci in občine naj bi izposlovali prav izdatno pomoč dežele in države. Naj- bolje bi bilo, da bi se proglasila Belokrajina za kraški svet, kamor tudi sodi po vsej svoji formaciji, in bi jo država pogozdovala, kakor pogozduje Kras na Notranjskem. Nekaterniki so že uvideli korist po- gozdovanja in so začeli saditi smreke na svojem svetu sn. pr. gg. Kajiež, Kline in Kunc). Zdaj je čas za pogozdovanje, toda skrajni čas. Z železnico pridejo špekulativni tujci, ki bodo pokupili tisti svet, ki Belokranjcem dozdaj ni druzega nosil nego par vozov stelje na leto, ki bo pa tujcem nosil tisočake, s katerimi bodo financijelno zasužnili domačine. Končno naj še pripomnim, da ugovarjajo nekateri vinogradniki, da ne kaže saditi iglastega drevja zato, ker dela baje mraz in bi potem trte pozeble. Jaz sem tega mnenja, da bi gozd — toda vsak, tudi listnato drevje — pač škodil trtam, če bi bil pre- blizu, toda če je v primerni daljavi, da ne pade senca na trte, ali pa še mnogo dalje, potem mislim, da bi trti prav nič ne ško- doval. G. M. Belokranjica, bela obleka hodi tvoj ponos! Dandanes drvi človeštvo proti cilju blagostanja. Boj za obstanek ne bojnjejo le posamezniki, tudi cele družbe in narodi se borijo za obstanek. Pojavi zastarevajo in se umikajo novim ali s tujo besedo pove- dano — modernim pojavom. Stari običaji se umikajo novim, to uvi- devamo tudi v noši. Ako se ozremo po oblekab, vidimo, da imajo različni kraji različne noše. Noša, katera je bila nekdaj posameznim narodom značilna, propada, na- rodna noša izgubiva svoj pomen, izpodriva jo nekakšen internacijonalizem ali medna- rodnost. Ali naj se to propadanje odobrava, ali naj težimo za tern, da se narodna noša reši pogina tam, kjer je to še mogoče ? Glede tega vprašanja si nasprotujejo mnenja. Nekateri mislijo, da je narodna noäa, ki se doma izdela, dražja nego ona. katera se izdeluje po tovarnah. Tega mnenja so zlasti tovarnarji, zato ker dosti več blaga razpe- čajo tam, kjer je rnednarodna noša nego tam, kjer je narodna v navadi. Za narodno noso pa se ogrevajo oni, kateri vedo, da je noša nekaj posebnega, nekaj značilnega za dotični narod, objednem pa mnogo lepša kot druga obleka, katera se po tovarnah izde- luje in da stane narodna noša ljudi, kateri sami sejejo Ian in konoplje, sami predejo, tko in šivajo le pridnosti in truda, ne pa denarja, katerega bi sicer razmetavali za razno tovarniško blago. Po onih občinah, kjer se je narodna noša še obdržala ter domače žerske same predejo, tko in šivajo, ostaja denar doma in hiša, v kateri se tako dela, se lahko zove tvornica za dotično družino. Prosti zimski čas se ne porablja za brezdelje ampak ravno nasprotno. Ljudstvo se vadi marljivosti in pridnosti. Kar časa službujem v Belokrajini, sem opazila, da so Belokranjice jako delavne, da jim je treba iskati para po onih krajih, kamor tvornice speeavajo svoje blago. Dvanajsta ura je v zvoniku že odbila, po oknih so vzcvetele ledene rože, okrog hiše brije mrzla burja ali pridna roka belo- kranjske gospodinje se ne počiva. Krog sebe ima zbrane svoje dekleta; med pripovedo- vanjem pravljic iz starih časov ali pa med prepevanjem narodnih pesmi, jim teko vre- tena med prsti. kakor da jih gonijo mali motorji, katerih ni ustvarila telinika, ampak jih podelila vse iznajdujoča, vsemu se pri- lagodiijoča mati narava. Podlistek. Belokranjskemu Sokolu. Mi bratje, sokolov četa smo, sinovi naroda — in naše geslo je: Naprej do cilja jednega! Če šviga strela, grom buči ne plašimo se mi, za narod svoj, če treba je žrtvnjmo vse moči. Pod zmage praporom naprej korakaj sokol vsak, da z naäe zemlje zgineta sovrag in njega znak. T i h o z o r. Tri erne jagode. Tri jagode tri erne, tri erne jagode, vas sree vzljubilo do zadnjega je dne. Pripela vas na prsi bom erne jagode, bodite znakom žalnim kot bolne so solze. — S solzami vas bom prala tri dolge, bolne dni, s solzami vas močila tri dolge bom noči. Ve jagode ve erne, ve erne jagode, ve dragemu povejte, da ljubi ga sree. Ko solz presahne potok, umrlo bo oko, sree pa njega, verno ljubilo dalj*i bo. T i h o z o r. Moj stric July. (Prevod iz francoščine.) (Dalje.) In vsako nedeljo ponavljal je oče, kadar je zagledal temne parnike, iz katerih so se vzdigovale proti nebu kače dima, z nezmo- tljivo točnostjo ure, besede: „Kakšno presenečenje bi bilo za nas, če bi bil Jnlij ta notri." In zdelo se nam je, da ga ga vidimo, kako maha z robcem in da slisimo njegov glas: „Oha! Filip!" Tisoč načrtov je bilo vzgrajenih pri brezdvomnem