27. številka. ) V Trstu, v soboto 2. aprila 1887. Opazke. Vsi dopisi ne [mriIjajo nredniAtvu v ulici Tomuite.12.YsHk list mora biti frankirun. Rokopisi se ne vračajo. Inserati (razne vrste naznanila in po-slanice) se zarm'unijo po pogodbi; pri Jfratkih oglasili z drobnimi črkami se plaruj« za vsako besedo X nov Naročnino, reklamacije in insernte prejema opravaiitTO, ulica Torrente 12. EDINOST Tečaj XII. • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsskn gredo in Sfiloto ob 1 uri popoludno. Cena z a vne leto s prilogo ? for , za pol 3 for AO nov., za četrt leta I for. 35 nov — Edinost brez priloge stano za celo leto A for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. SO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-ništvii, v produ jal nicali tobaka v Trstu po A nov., v Gorici in v Ajdovičini |>o Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. O nov »V e% naj bi se za Ogre uvedla posebna taksa, kojo bi morali plačevati, ako bi hoteli poslušati poduk medicine v blaženej nemščini, ne pa v svojem »krasnem« finskem jeziku. Potem pa pravimo, da nemščina ni za zveličatije potrebna v tem, ko jo celo zagrizli Ogri tako visoko cenijo! Po menenju nekaterih državnih poslancev bilo bi boljše, ako bi se ostala vseučilišča v Avstriji popolnila in laškim časnikom zdi se to ugodna prilika, tirjati od vladu laško vseučilišče v Trstu. In res težko bode kedaj ugodnejše prilike najti za tirjanje te velike šole, nego je sedaj. Vlada na Primorskem je Lahom dobrohotna, na razpolaganje imajo deželne in državne poslance in kopico razburjajočih časopisov, ki javno menenje in mir v Primorskej kalijo ; pri tem je bilanekda zadnjič tudi podpisana zveza Italije z Avstrijo: — tu vum je uzrokov dovolj, da Italijani tirjajo, kar jim celo po državnih zakonih ne pristoja, kajti njih število je premajhno, da bi bilo opravičeno kaj takega tirjati. Svet je pa dandanes onega, »ki ga ve prijeti;« in tako se tudi pridobivajo pravice v Avstriji. Zvestemu narodu, ki ima dovolj zmožnosti in vso pravico tirjati, da se mu ustanove šole v njegovem jeziku, — vedno se ovire stavijo ; narod pa, čigar težnje so splošno poznato kot državi in javnemu miru nevarne, gladi se in na rokah nosi, kakor je počenjal oni nori kmet, ki je na golih prsih nosil na videz zmrzlega gada, da ga ogreje/ Šolsko prašanje je prišlo na dnevni red. Naučni minister ukrepa, pride." Sedaj se zamisli in spomni se besed, ki jih je slišala, a ni so mogla hitro spomniti kje: „No vem, čo je še danes tistih misli. — Pohujšal so jo v tujem meatu — potrebuje mnogo denarja!" To besede je slišala, a kje, toga so ni v hipu spomnila. V tem trenotku pa jej pride na misel. Spomni so, da pred malo časa jo to besede izgovoril njo oče. Pa vsaj to ni mogočo, da bi se njo dobri Konrad mogel pohujšati, to je laž. Odpre pred sabuj na mizi ležečo knjižico in obrne nekaj listov in kmalo najde majhno podobico, goreče jo poljubi in reče poluglasno : „Ne, on so ni pohujšal, to je le obrekovanje. Še danos mu bom pisala pismo, v katerem mu vse naznanim." Zapusti utieo ter odido v svojo spalnico in začno pisati takolo pismo: Ljubi Konrad! Danos Ti pišem pismo; povod temu pismu je novica, ki sem jo zvedela, pa je ne verjamem. No zameri mi, prosim te, ko Ti naznanjam, da sem zvedela, da so si Ti v dalnjem mestu pohujšal, saj to ni resnica. Je li da no, saj Ti me ljubiš. Obljube ne prolomiš, saj ostanem tudi jaz zvesta Tebi. Prosim Te, piši mi kmalo, sporoči mi, kako se ti godi. Tvoja večno Te ljubeča Rozika. kako bi število stn lujočih skrčil ter nalaga takse na takso učencem, obi-skavajoČim srednje Šole, — pri vsem tem ga pa vendar muči misel, kako v okom priti preobilnemu pohajanju velikih šol. Dobro gospodarstvo z državnim denarjem je osobito v Avstriji prepo-trebno, kajti vedno še primanjkuje denarja za vojaške namene, da je naša država tudi v vojni družim enaka. Skrbeti je tedaj državnim ministrom, da 6troške kolikor možno skrajšajo. Ako se nova brezpotrebna vseučilišča U8tanovljajo, stroški se še povekšajo, kajti nove stavbe in učene moči stanejo ogromnega denarja. Ni toraj umestno niti priporočljivo poprijeti se ustanovljanja novih vseučilišč niti klinik po državi: veleti je le, da se popolni ona vseučilišča, ki še nemajo vseh stolic, da postanejo dunajskemu