pričakovanji njegove vrnitve; celo majhna hišica na obali morja je bila med darovi, s katerimi nas bodo obsipali stričevi zakladi in nočem trditi, da moj oče ni stopil v to svrho že v pogajanja. Kna mojih sestra je bila takrat stara osemindvajset, druga šestindvajset let. Vse je kazalo, da se nobena ne bo omožila, kar je povzročalo rodbini ne malo bridkosti. Slednjič se je vendar pojavil snnbač in sicer za drugo sestro, bil je nradnik, ne ravno bogat, a pošten mož. Ne morem se iznebiti prepricanja, da je pismo našega strica, ki so mu ga pokazali neki večer, premagalo po- misleke mladega moža ter povzročilo, da se je odločil za ta korak. vSnubač je bil najprisrčneje sprejet in sklenili smo, da napravimo po poroki sknpno rodbin8ko potovanje v Jersei. Jersei je idealen eilj za potnike, kateri imajo malo v žepu. Ni predaleč, potnik se Letnik II. BELOKRAN.TEO (SLOVENSKI KMET) Stran «3. Zjutraj, ko se še iii petelin oglasil in ko ccrkovnik še ni odzvonil bolega (hie, že zopet teko oni naravni niotorji. Ni li to pridnost,? Pa poglejmo nekoliko tudi v dan. Dekle, ki nose težko banjo vode na glavi pridno vrti vreteno, sukajoče nanjo tanko nit, ka- tera se prede iz finih, belili vlaken, ki so z rdečim trakom povezana v kodeljo na lepo narezljani preslici. Tako si ustvarja ženstvo belo, snažno oblačilo, katero tako dobro karakteriznje pridnost Belokranjice. Belo- kranjsko ženstvo je tudi znanstvenik dr. Valter Smid označil kot marljivo in delavno, v katerera še vlada duh narodnega ponosa in narodne iznajdbe in da baš to ženstvo nudi fie dandanes znanstvenikom podatke o warljivosti starih Slovanov, 8 tern da goji še narodno nošo, katera ima velik poinon za obstanek vsakega poxameznega naroda. Ko se je lanskega kta vršil v proslavo GOletnega vladanja sprevod po Dunaju, je bila v sprevodu zastopana narodna noša, Vsi časopisi so takrat pisarili, da naj bi ta sprevod oživljajoče vplival na narodno nošo. Koliko so je s tern sprevodom doseglo v prilog narodni noši, o tern ne mislim raz- pravljati. Ko sem potovala po nemškili krajili, sein opazila, kako Nemci in to inteligenca, visoko oislajo narodno nošo. Kdo še ni videl inaloga tantiča, ki je bil oblečen kakor Ti- rolec in je hodil z očotom. kateri jo bil v fraku in cilindru ali pa matere, ki je imela na glavi sedaj moderni klnbuk, ki izgleda kakor tri cente težek zvon, ob njeni roki pa je šla brhka hčerka, oblečena v lahkotno obleko kakor Rožnodolinka. Vprašamo so, kaj je sinoter temu, da jo bil deček oblečen kot Tiroler, in deklica kakor Rožnodolinka? To je narodna vzgoja mladine. Kar pa smejo Nemci, mislirn, da tudi nam ni prepovedano. Oglejmo si nokoliko one kraje, kjer so prej omenjeni naravni motorji prominuli in že bujno cvete modnarodna noša. Kdo še ni videl opice Lisete, katera plešo, oblečena v rdeče krilo z zelenira klobučkom na glavi V Li ne vidiš tega pri dekletu onega kraja ob nedeljah? Žuljave, od solnca obžgane roke in zagoreli obraz, ki gleda iz baržuna in svile pripada k obleki ravno tako, kakor kosmate roke in obraz Lisete k rdečemu krilu. Ali so ne vidi tu znak zapravljivosti in ne znak štedljive gospodinje? Ali se ne vidi tu lenoba, ki diči težaški obraz kakor zelen klobuk opico Liseto? Da, reči smem, da v krajili, kjer vlada ta razkošnost, napuli in ošabnost, je človeško, žensko bitje po- polnonia brez oknsa in brez sinisla za „lepo," kajti pristoji mu ona Sara ravno tako, kakor zajcu boben in šreiinarju sedlo. Kako pa izgleda ravnokar opisano dekle ob delavnikib? Vprasajnio jo, kolikokrat opere ono svojo obleko, katera je umazana od polaganja in od druge hlevske nesnagc in svoj zastor, kateri se sveti, kakor da bi ga bili polži oblazili. Kako vsa drugačna je Belokranjica! Ona stopa kakor bela lilija čista in snažna s ponosom, da to kar nosi na sobi, je ustvarila njena pridna joka. Na njeni obleki so ponižni okraski, kakor so štepka, kambice, vozlički, vezanka itd., kar vse je iznajdba njenega dulia. Je li to ne povzdiguje nad vso tovarniško šaro? Pa bela pečica na glavi, kaj ne znači ona ponižnosti, varč- nosti in raarljivosti belokianjske devojke? Kdo ne razvidi tu razlike mod tovarniškim oblanlom in med oblačilom prej imenovanih naravnih strojov? Tu je vsakerau odprto poljo. kjer zamoremo ustvarjati sebi ponos, ako delujemo na to, da se resi narodna noša iz rok tuje veleobrt.no, industrijalne špekulaoije. Ako preračunimo, koliko svetlili kronic odpotuje iz naše Belokrajine v tuji svet, da se ž njinii maste naši sovragi, bi vsakdo, ki ima še kaj srca za blagor naroda, po- poljo v tovoinem rolnu čez niorje in je kinalu n;i tujih tleh, ker otok jo angleška last. Okoli toga potovanja v Jersoi so se vrtile od top;a. rasa vse naše misli in sanjo. Slednjič je pri.šla ura odlioda. fte (lanes vidini, zdi so mi, koi, da bi so bilo šele vöeraj dogodilo, kako nioj oč<; z veliko skrb- nostjo pazi, kako so vkrcavajo naši trijo kovčcki, kako se moja niat.i v največjem razburjenji oklepa rokemojeneonioženesestre, ki je bila odkar so je ločila od ono, kakor od koklje in colega gnezda zapuščono pišče in vidim tndi, da mladi par vedno ostaja za nami, tako da so vockral ozirani za njim. Za))iskalo jo k odliodu. Na krovu smo bili, ko se jo ladija pomikala ven na odprto niorje, čigar površina je bila gladka in ravna, kakor plošča iz zelonega inramorja. Ponosna srooa nas je navdajala, ko se je počasi po- mikalo obrežje, čuvstvo, ki se v takih slnčajili rado poiasti onib, kateri malo polujojo. Moj očo se je samozavest.no vzravnal po konci v svoji stari suknji, iz katere smo še to jutro z najvecjo skrbnostjo spravili madeže, da je dišala po bonoinu. Ta vonj, ki sem ga tako dobro poznal od liasili spieliodov, je vzbujal v meni praznične občutke. — Na krovu smo opazovali dve ologantni dami, katorima sta dva gospoda podajala ostiige. Star, raztrgan mornar jo odpiral školjke z nožem, gospoda sta jih joinala iz njpgovih rok tor sta jib dajala damam. To so jib použile na okusen način, prijele so jib s linim žopnim robcem, nagnile malo glavice, da si no omadežujejo obloko, izsrkavale bitro vsebino tor nietale prazne lupine v morjo. To okusno zauživanje je očividno za- peljalo niojega očeta. Približal se je materi in sestrama ter rekol: ,.Ali ne bi tudi pokusili ostrigo?" Sestri sta takoj odgovorili da, a mati, ki je premislila, da bo to stalo nekaj denarja, odklonila je rekoe: „Bojim se, da si pokvarim želodec, daj jili otrokom, a. ne prevoc, da ne zbole/' Pot em se obrne k meni ter reče: „Za .Insipa to ni, deo.kov no smcmo razvajati." Ostal sem pri matoii, a na tihem som se liudoval nad storjeno mi krivico. Sledil sem očetu z očmi in videl, kako jionosno pelje svoje hcere in zota k staremu, raz- capanemu mornarju. (Konec prih.) dvojil in potrojil vse sile, da se ohnrni v našem narodu še zadnji ostanek narodno obleke. Vsake izobražene slovenske žene je sveta dolžnost, da se zavzame za ta prastari slovenski spomin. Vam pa BelokianjK c klicem: „u.siauite zveste svoji robači, svojemn uspetlju, svoji dolenjki, svojemu oplečju in svoji nedolzno beli pečici, ki vas diči in je vaš ponos in znak vaših marljivih delavnib rok ter znak varčnosti in gospodinjske pridnosti. Živela bela Belokranjica, ponos sloven- skega naroda!" Poldka. Dopisi. Iz Strekljevca. Prepricana som, dragi „Bolokranjec", da i ti rad izveš, kaj se godi po svetu. Na Kalu pri Strekljevcu smo imeli v nedeljo 9. t. m. takozvani „bal" in sicor v hotelu pri „treh Gracijah'1, po domače „pri Matetkali". Tu se je plesalo, da se je kar kadilo. Pri vsem I era pa je ta nokaj vredna, da so bile prirediteljice plesa Marijine hcere ter dobile takoj plačilo, ko se je v župnisču izvedelo, da so velike „nasprotnice" plesa. Odslovil jib je njib dušni pastir, in tako, da so sedaj eks Ma- rijine hčere. Seveda za vsak trud svoje plačilo. Jsto tudi tu. Kubale so gnjati, klobase, pokle potice. a vse zamaii. Ker raed tem, ko so so pošteno vrtilo, so si znali drugi ,.prišpogat" požrtijo in to brez- plačno. Semiško gasilno društvo je bilo tudi povabljeno. Zvedelo se je seveda, da so plesali po Mihčevem taktu. Saj smelo trdim, da je dragi „Napoleon", ker izvrši dve deli naenkrat, namreč, da gode in drema. Seveda so dobili tudi naši c. kr. orožniki povabilo, in sicer jako originalno. Oujte: „Gospodje orožniki, naši služabniki". Gospodične Ma- tetke uljudno vprašam, odkdaj so orožniki naši služabniki? Gotovo gospodične Matetke mislijo dobiti kako večjo cast in dostojanstvo kjer bi se jim pridelilo telesno gardo. No, kadar pride do tega, hočem razsvetliti Kal in seveda naročiti njim na cast zopet Mibca. Iz mlina na bregru Kolpe. Na dopis „Iz Otoka" z dne 5. maja t. 1. v „Belokranjcu" pripomnim sledečo: Ne vein, ali je g. dopisnik iz Otoka sam izmoril ono površino, na koji je voda zemljo odnesla, ali je dal po veščaku izmeriti — to pa vein, da se je glede toga najmanje za polovico zmot.il. Ako se pa odraruna oni dol te po- povrsino, na katerem je voda že preje od- nesla zemljo in za kojega so kmetje