enaka, Tudi se nam ne zdi umestna priporočana koncentracija učeče se mladine v BaČu, kar bi vedo nekako zaveza-valo. Tudi na Nemškem imajo več vseučelišč, ali nikdo ne bode dajal prednosti onemu v Berolinu pred univerzo v Heidelb^rgu in Lipsiji, niti ne silil mladine v prestolnico. — Če se pa velike Sole popolne, priporočati je vladi, naj se zadnje tako preuredi, da se zadovolji zahtevam raznih narodnosti. Italijani imajo, čeprav so v primeri z nami le maloštevilni, posebne stolice v laškem jeziku toliko v Gradci, kakor v Inomostu, pri vsem tem pa tirjajo novo, povsem laško univerzo. Mi Slovenci pa, ki nas je vendar štirikrat toliko, kolikor Lahov, nemamo nijedne stolice v svojem milem jeziku! Če se tedaj vlada ozira na godrnjanje raznih po niej vladanih narodov, ozirati bi se morala pred vsem na slovenski narod ter mu, ako ne popolnega vseučilišča, vsaj stolice v njegovem jeziku na starejših vseučiliščih ustanoviti. Drugi dan jo oddala pismo. Ko Konrad pismo prebere, spomni se na svojo nekdaj storjeno obljubo. Menil je uže, da je tudi Rozika pozabila na njega, kakor on na njo. „I)a sem so jaz pohujšal, to ni res, sedaj sem še lo pameten, prej sem bil pa popolnoma kot otrok. In obljubo mo tudi spominja nekako. Obljuba, ha, kaj so jaz brigam za to, jaz som sedaj vojak! nisem več tako neumen kot sem bil poprej. Kaj hočem jaz z njo? In kaj bi rekli moj oče k temu? Pisal jej bodeni, da jej povem resnico." In koj pišo jej kratko pismo takole: Rozika! Na Tvoje pismo moram ti odgovoriti le to, da to ni res, da bi so bil jaz pohujšal tu pri vojakih. In pa tega, kar sem ti obljubil, tudi mi ne bode mogoče spol-niti. Takrat sem bil preveč lahkomišljen. Saj poznaš moj stan, kaj bi rekli inoj oče k temu in drugi ljudje? Zdrava ostani. Konrad V . . . . Lahko si je misliti, kako jo pretreslo to pismo ubogo zapeljano Roziko. Ko ga jo prebrala, sramovala se jo, da ni slušala očeta, ki so jo tako prosili, naj ne misli in so ne zaljubi v bogatega Konrada. Od tistega časa jo bila Rozika vedno otožna, nikdar več ni bilo opaziti na njenih rudecih ustnicah smeha. Žalostno jej Pred vsem nam je pa o-iločno tirjati slovenskih srednjih šol v slov. pokrajinah. Razen kranjskih Sloveneev nema naš narod, v slov. pokraiinah Živeč, svojih srednjih šol. še vodno vlada na teh tevt.onski duh v tem, ko imajo Italijani lastne gimnazij-* v D»l-maciji, Istri, Trstu in Tridentu, če prav se njih število z našim no more meriti. V zadnjem zasedanju državnega zbora je predložil goriški držtvni poslanec resolucijo, naj bi vlada v Mariboru, Celju, Gorici in v Pul u ustanovila slov. paralelke, a naučni minister je odvrnol, da je treba še čakati, da se vi li. kak vspeh bodo imele gimnazije na Kraujskem. Ne vemo pa, zakaj je gospod poslanec izpust'l Trst, v Čigar državno gimnazijo zahuj* tudi več od polovice Slovencev, Enako z drugimi gimnazijami počenjati bi se moralo tudi s Trstom, kder je vendar lepo število slovanskih dijakov, pri tem pa jih pohaja m-iogo tudi mestno italijanskogimnazijo. Volja naučnoga ministra je tedaj, ka*ur je iz njegovega govora soditi, naklonjena ustanoviti še kako drugo v*nnčil'S^e v deželah; pri tem trebalo bi se pa ozirati na narodne razmere. Pre Ino se Italijanom lastno useučilišče dovoli, umestno je dovoliti je Slovenc-on, ali vsaj ustanoviti jedno, ki bi usti- zalo obema narodoma. Smešno je tudi pisarjenj lahon-skih listov o tej zadevi. Prilika za tirjanje vseučilišča je tedaj ug dna ia zasvetilo se jo primorskim in 'Irugitn Lahom upanje, da zadobo usta kder bodo lahko svoje sinove popolnoma izšolali n svojem jeziku. M-j| tem pa tolažijo hinavsko nas Slovenca, r> koč, da nemarno za kaj takega niti primernih knjig, niti sposobni h učečih moči ter je boljše, da se daje prednost njihovemu starodavnemu jeziku: — ŠČasom pridemo na vrsto tudi ni! Vlada ne bode menda tak « ne- je mineval čas, poprej tako vesele in tolažbe polne misli na Konrada bile so joj lo še žalosten spomin na nesrečno njeno ljubezen. „In lopa cvetka jo začelo veneti". Nikdar več ni prejela pisma od Konrada. Pa tudi ga ni pričakovala, saj je »poznala iz zadnjega pisma, da je ljubezen do njo popolnoma ugasnola v Konradovem srcu. Mnogokrat jo zahajala v zeleno utieo na vrt in klicala si jo zlato nekdanje čase v spomin, ali zastonj. Tako