dobili primerno odškodnino, potem je pomota g. do- ])isnika Sc za polovico vočja. Kar se tičo uresničenja prerokovanja kmotov proti učo- nosti brvatskih inženerjev, rečern le to, da se bo skazalo, katero mnenje je pravo. Na- dalje naj g. dopisnik vzame na znanje, da nisem čakal z zagraditvijo novega toka reke na njegov dopis, ker jo bil že pied obelo- danjenjem dopisa toliko zagrajen, da se ni bati vač daljne škode, najmanj v onem obsegn, kakor g. dopisnik prorokuje. V ostalem jo rlanek nekako tondencijozen ali ž njim ne bode ne slapa, ne mlina odnesel. A. Božič, posestuik mlina. Stran 64. BELOKRANJEG (SLOVENSIČI KMET) Letnik IT. Iz Semiča. Dopis iz Semiča v Belo- kranjcu st. 5. je zbodel nekoga iz Podzemlja tako, da razlaga v Domoljubu št. 13. deželno gospodarstvo in druge stvari. Piše raed drugim: „Prejšnji liberalni deželni odborniki, ti so napravili deželi ogromno dolga, tako da so sedanji deželni odborniki, ki so res prijatelji ljudstva v veliki stiski". No, da znate napraviti ogromen dolg, to ste ravnokar dokazali. Vemo pa tudi, da je kranjska dežela v gospodarskera oziru naj- slabša, posebno pa, kar se tiče naše Bele- krajine, katero sploh vedno zastopajo kleri- kalni zastopniki, kateri so za našo Belo- krajino prokleto malo storili, vemo, da tudi sedanji ne bodo veliko več ali pa raogoče celo nič. Dopisnik Domoljubov, da si neko- liko ogledava Belokrajino, pojdi z menoj, dobro bi bilo, da povabiva tudi g. Matja- šiča s seboj, — a ker bomo hodili po slabih cestah in prišli tudi v take kraje, kjer ni vode, bi bilo dobro, da vzameino s seboj kakega osla in mu vode na hrbet na- ložimo. Krenimu jo iz Podzemlja čez Adlešiče in od tam na Vinico. Kaj vidimo? Cesta slaba, ljudje ubogi, prom eta razun Vinice nič, ker ni cest. Pojdimo naprej in oglejmo si Poljansko okolico, videli bodemo istotako ali pa še slabšo cesto in ker nimamo easa čakati dokler bo „sveti Šuklje" tukaj čez železnico izposloval, nioramo po ravno taki cesti, katera je kakor nalašč za našega štiriuogatega tovariša, ua- prej proti Črnomlju. V Crnomlju blišimo to- žiti o klfencih, dalje upanje na nov most in na že tako dolgo zaželjeno železuico, a kdaj se nam to upanje izpolni, to še sam Sv. Peter ne ve. Pojdirao dalje proti Kotu po hudem klancu gor na Kumpmatel, od tu si ogledamo precejšen kos zanemarjene Belekrajine, in sedaj zopet po klancu navzdol, kj^r bi bilo treba kardve cokli proti Semiču. Od tu skozi Strekljevec na Lužo, zopet slaba cesta, a vode ni v celi okolici doli do Krupe, niti za ljudi, niti za živino, istotako na Suhoiu in metliški okolici. Ker je pa g. Matjašič od tam doma, si bo to pri priložnosti lahko sam ogledal. Kaj pa je ssliodi? V zadnjem času je gosp. Matjašič res priredil nekaj shodov, a udeležba je bila inajhna in povedal ni nič, pa tudi liberalcem ni vroče prihajalo. No treba bo počakati, da bo zrak bolj vroč in potem bo gotovo tudi klerikalcem vroče prihajalo in raogoče še celo g. Matjašičn! — Ker nimam toliko prostega časa kot Domo- ljubov dopisnik, se je moj dopis nekoliko zakasnil. Iz Bele Krajine. Belokranjec ne preneha, kakor so poroiiali nekateri listi, ampak se razsiri in bo izhajal odslej vsak tedon skiipno z Notranjcem. Dva odvetnika v Crnomlju. V kratkem se bosta nastanila v našem starera Črnomlju dva odvetnika. Prvi je g. dr. Sturm iz Metlike, koncipijent pri dr. Kris- perju v Ljubljani, drugi pa naš ožji rojak — Ornomaljec gospod Ignacij Malnmč, ki je sedaj koncipijeut pri odvetniku doktor Žitku v Novemmestu. Gospod dr. Sturm je že vzel stanovanje pri Skubicu v najem in bo otvoril že letos svojo pisarno. Gospodu MaJneriču pa je dal, kakor se sliši, njegov oče, tukajšni trgovec „Martin", jedno izmed svojih his na glavnem trgu na razpolago. — Ker so od- vetniki ne le čuvaji pravic pred sodišči in oblastnijami, ampak večinoma tudi prvobo- rit.elji v socijalnem Življenju in že po svojem stanu vzgojeni, neustrašni zastopniki ljudstva, smemo tudi mi Belokrajci pričakovati, da bosta naša odvednika porabila vsaj nekaj svojih moči in prostih ur v to, da nas vo- dita v politienem in organizujeta v gospo- darskeni našem življenju. Zlasti kličemo našemu obče priljubljenemu rojaku g. Igna- ciju Malneriču: Dobro došel! V boj za staro pravdo! Placani vohuni liodijo ob Kolpi in iščejo veleizdajalcev. Tako je bil nedavno nek srednje velik, z rjavimi brkami, na pol gosposki vohun v gostilni v Ribniku, kjer je prepeval srbskc pesini, ki jili ima na Hrvatskem madžarska vlada za veleizdaj- niške. Mamil