ste minoli dve leti polne žalosti za Roziko, Vso drugače jo bilo s Konradom. On je veselo živel, ker oče mu je pošiljal vedno dovelj denarja. Na Roziko in nekdaj tako slovesno storjeno obljubo se šo spomnil ni. Pozabil je vse, dokler jo bil na tujem. Prišel pa je čas Konradovega odpusta, doslužil je svoja leta in vrnol se jo zopet v domovino. Zelo so je veselil stari mlinar, da mu pride zopet sin (lomu, ker zelo ga jo pogrešal pri gospodarstvu in tudi v mlinu. Pa kmalo je videl, da nekdanji njegov dobri Konrad je popolnoma drugačen. Ni več tisti dobri Konrad, kateri je odšel pred tremi leti v tuji svet. Očeta jo to močno žalilo. Bil je uže star in oslabljen in ni mu bilo dano nadživeti več zime. Hilo jo nekako o svečnici, ko so zagrebli starega mlinarja. In mlin je dobil novega gospodarja. previdna, da privoli tem njih željam, m tudi mi sklepamo te vrste r željo in upanjem, da se državni zakoni n* bodo še dalje teptali pravici in resnici nasproti. Slednjič pa poživljamo slovanske poslance, naj ne privole, ali naj vsaj odločno protestujejo proti temu očitemu hujskanju! Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je podaril za podporo Ho-luba 5000 gld. Iz državnega zbora. S<>ja poslanske zbornice 25). inarcija. Trgovinski minister zahteva 300.000 gld. dodatnega kredita za postajno razširjatve, potrebne iz prometnih ozirov. Od gosposke zbornice vrnena bankna predloga se jo izročila dotičnomu odseku, da ustno o njej poroči. Zakon o zavarovanju delavcev za pri-merljaj bolezni se je sprejel v tretjem čitanji. Potem se je začela podrobna razprava o preskrbovatiji vdov in sirot vojakov. Sprejeli so se prvi trije paragrafi večidel brez promembe; le pri paragrafu 1 se je sprejel Mengerjev dostavek, po katerem bodo dobivale letno pokojnino tudi vdove nekatoliških dušnih pastirjev. Pri paragrafu 3 je minister za deželno bran navel poinislike zoper nasvetovane pre-drugačbe. Kar zadeva počitninsko odpo-vednice, pravico imajo na počitnino one žene, ki so take odpovednice vložile, predno v veljavo »ropi ta zakon. Glede ločenih žen je minister na to opazil, da je velik razloček mej izrekoma „ne skupaj živeti" in „ločen biti". Minister je priporočal, naj se paragraf sprejme brez promembe, kar se je tudi zgodilo. Pri paragrafu 4 se je razprava pretrgala. Poslanec Kaizl je predlagal, naj se sklene zakon zastran ustanovljenja skladišč. Poslanec Pattai je interpeliral zastran hudega stanja delavcev v Borislavi in Volanki. Trgovinski minister je predložil zakonsko osnovo zarad prodanja več k linškemu kolodvoru spadajočih stvari. Seja gosposke zbornice 20. marcij a. Sprejel se je začasni proračun do konca aprila, pokritje avstrijskega deleža r>2l/o milijona kredita za vojaško potrebe in zakonska osnova glede varstva podmorskih kablov v drugem in tretjem čitanji. Na Schmerlingovo prašanje je načelnik odgovoril, da pride njegova jezikova predloga v prvej soji po velikonočnih praznikih na dnevni red. Seja poslanske zbornico 30. marcija. Razpravljala se jo od gosposke zbornice zavrnena bankna predloga. Poslanci Derschatta, Menger in Plener so govorili za to, naj zbornica ostane pri prvem sklepu glede delitve dobička. Finančni minister je zavrnol očitanje, da vlada pri dogovorih ni storila svoje dolžnosti ; ako hočemo skupno banko, moramo ozir jemati tudi na Ogersko. Ako bi zbornica ostala pri sklepu, teško bi končali nagodbene razprave. Vlada se skrbno trudi P<» očetevoj smrti je živel Konrad zelo brezskrbno in razuzdano. Rozike se že spomnil ni, se manj pa spomnil se obljube, katero jej je storil. Ker je sprevidel, da brez gospodinjo mu ne bode moč gospodami, začel je zbirati si nevesto. Morebiti »l.i se mu je oglasila še kedaj vest, posebno kedar je videl žalostno Roziko, vendar kazal ni toga. Kmaloje dobil bogato nevesto in po vsej okolici se je govorilo le o IConradovej ženitvi. Približal se je dan poroko. Predvečer pa je šel Konrad zelo zakasnen iz mesta in šel po bij i ž njej stezi prav mimo hiše, v katerej je prebivala Rozika. Ko zagleda prijazni vrtec in zeleno obrasteno utico, nehote postoji nekoliko. Spomni se nekaj. Valčki malega studenca nemirno šumljajo. Na misel mu pridejo krasni večeri, katere je prebil nekdaj pri svojej Roziki. Ustavil se je ter globoko zamislil. Menil je, da ga nihče no vidi, ker bilo je že močno mračno. Pa nekdo ga je opazoval in to je bila — Rozika, ona je stala pri studenčku, kamor se je šla umivat. Začela je ihteti, ko je spoznala Konrada. Nekaj skrivnega jo je gnalo in sklenola je še enkrat govoriti z njim, naj velja kar hoče. Konrad jo ni opazil, da je bila že par korakov od njega. Bil jo globoko zamišljen. Prestraši se, ko je naglo začul korak za seboj. Ko se ozre, stala je pri njem njegova nekdanja Kozika. (Daljo prili.) pri nagodbenih .dogovorih za interese te državne polovice. Minister nazadnje prosi, naj se predloga sprejme po vladinej osnovi, kakor jo je sprejela gosposka zbornica. Nazadnje se je pri glasovanju po imenih zavrgel Derschattin predlog z 164 glasovi proti 134 in sprejel člen 102 po vladinej predlogi. Za Derschattin predlog je glasovala vsa levica in Coroninijev klub. — Potem se je nadaljevala podrobna razprava o preskrbovanji vdov in sirot vojakov. Pri paragrafu 4, počitnina za vdove, predlagal je poslanec Neumayer predrugačbo plač v prid nižjih razredov. Poslanec Ilackel-berg je govoril za nespremenjeni sprejem paragrafa in se posebno obračal zoper poslanca Tiirka, ki je hotel, naj se počitnina za tri najvišje razrede določi z 1200 gld. — Paragraf se je sprejel nespremenjen po odsekovem predlogu, potem se je razprava odložila. — Naučni minister je podal dodaten proračun za leto 1887 z ozirom na pridobitev graščine Federavn in Trbiž za korožki verski zalog in za učne potrebe državne gimnazi jo v Stri ju. V proračunskem odseku je 28. marcija vitez dr. Tonkli vprašal vlado glede zgradbe železnico Ljubljana-Kamnik, potem doklej je dospelo pogajanje glede dolenjske železnice od Ljubljane v Novo-mosto s postransko železnico Ribnica-Ko-čevje. Odgovoril mu je trgovinski minister, da vse kaže, da se postranska železnica iz Ljubljane v Kamnik k inalu začne graditi. Glede dolenjske železnice se je zau-kazala komisijonelna razprava, da se določi, katora izmej obeh črt bi ugodnejša bila. Seja 31. marcija. Najprej je grof Taaffo odgovoril na več interpelacij, mej drugimi na ono poslanca Gregorca ter rekel, da so glede nove volitve okrajnega zastopa pri sv. Lenartu bila izdana spričala novoizvoljenim pet dni pred interpelacijo, tako da se je okrajni zastop užo 28. februvarja ustanovil. Na Pernerstorferjovo interpelacijo, glede policijskega postopanja z delavci, ki so položili vence na grob 13. marcija 1848 padlih, odgovoril je grof Taaffe, da jo iz policijskih spisov razvidno, da je bil pred demonstracijo 13. marcija pogovor anarhistične stranke ter je bil namenjen večji sprovod delavcev. Iver se je bilo bati nevarnih izgredov, kakor se je to zgodilo v letu 18(56, morala je policija postopanje anarhističnih vodij pazljivo nadzorovati ter je zvedela, da so ima 13. marcija položiti na grob venec z hujskajočim napisom. Teh priprav so se udeležila tudi v interpelaciji omenjena delavca, stavec Hauser in čevljar Stetz. Ta dva sta 13. marcija zjutraj ob ranej uri položila na grob venec z napisom: „Za tako smrt ves svet. Avstrijska radikalna delavska stranka". Oba delavca sta bila zaprta na podlogi izjemnih določeb od 30. januvarja 1884. Policijsko izpraševanje in hišno preiskave so podale mnogo socijalističnih spisov, pri Ilauserju so je poleg tega našla steklena posoda z strelnim prahom in več iztiskov neke prepovedane knjige. Iz toga je razvidno, da se policiji ne more očitati nezakonito postopanje, ainpak da je storila le svojo dolžnost. Minister mora tedaj zavrnoti očitanje, da je policija samooblastno postopala. — Potem se je člen 102 batikne predloge v prvotnej osnovi v tretjem čitanji sprejel; enako so se -prejeli tudi ostali členi predloge o počitniriah vdov in sirot vojakov. — Poslanec Gregorec in tovariši interpelirajo ministra za bogo-častje glede imenovanja Kahn-a za krškega pokneženega škofa, ki slovenskega jezika ni zmožen. Avstrijska deputacija za določitev, koliko ima donašati Avstrija in koliko Ogerska k skupnim troškom, pro-računila je, da na Avstrijo spada 65*81, na Ogerko pa 34*19 odstotkov, ker znašajo vsi posrednji i nepoarednji davki v primeri na leto v Avstriji 228.704.498 gld., na Ogerskem pa 118.864.898 gld. Predložila je tedaj, naj Avstrija donaŠa 66, Ogerska pa 34 odstotkov. Ali ogerska deputacija s tem ni zadovoljna, ona