je v gostilni navzoče goste, naj pevajo ž njim. Gostilničar pa ni bil mož brez glave, ampak je kmalu spoznal vohu- nove nakane in mu pokazal vrata. Objavil ga je tudi politični oblasti, katera pa do- sihdob ni storila svojih dolžnosti, kajti pla- čani vohun jc še čez osem dni stikal v kopališču Lešče. Tudi tu so ga gostje kmalo razkrinkali, (opozorila jib je neka gospa) in je bil prisiljen pobrati šila in kopita. Tako se po Hrvatskflm dela umetna propaganda, plačana od žuljev kmeta, za notranji nemir in nered. Ker ti tički, katerih je baje več, gotovo obiščejo tudi našo zemljo, opozarjam s temi vrsticami na opreznost in prcvidnost slavno občinstvo. Zadruga obrtnlkov črnomalj- skeg*a sodneg-a okraja je sklenila, da se bode vršil vsako prvo nedeljo vsakega meseca prijateljski sestanek vseh obrtnikov. Prvi tak sestanek se je vršil dne 9. maja t. 1. v gostilni gosp. Miheliča v Črnomlju, katerega se je udeležilo 21 obrtnikov. Namen teh sestankov je, da se medsebojno dogovori o potrebi in povzdigi obrtnega stanu v oko- lišu te zadruge. Drugi sestanek so vrši dne 6. junija 19 09 ob 3. uri popolndno v gostilni gosp. Josipa Skubica, mesarja v Črnomlju, k kateremu se vsi gosp. obrtniki najuljudneje vabijo, ker le v slogi in skup- nem ddovanju se da povzdigniti obrtni stan. Belokranjska železnica. Pra- vijo, da se belokranjska železnica v doglednem času sploh ne bo gradila, ker seje porabilo za to gradbo določenih 37 milijonov baje za zadnjo mobilizacijo. Inženirji še nierijo i. s. zdaj progo od Straže po Crnomošnjiski dolini na Kumpmatel. Toda vse nadaljno merjenje je baje le pesek v ori. Dolenjske novice. Umrl je dno 14. maja v Novem mrstu frančiškanski gvardijan p. Viljem Vindišar v starosti 60 let. Par dni prod sinrfjo se mu je bil baje omračil duh. PremeŠČen je iz Ornomlja v Ljub- Ijano sodni sluga Anton Salmič. K(;r je bil v Crnomlju doma, jetukajšnerazmerenatanko poznal in ker je bil zelo prijazen in dober godbfiiik ter kapelnik črnomaljske godbe, ga bodo Ornomaljci težko jjogrešali. Člani slovenskeg^a deželnegra gledlŠČa so gostovali dne 23. in 27. maja v Novem meshi, dne 24. maja v Ornomlju, dne 25. in 2fj. maja v Metliki. Dalje bodo gostovali dne 2. junija v Iiatečah v dvorani Narodnega doma in dne 3. junija v Trbovljah na Vodi v krasni Fortetovi dvorani. Člani igrajo izvanredno dobro I.er jih je kar naj- gorkeje priporočati. Utonlla je poldrugoletna hčerka po- sestnika Vr. Kastelca v Klancu pri Smarju poleg Grosuplja. Igrala se je s starejšo 8letno sestro na prostem, približala se neopaženo nekemu jarku in padla v vodo. Ponlžno vprašanje g. deželnemu poslancu Matjašiču. Na shodih tolažite kmete s tern, koliko bodo imeli od deset.miljonskega posojila, da se bodo gradile in popravljale ceste in delali vodovodi. To je menda res. Toda ponižno vas vprašamo, koliko bo dobila od teh 1.0 milijonov Belok ra j i na, ki jih bo tudi morala pomagati vračati, katere coste se bodo v Belokrajini gradilo ali vsaj preložile in kateri kraji dobe dobro pitno vodo? To nam povejte! Modras je plčil orožnika. Dne 13. t. m. je orožnika g. Srečka Vidmarja iz Št. Janža na Dolenjskem, ko je bil v službi, pičil modras. Ranjenec se jo dal prepeljati v Mokronog po zdravniško pomoč; pri do- hodu je izgubil zavest in se boril s smrtjo. Prvo pomoč je dobil na orožniški postaji od svojih tovarišev in pozneje od zdravnika; sedaj jc upati, da okreva. Ker je letos ne- kako kacje leto, naj bodo ljudje pozorni. France la Ivaniča, pos. sina iz Dolnjega Suhorja št. 18 je prijela v Ljubljani policija in ga oddala deželnemu sodiščn, ker se je hotel izseliti v Arneriko brez dovoljenja. Ljubljansko deželno sodisče ga je izročilo baje okrožnemu sodišču v Novem mestu. Baje ga je mati sama nagovarjala, naj gre v Amcriko. Oudna mati ! Meseca a pri la je bilo sprejetih v moško bolnico v Kandiji 144 bolnikov, dočim jih je ostalo od meseca marca 104. Vseh oskrbovalnih dni v aprilu je bilo 3087. Za- pu-stilo je bolnico 9h ozdravljenih, 35 zbolj- šanih in 10 neozdravljenih, ostalo jih je pa v bolnici 1)8. Ves mesec april jih je umrlo 7. Izžrebanje porotnlkov za o- krožno sodišče novomeško. Dne 3. majnika so bili izžrebani za drugo porotno zasedanje kot glavni porotniki sledeči go- spodje: l^r. Verderber, trgovec v Kočevju; A. llönigmann, trgovec v Starem logu; Fr. Gschelljj, trgovec v Katečah; Ivan Zupančič, mlinar v Sp. Ponikvah; Fr. Može, trgovec v Dvoru; Ivan Bučar, posestnik v Št. Jerneju; Tvan Bregar, posestnik in gostilničar v Rib- nici; Fr. Miiška, posestnik in mizar v To- plicah; Jože Roštohar, poaestnik na Bregu; Fv. Zupančič, posestnik in gostilničar v Rakovniku: Ivan Schneller, trgovec v Ko- priviiikuj-Fr. Siško, pos. in žnpau v Zalokah; Letnik IT. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Stran r>5. Fr. Žagar, poa. in župan v Trebelnem; Mat, Gramer, tovarnar suknja v vasi Reichenau; Ivan Mušič, pos. v Dragatušu; Anton Kajfež, posestnik in vinski veletržec v Kočevju, A. Pirc, posestnik na Ravnem; Miko Dragoš, posestnik v Dolenjcih; Mat. Šmaljcelj, posest. v Dragatušu; A. Kmetič, posestnik v Logn; St. Pirnat, posestnik in župan v Višnjiigori; R. Engel sberger, posestnik in trgovec v Krškem; A. Bevc, posestnik v Pečicah; Jože Errath, trgovec v Mokronogu; A. Ferkolj, posestnik v Sp. Kranjski gori; Fr. Jaklič, posestnik in vinski trgovec v Sp. Ložincu; A. Kolenc, posestnik v Škrljevem; Fr. Kresal, posebtnik na Kalu; A. Kramar, posestnik na Mirni; A. Smerke, posestnik v Žnženperko; H. Medved, posestnik in župan v &encurju; J. Spendal, posestnik in trgovec na Polju; Jože Tomič, urar v Kočevju; J. Groznik, posestnik na Pungratn; J. Macher, trgovec v Kočevju; Jernej Turk, posestnik in župan v Sp. Mokrera polju. — Kot namestniki so izžrebani: Jože Zurc, posestnik in gostilničar v Kandiji; A. Weiss, posestnik in trgovec v Novem mestu; Ivan Znauc, posestnik in mlinar v Šmihelu; Ivan Koklič, posestnik in hotelir v Novem mestu; M. Bruner, posestnik v v Novem mestu; A. Turk, posestnik v Vel. ŠkrjanČah; M. Bramor, posestnik in usnjar v Novem mestu; Ivan Ferlič, posestnik in gostilničar in Ivan Kastelic, posestnik in pek oba v Novem mestu. Tz Šentpetra prl Novemmestu. Prejšnjemu dacarju v &entpetru Josipu Pi- škurjn so metali ljudje polena pod noge, pa tudi sedanjemu dacarju Jožetu Blanču se ne godi bolje. Ko je prišel na velikonočni ponedeljek zadacat k Antonu Teropčiču pod vejico, so ga napadli Anton in Jnrij Teropčič, Gašpar Kosljar in Janez Jerman, ga suvali, psovali, mu prebrnili sod, na katerem je imel knjige in zaznamke in ga izsuvali iz kleti. Sodišče bo baje odločevalo o tem, če je tako početje dopustno ali ne. Uboj v Clrnlku |v Veliki do- Uni. V nedeljo, 9. maja je bilo v Cirniku cerkveno proščenje. Radi tega se je zbralo več ljudi pri Stefanu Galiču, ki je točil vino pod vejico. Ko so se iantje in dekleta nabrali nekoliko preveč vinske kapljice, so odšli vsak zase, oziroma v gručah. V Močnikovem jarku so pa naletele nekatere gruče slučajno druga na drugo. Pri tej priliki je vprašal Janez Hostnik iz Gaja Jureta Žerliča, kako je kaj. To se je pa Žerliču tako zamalo zdelo, da je priložil Hostniku tri gorke za- ušnice, katere je Hostnik mirno pretrpel in se je skušal še smejati. Ko je pa koj nato pritekel s palico v roki zraven še Martin Ciglar, je odprl Hostnik svoj žepni nož, pa ga zopet zaprl in spravil, ko je vrgel Ciglar palico od sebe. Hostnik je odšel lepo naprej, da bi se izognil pretepu ali vsaj. besedičenju, toda priskočil je za njim Miko Ciglar in začel pretepati Hostnika, ki je prestregel vse udarce z levo roko, da ni dobil udarcev po glavi. Medtem so obstopili Hostnika tudi še Martin Ciglar, Jure Žerlič in France Novoselc. Eden izmed teh je sunil Hostnika z roko v hrbet, da je padel naprej in se ©prl na roke, ko je hotel vstati, je dobil drugi sunek v hrbet, da je padel zopet na roke. Medtem je zadobil na levi roki tudi nekoliko vbodljajev z nožem, drugi pa so ga tepli m bili vsenavprek. Ko je toča udarcev nekoliko ponehala, je potegnil Ho- stnik iz žepa svoj nož, ga odprl in zamahnil proti svojim napadalcem, ki so ga še vedno bili. Takrat je prišel zraven France Skvarč, ki je priskocil Hostniku na pomoč in pregnal napadalce, toda tudi on je dobil par vbod- ljajev z nožem. Z napadalci vred je zbežal tudi Martin Ciglar, ki so je pa zavlekel le s težavo kakih 50 korakov daleč, ter obležal in umrl vsled izkrvavitve, ker mu je bila prerezana ena glavnih žil. Uboj. Dne 23. maja t. 1. je prišel Jože Lukšič, posestnik iz Sevnega, na dvor grajščine „Vinski dvorec" imenovane „Pajnof" pod Trško goro. Ker je bilo že zvečer okoli desetih in je Lukšič večkrat dražil kočijaža v Vinskem dvorcu in mu grozil, da ga enkrat pretepe, zato sta ga napadla kočijaž Ive Kovačič in hlapec France Bradač. Pri pre- tepu je dobil Lukšič na lobanji razpokline, vsled katerih je umrl due 25. maja v bolnici v Kandiji. Storilca so orožniki aretovali, sodišče ju je zopet izpustilo. Doma in na tujem. Postojna