še 30 odstotkov neče dovoliti. Tako je z dualizmom voden križ; Madjari bi radi veliko imeli, pa malo dali in poleg vsega tega še povsod prvo besedo imeli; če človek velja toliko, kolikor plača, naj bi tudi Madjari svojo veljavo po tej meri vredili. Vnanje dežele. R u m u n s k i kralj in kraljica sta prišla 29. marcija na Dunaj. Cesar ju jo pozdravil na kolodvoru, od kodar sta se odpeljala v cesarjevo palačo, V četrtek sta zopet odpotovala. Papeževo prašanje je začelo celo v Italiji prihajati na površje. Celo osobe, ki so bile vedno zoper papeža, začele so spoznavati potrebo, da mora ita- lijanska vlada konec storiti razporu mej cerkvijo in državo, ker sicer so italijanska država ne more vspešno razvijati. Italijansko ljudstvo je katoliško in kakor tako ne more podpirati vlade, ki je sovražnica glavarju katoliške cerkve. V Italiji se vedno traja minister-ska kriza, čuje se, da se vlada tako le sestavi: Deprctis prevzame načelnlštvo in začasno zunanje stvari, Crispi notranje stvari. Magliani finance, Itertole-Vialo vojno, lirin mornarico, Saracco javna dela, Za-nardelli pravosodje, Grimaldi poljedeljstvo, za naučnoga ministra še nemajo moža. Dvomimo, da bi se moglo držati minister-stvo, sestavljeno iz tako različnih strank. V španjskej po s lansko j zbor niči je 29. marcija naznanil minister Ca-stillo, da vlada pozna namene in sredstva zarotnikov ter ima dovolj sredstev, da red vzdrži'. Voditelji opozicije so zagotovili, da bodo vlado nepogojno podpirali za varstvo reda. Bolgarsko prašanje. Iz Bu-kreša se 31. marcija poroča v „Agence Havas", da je parnik „Petkuš" ponoči odpeljal iz Kalafata 100 vojakov v Lom-Palanko, kdor je vstal upor. Tudi v Vidina se opazuje velika razdraženost, vendar je doslej vse mirno. f z Petersburga se zopet poroča v London o nekem nnpadu na carja, kije pa izpodletel; pozneje oficijelne vesti pa to preklicujejo.— Trištudente, kiso hoteli napasti carja, prepeljali so v Gačino, kdor jih je sam car vprašal, kaj so prav za prav hoteli; oni pa so odgovorili, da nič no vedo, da so le orodje drugih in da so od zunaj dobili ukaze. DOPISI. V Goric!, 1. aprila. — [Izv. Dop.] — (O b r t n i j s k a šola in poslanec dr. T o n k 1 i.— Tržaškeokoličan-ske šole.— Šolstvo na Goriškem.) — Laški zagrizlec „Indipendente" se je spravil, kakor Vam bodo znano, na goriškega državnega poslanca dr. Tonklija, ker je v državnem zboru interpeloval tudi glede obrtniške šole v Trstu, jeze se nanj zato, ker je prašal naučnega ministra, je-li bodo v omenjeno šolo lahko pohajali tudi slovenski učenci in če se bode zadnjim delil poduk v slov. jeziku. Glodo jezika se ni začetkoma pri osnovanju to šole govorilo; ministerstvo jo pozvalo tržaški municipij, naj tudi on sodeluje pri osnovanju te šole ter mu naložilo del šolskih stroškov. Tržaški lahonski svetovalci so menili užo, da niso tržaška tla ugodna za slovenski poduk ter da bi se lahonsko imo tega mesta omadeževalo, ako bi v njem imela svoj sedež šola, na kojoj bi se tudi slovensko predavalo. Sploh raztipili so to novo osnovano šolo kot popolnoma laško ter peli uže glorijo svojim državnim poslancem, ker so jim od vlade novo italijansko učilišče izprosili. A temu po izgovoru ministra Gautscha ne bode tako, ampak na omenjenej šoli podučevalo se bode, ako bode zadostno število slov, učencev, tudi slovenski. Na Primorskem sploh prevladuje slovanska narodnost, radi česa jo tudi umestno, da vlada pri osnovanju šole, obrtnikom namenjene, v obzir jemlje tudi slovansko večino, iz čije sredine jo tudi obilo število obrtnikov, ki niso dosodaj imeli šole, kdor bi so lahko v dobre obrtnike izšolali. Naravno je pa, da so tej malo izšolanej mladini, ki je morda dokončala nekatere razrede slov. ljudske šole na deželi in koja o laščini nič no ve, poduk deli v njej edino umlji-vem jeziku, namreč: slovenskem. Mi ne dvomimo, da bode na onej šoli slov. učencev manjkalo, kajti potreba enake šole je bila očita. Veselimo se pa, da so se vsaj v tej priliki željo Slovanov na Primorskem vsaj nekoliko izpolnilo. lu uprav to, da je naučni minister, prašan po omenjenem državnem poslancu, izjavil, da so bodo na omenjenej šoli Slovencem pravica godila, uprav to ujeda in ščipljo zagrizlega dopisovalca lahonskega lista. Peni ae in srdi nad omenjenim poslancem, kor jo dirnol