je postala mesto. Podzemeljski cari, ki so edini na svetu in katere občuduje vsako leto ogromna množica potujočih, priporaogli so do tega, da je Po- stojna postala mesto. Radi tega se bode praznovala letošnja slavnost v postojnski jami na binkostni pondeljek posebco slovesno. Več godb, med drugimi tudi mornarska godba iz Pulja, bode razveseljevalo mnogobrojne obiskovalce v obsežnih, bogato s kapniki okrašenih in čarobno električno razsvetljenih prostorih. Tudi za druge raznovrstne zabave ljudstva je obilo preskrbljeno. Posebni vlaki z znižanimi cenami bodo vozili ta dan iz Ljubljane, Trsta, Reke in Pulja. Jamska veselica se bo vršila pri vsakem vremenn, obisk jame je vsled suhih, breztežavnih pro- menadnih potov tudi ob ali po najhujših nalivih omogočen. Vojaškl dopusti za časa žetve. Poveljstvo 3. voja je določilo za letos pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih in trenn tritedenski dopust za časa žetve. Ob tem času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako vežbanje.Pri konjenici, poljskih topničarjih in tehničnih oddelkih pa se vež- banje nadaljuje, in le če razmere dopuščajo, odpuste nekaternike na tritedenski dopust. Letošnje vojaške vaje se zaključijo 11. sept. „Pri nas ima vsak prostor, ako tudi ne hodl v eerkev!" „Slo- venec" z dne 18. maja t. 1. ima kratko po- ročilo, da je imel dr. Pegan v nedeljo shod pri Pečarju v Mostah. Klerikalno glasilo je sicer zelo gostobesedno, toda o tem shodu ne |priobčuje nobenih podrobnosti. Zakaj! Ali se boji povedati, kar je govoril deželni odbornik dr. Pegan? Če poslanec stranke, ki ima na svoji zastavi napisano kot prvo točko vero, govori na javnem shodu, da je vera postranska stvar, potem ima pač list, ki je obenem glasilo škofa Antona Bona- venture vzpričo takega govora zelo težko stališče, mu pač ne kaže druzega, kakor o njera molčati. Ker pa bi bilo le Skoda, da bi javnost ne izvedela, kakšne nazore ima poslanec S. L. S. in deželni odbornik dr. Vla- dislav Pegan o veri in politiki, konštatujemo mi, da se je dr. Pegan na shodu pri Pečarju izrazil dobesedno takole: „Pri nas ima vsak prostor, ako tudi ne hodi v eerkev, samo, ako je pošten Slovenec." Vprašamo, če je pre8vetli Anton Bonaventura. vrhovni šef S. L. S., tudi teh nazorovV Vinsko razstav na Dunaju je priredilo dne 13. in 14. icaja 1.1. avstrijsko vinarsko društvo v veliki dvorani magistrat- nega poslopja. Uspela je dobro. Iz njenega poročila povzamemo sledeče: Dela priredba. je bila v splošnem prav instruktivna, le žal, da je bila v imenikih mala zmešnjava vsled nekaterih prepozno zglasivših se razstav- ljalcev in prepozno dospelih pošiljatev. Dan- danes je pač neobhodno potrebno, da se vsaka količkaj vinorodna dežela takih razstav udeleži, da pokaže siršemu svetu svoj pri- delek. In Kranjska, ki je lansko leto pride- lala okroglo 400.000 hi vina, se mora že iz tega stališča udeleževati takih priredb, da se jo bolj spozna in si po možnosti izvojuje izvoz vina v tuje kraje. Prihodnje leto pri- redi avstrijsko vinarsko društvo zopet enako državno razstavo s premovanjem na Dunaju, na kar že sedaj opozarjamo naše vinograd- niketin vinarske zadruge. Pripomnimo pa, da povoljen uspeh pri dunajskih razstavah je mogoč le tedaj, ce se razstavijo le po novem načiou na- pravljena finejša in izbranavina n. pr. burgundec, zelen, karmenet, rizling itd. ali tipična deželna vina kakor n. pr. dolenjski cviček, dočim se z razstavljanjem lokalnih nizkih vrst, kakor n. pr. klarenca, mejina, gnjet itd., doseže nasproten uspeh, zlasti ako so taka vina trdo kuhana, Posebno je pri takili razstavah gledati na to, da so poslana vina brez vsake napake. Pri bodoči priredbi upamo, da bo Kranjska še bolje zastopana, kot je bila sedaj. Laški vohun v Južnih TIrolah. 40letni žagar Damjan Cis je obdolžen, da je 22. januarja. 1. 