v struno, o kojej bi po njegovem menenju najbolje bilo molčati, dokler se šola ne odpre. Zvitost primorskih Lahonov presega vbo meje. Ljubitelji temote snujejo vse svoje spletke tajno, tako namreč, da se o njih nikdo ne zave; in še le, ko so osnovo užo de-janstvene, tedaj sklicujejo so na razne izmišljene odloke in ukaze ter natezajo državno zakone tako, da Uogu se usmili! Pri tem pa hočejo veljati za poštenjake in pravicoljube. Omenjeni zagrizli časnik, kakor tudi nič manj rudeči „Corriereu bo veselita, ker nista hotela goriško in kopersko ob- činsko predstojništvo ^obljubiti, da bodeta pomagala nositi stroške za to šolo. Veselita se, ker ne bode treba omenjenim občinam pomagati vzdrževati šole, v kojej se bode tudi slovenski podučevalo! To je menda tudi pravicoljubje, o katerem vedo lahonski časniki toliko povedati. Tržaški organ municipija pa javka in stoče, ker so njegovi gospodarji po neprefidnoati zabredli ter ne morejo več svoje besede odtegnoti. * ♦ * Rečeni goriški državni poslanec interpeloval je tudi vlado, kaj misli o regulaciji šol v tržaškej okolici. Tudi proti temu se lahonski časopis repenči in očita dr. Tonkliju, da je vtaknol svoj nos ter raztegnol svoj delokrog tudi tja, kder ni poklican; stopil je namreč a tem tržaškim Lahonom na kurja očesa, kajti dokler mestni tržaški zbor šolstvo v rokah ima, polaščuje in preustroja šole po svojej glavi, naj se pri tem drugemu delu prebivalstva krivica godi ali no. Na to pred-pravico, šole vzdrževati in preustrojati je tržaško mestno zastopstvo kaj ponosno: — niti minister jim ne more do repa, kajti vedo ga zvijačno in potuhneno zavrnoti. Oblastno in nekako tiransko mu zareže v obraz: Tukaj smo mi gospodarji, v šoli ukazujemo mi: naj si bode le prebivalstvo slovansko, vsiliti mu vemo tudi laško šole — in ministerstvo mora o tem molčati! Gorje tedaj in križanje čez onega, ki so drzne v to struno dirnoti, vzlasti pa, če ni (po njih menenju) poklican v to. Razkriti pa, kdo *e krivica godi, to je vsakemu dovoljeno; onako je menda tudi dovoljeno vsem slovenskim poslancem govoriti, ako se kje njih narodnosti krivica godi in bi morala vlada razmere zbo-ljšati. llvalisa se lahonsko zijalo Indipen-dente, da so v tržaškej okolici najboljše šolo ter da tržaški magistrat skrbi za nje. Mi pa pravimo, da smo tam glede šol na najslabšem stališču, kajti ondašnje šole so tako vravnane, da ubogim davkoplačevalcem ne prouzročujejo druzoga, nego stroške. Skrbi so morda za šolska poslopja, a vredba šol bije pravi pedagogiki v obraz. Z eno besedo, dokaz, da so tamošnje šolo zelo slabo vrejene, je to, da ne morejo učenci iz njih niti na srednje šole, kajti po dokončanej štiriletnej šoli samo za silo brati in pisati vedo; veselja pa do učenja nemajo nikakega, ker trati se v šolah najdražji čas s podukom nepotrebno laščine. Toliko vsaj povzemam iz vednih tožb ondašnjih slov. listov in dopisov v druge časnike. Slovenski poslanci bi morali tedaj krepko na noge stopiti, da se tudi pri vas ljudsko šolstvo preuredi in organizuje, kakor jo drugod; lahonskemu mostnemu zboru bi pa morala biti odvzeta pravica, šole po svojem kopitu ustrojati, kajti one šole postajaja vodno vpljivnejša polašču-joča gnjezda. Pri tem pa no velja za one šolo zakon, drugod v veljavi; otroci ne pohajajo tako skrbno šole, kakor drugod, ker niso k temu po ni kakem zakonu prisiljeni. Ker se je misel uže sprožila, morali bi jo slovenski poslanci še pogreti ter tirjati tudi za uboge tržaško okoličane, kar jim po pravici pristuje. * * * Ker govorim uprav o šolah, naj povem še, da je nedavno tudi na rihemberško šolo dospel ukaz, da ho mora v njej tudi nemščina podučevati. Ne vemo, je-li je kaj pomena ta ukaz ali no; dobro pa vemo, da občini ne pomore. Pri vas v Trstu ali vsaj v Rojanu so prebivalci sami prosili za enako šolo, na kojej bi se po-dučovali vsi predmeti v slovenščini, a začenši s tretjem razredom podučevala bi se na slov. podlagi tudi nemščina lo za — p r o n o m e n. Pri vas takih šol žele, tu 8e jih branijo. Uzrok temu so pa zgolj drugačne razmero tukajšnje memo vaših. Rihemberška šola jo bila do/daj povsem slovenska, rojanska je pa skoraj povsem laška. Italijanski jezik je tam mnogo nevarnejši, nego nemški, radi česa je boljše, da so otroci tri ali štiri leta uče v svojem jeziku raznih koristnih stvari in zadnjo leto tudi dve besedici blaženo nemščine, nego da v šoli postajejonevedneži in renegati. Sicer pa: „altri luoghi, altri costumi". Vipava 30. marcija, |fzv. dop,] Draga Edinost! lilagovoli sprejeti naslednje poročilo v svoj cenjeni list. Tukajšni rodoljubi so se domenili, naj se kaj stori v blagi namen za Fran Erjavčevo vstanovo in spomenik, tako, da se izrazijo čuti odkritosrčno hvaležnosti in neomejenega spoštovanja do nam prezgodno umrlega in za narodni prospeh tako neumorno delalnega možaka, ki se mu je z ▼strajno njegovo delalnostjo, vporabljajoč tenielito svojo učenost, posrečilo, dospeti do vrhunca, katerega doseči je le malo kateremu odločeno. — No — tega možaka ne zgubimo iz spomina in daljni naši potomci bodo z globokim spoštovanjem zrli v velikana, ki jim bodi spodbujalen vzgled! Vipavska čitalnica se je odločila, otvoriti veselico, katere dohodki se vroče za omenjeni namen. Sprva se je namerjavalo stvar spraviti na dan v god sv. Jožefa 19. t. m., a nevgodno vreme prisililo je odbor, da jo je preložil na 24. dani. m. — Tako se je tudi zgodilo. — Ta dan so se uže k mahi popoldne začeli zbirati gostje in slavitelji nepozabljivega nam učenjaka. Čitalnični prostori so bili pripravljeni dostojno za sprejem pričakovanega slavnega občinstva, katerega se je seŠlo kaj lepo število, in hvaležno priznavamo: bilo je zbrano občinstvo in s kraja najodličnejše tukajšne in iz obližja. Govor „Erjavčev spomin" (S. Gregorčič) vplival je mogočno in gospod govornik žel je zasluženo pohvalo. Zbor: Forster-jeva kantata, bil je enako vgodno sprejet. Igra: „Mlinar in njegova hči„ igrala bo je prav dobro. — Vsi dilctantje so se skazali svojim vlogom sposobne in zmožne, kajti da si je igra trajala blizo tri ure, minol nam je ta čas, da smo so kar čudili. Priznavati se pa tudi mora, da so so igralci žvrtovali, kajti za tako igro treba mnogo vaj, skušenj in učenja. — Dohodkov je blizo 100 gld. In — slava čitalničnemu odboru! Vsi ti dohodki so odmenjeni za narnerjavani namen, kajti skleneno je, prizadete stroške po drugej poti poravnati. Slava toraj darovateljem in trudnikom! in Bog daj, da bi to podjetje tudi rodoljube po drugih pokrajinah mile naše domovino privabilo kaj več storiti za moža, ki je posvetil vse svoje moči svojemu narodu, ki je pa tudi dosegel in dognal toliko, da bodemo morebiti čakali in čakali, kdaj se nam zopet zbudi njemu vreden nastopnik. Domače vesti. Mil. g. knez in nadškof Goriški, dr. Alojzij Zorn, položil je v peondeljek prisego v roko Nj. Veličanstvu cesarju kot tajni sovetnik. Imenovanje. Lukni in pomorsko-zdrav-stveni oficijal v Trstu, Ivan Monari pl. Neufeld je bil imenovan luknim in pomorsko-zdravstvenim pristavom. Dva nemška urednika sta naenkrat zapustila Trst. Urednik „Triester Tag-blatta", Arnold Ililberg in urednik „Triost.-Zeitunge", pl. Koščelski, oba sta te dni odšla na Dunaj in uredništvo in lastništvo obeh listov je te dni prevzela Lloydova tiskarna, oziroma oba nje najemnika, gg. Otto in Helmpaeher. Sliši so tudi, da omenjena gospoda pustita pasti „Triesterco" ter bosta z drugim semestrom izdajala le „Tagblatt*. Po obeh odišlih urednikih tukaj nobeden ne joče, še Nemci no; hotela sta delati javno menenje brez lastnega naene-nja, in to jo tožavno. Tržaška skladišča. S poslanci tržaško občine in obrtniške zbornice štirnajst dni na Dunaju trajajoče razprave glede zgradbo in uprave tržaških skladišč so bilo zadnjo soboto končane. Vnedeljo ob 10. uri do-poludne s o so imeli podpisati zapisniki, ali ker jo poslanec Teuschl nanagloma umrl, ni se moglo to zgoditi in tržaška zbornica je morala druzega poslanca poslati na Dunaj, da zapisnike podpiše; sicer pa to no bo imelo nobenih druzih škodljivih nastopkov. — Omenjeni zapisniki so bili podpisani vtorek; zdaj jih mora potrditi se tržaški svet in potem bo pogodba pravoveljavna. Prosekar na Kitajskem. Naš državni poslanec, gospod Nabergoj, je gostilničarju Lloydorega parnika „Pandora" dal 100 steklenic penečega prosekarja iz let 1884. in 1885., da jih je vzel z sabo v Ilong-kong. Vino, če tudi jo bilo le navadno zaprto, ohranilo se je popolnoma ter so ga ljudj e vsako narodnosti, posebno pa Angleži, močno hvalili in gostilničar je brez vsacega truda dobil naročilo na 12.000 steklenic