1908 vodil tujega stotnika ge- neralnega štaba, da si je ogledal vojaške na- prave v juž. Tirolah. Poleg tega je tudi obtožen, ker so našli pri njem poleg velikega noža, revolver. Žandar Jos. Dalpec je izvedel, da se je tuj gospod v poštnem vozu izrazil, da si je ogledal trdnjavo. Poizvedel je, da je tujec vprašal po številu vojakov v teh krajih. Blizu žage Damjana Cis je tnjec izstopil ter šel k njemu. Cis ga je sprem- Ijeval, dokler sta se vrnila ob 8. zvečer. Na pošti se je tujec podpisal: Emil Maggia iz Brescie, dočim je ljudem pripovedoval, da je iz Verone. Cis je Italjan, ter znan ireden- tovec. Cis pravi, da je tujec pri njem kupoval les. Ne more tajiti, da ga je peljal od Kreta öez Por in Ber. Začetkoma je dejal, da nista prišla do vojaških naprav, pozneje je priznal, da je prišel v pogovoru do trdnjave, katero so takrat pričeli zidati. Priznal je tudi, da je s tujcem o tem govoril, ker je bil mnenjar Stran 66. BELOKRANJEO (SLOVKNSKI KMET) Letnik II. da je tujec le lesni agent. Po izjavi vojaške oblasti, se je bilo opozorilo okoličane, naj varujejo tajnost. Samoumor vojvode Abruš- keg*a? V Parizu se je raznesla govorica, da je vojvoda Abruški, bratranec italijanskega kralja, storil s saraoumorom konec svojemu življenju. Nahajal se je na nekem znanstve- nem potovanju v Aziji, kamor je bil odpotoval dne 26. marca na parniku „Ocean" iz Marseila. Pregrnani Abdul Hamid. Eks- sultan stanuje v krasni vili v Solunu. Zelo je potrt. Je le jajca in meso, ker se boji za- , strupljenja. Kuhar Musin prinese jedi v tančico zavite in zapečatene na mizo. Ha- remske žene so večinoma mlade. Včasih se prikaže katera izmed njih v 2. nadstropju pri oknu v beli ali krem svileni obleki. 0 sultanu se pripoveduje, da je irael preje kaj čuden okas. Dolgoletna ljubljenka snltanova je bila ženska iz Belgije, kaj čudnih lastnosti. Dolga je bila 21 m, težka pa 3 cente. Or- jakinji je rastla brada, katere si pa ni smela briti. Poseben evnuh ji je česal in mazal vsak dan brado. Včasih ji je napravil iz brade kite in obesil nanje zvončke, da je sultan slišal, kdaj ma je prišla nasproti. Ta ženska se je sultanu ščasoma pristudila. Ko je videla, da je sultan ne mara več, je zblaznela. Avstrljet v sredlnl Airlke. Od srede marca je družba Pik-Biber v Adis Ababi, glavnem raestu Abesinije. Cesar Me- nelik, ki se dobro počuti kljub temu, da se je pisalo, da je že mrtev, jih je sprejel in sicer prav prijazno, ker posebno spoštuje našega cesarja. Abesinci so Avstrijcem sploh prijazni, ker so v kupčijski zvezi z narai. Eks- pedicija bo šla po potih, ki so dozdaj Evro- pejcera neznani, v Garabelo in po belem Nilu v Kartura. V rastllnskem poskuševa- llšču kmečke sole na Grmu pri Novem mestu so se delale poskušnje z raznimi vrstami ovsa, ajde, krompirja in d(;teljnih mešanic. Ovsa so se sejale sledeče vrste: beli sabljar, orjaški dolar-oves, Vanekov kraljevi oves in ruski zlati oves. Beli sabljar je najbolje obrodil. Dal je na 1 a60 I zrnja in 33 kg slame ali na 1 ha 60 hi zrnja in 33 7 slame. Ker tehta 1 hi zrnja le 37 kg% bi znašal ves pridelek v zrnju 22 q. Od ajde so se vzele za poskušnjo navadna črna ajda in siva ajda. Na dveh oddelkih se ni nič gnojilo, na dveh oddelkih pa z umetnim gnojem in sicer s 300 kg rudninskega super- fosfata na 1 ha. Poskušnja je pokazala, da se je doseglo z umetnim gnojem 3 hi vec zrnja in 6 q več slarae. Glede vrst ajde se je pa pokazalo, da je dala siva ajda za polovico več slame kakor črna, zato pa lažje zrnje. Siva ajda je dala na 1 ha 50 q slame, črna 30 q, zrnje je pa tehtalo pri črni ajdi 58 kg, pri sivi pa 46 kg hi. Pri krompirju so se delale poskušnje z raznimi vrstami kakor z dr. Nilson, Heine, Vaclav, Leo, one- jidovcem, ameriškim zgodnjim in solnčnikom (Early Sunrice). Letos je najbolj obrodil Heine. Onejidovca se je pridelalo 220 q, Heineja 295 q na 1 ha. Heine je okrogel^ debelokožnat krompir z rumenim mesom. Prva češka splošna rielniška družba na zava- rovanje na življenje v Pra»i irna svojr glavno zastopstvo za vso slovonske dežele v Trstu. Ta družba zavarujo na življonjc po najnižjih ccnah in po najugodncjših pogojih. Za kratek čas. Uljudnost. Gospod sosedu v natla- čeno polnem vagonu: „Ne zamerite, da ne morete odzdaj več na moji nogi stati, ker moram na tej postaji izstopiti!" Dobep pes. Gospod: „Saj ste reklir da je pes dober za podgane — dozdaj mi še nobene ni vjel!" Pasjerejec: „No, ali to ni dobro za podgane?" C. lcx>. pMv. avstrijska zavarovalna druzba „DUNAV" na DUNAJU zavaruje vsem p. n. gosp. kmetovalcem po najugodnejših pogojih in proti zmernim premijam travniške in poljske pridelke, kakor tudi nnfltl Sbfirfl 1M tt\f\ I)otične P^nudbe se vinograde |JrU 11 slnUUI |JU 1ULI. lahko stavijo pi i vsch krajevnih in potovalnih zastopnikih družbe ter neposredno pri generalnem zastopu u Ljubljani, Kolodvorsha ulica st. IZ, ki sprejema tudi zanesljive in delavne osebe kot posredovalce zavapovanj i>r>ot>i tool. Prva slovenskšs tpgoyifffia Fbvc E Koželj v KOCEVJU v hisi slovenskc „Koccvske posojilnice". Odgovorni urednik: Mihael Rožanec. Izdajatelj: Konzorcij Belokranjca v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.