prosekarja. Vino so je v Hong-kongu prodajalo po 1 gld. 00 kr. v zlatu steklenica. Poskušnja jo daljo pokazala, da je prosekar v tropičnih krajih mnogo boljši, nego najboljši umetno napravljeni šampanjec. Se to je treba opomniti, da so nekoliko steklenic nalašč iz Hongkonga zopet v Trst nazaj pripeljali in da vino prav nič ni zgubilo, ampak še čistoje je bilo. Tržaške novosti: Hudodelstvo — a 1 i n e s r e č a ? Pri vodnjaku na dvorišču hiše št. G v ulici Maiolica je našla v sredo babica Marija Gariboldi človeški plod, prilično v tretjem mesecu svojega razvitka. — Prijavila je to takoj redarstvu, katero razjasne, da li se tiče hudodelstva ali pa nesreče. Ogenj. V četrtek je nastal ogenj v stanovanju trgovskega agenta Angela Penso v četvrtem nadstropju hiše št. 12 ulice Riborgo. Domačini so ogenj sami pogasili predno so prispeli ognjegasci. — Nastala škoda je neznatna. Vesten mornar. Ivan L. iz Malega Lošinja, mornar na ladiji „Marghe-rita", dobil je od svojega kapitana pred-plačo 5 gl., ter je z novci vred izginol. Najden utonjenec. Vtorek zvečer so našli mornarji blizo grada Miramare v morju plavajoče mrtvo moško truplo. Izvedli so je takoj na suho ter konštato-vali po predmetih, koji so se še nahajali v obleki močno segnjitega vtonjenca, stroj-ničarja parnika „Palermo". Ni tedaj več dvojiti, da je poginolo onih pot oseb, koje so napravilo 13. marcija izlet po morju v nekem čolnu, katerega je isti večer zasačila silna nevihta, kajti tudi strojničar V. Lindsay se je tega izleta udeležil. Zopet samomor. 65 letni agent Ivan Placco se je ustrelil v sredo po noči v svojem stanovanju ulica Por ni št. 12. Zadel se je v srce in je takoj mrtev ostal. — Vzrok samomoru je bila neka neozdravljiva bolezen. 11 a I i j a n s k slepar, Nek Ka-lister Scagliarini je imel v Bolonji veliko trgovino. Ko je bil uže lepo število upnikov opeharil, popihal je iz solnčnate Italije ter prišel v Eldorado italijanskega izmeta v Trst. V četrtek pa ga jo našla policija pod tujim0 imenom ter ga spravila v svoje varstvo. Nesreče. 7-lotni sin pilota Valentina Casani je padel v četvrtek popoldne obrežju Grumola v morje. Ribič Gamba je nesrečni slučaj opazil ter otroka rešil. — Ana Sovrana iz Tolmina, 75-letna starka je padla 31. p. m. vsled 8labosti na obbrežju Carciotti na tla, ter se močno na glavi ranila. Straže so spremile ubogo starko domu. Policijsko. lTletni potopuh Peter C. je ukradel nekemu seljaku na trgu Sta-zione 3 peteline. — Stražarji so mu ku-retnino odvzeli, tatu pa so spravili pod ključ. — Karlu V. so odnesli nepoznati tatovi iz njegove kuhinje v hiši št. 225 Sv. Marije Magdalene gornje perila v jejo do konca januvarja 1887. leta že 1433 članov, ki so skupno zavarovali 131.795 gl. 32 kr. pokojnin in zato obvezali se vplačati 496,534 gld. 81 kr. vlog. Brzojavne čestitke nemškemu cesarju. K devetdesctletnemu rojstvenemu dnevu je nemški cesar dobil brzojavnih čestitek iz 1. Evrope: z Nemškega 1297, iz Rusije 36, iz Avstrijsko-ogerske 37, iz Ru-munije 7, iz Turčije 4, iz Italije 19, iz Švice 18, iz Sanije 4, iz Portugalije 1, z Francoskega 7, z Angleškega 51, iz Belgije 6, z Nizozemskega 16, z Danskega 3, z Švedskega i Norveškega 11, skupaj 1517; 2. iz Azije: Iz Turčije 4, iz Indije 11, s Kitajskega 4, z Japonskega 3 in iz srednje Azije 1, skupaj 23; 3. iz Amerike: z britanskih posestev in severne Amerike 5, iz severnih amerikanskih držav 60, iz Mejike 8, srednje Amerike 8, južne Amerike 11, skupaj 92; 4. iz Afrike 10; 5. iz Avstralije 6; vseh skupaj 1648. Lastavica pismonoša. Iz Roškovica na Moravskom se piše: Ko so se pred dvema letoma, jeseni 1885. odpravljale lastavice na odhod proti jugu, prilepil je krojač Peter Tkalec na peruto nekej na njegovem poslopji bivajočej lastavici v olji namočen papirček, na kateri je zapisal te le besede: Lastavica, lastavica, Kdo prezimiš, drobna ptica P Lastavica je na spomlad leta 1886. zopet poiskala staro gnezdo ter prinesla tudi v olji namočen papirček s temi le besedami: V Firenci, hiši Castelarja; Pozdravi svoga gospodarja. Krojač je radoveden, ali so lastavica letos zopet vrne in kaj prinese. Vreme v mesecu aprilu. Mathieu de la Droine prorokuje za mesec april sledeče: Od 1. do 6. lepo vreme. Mrzlo v pnkrajinnh ob severnem in atlantiškcm morju, v Francozkej pa dež. Nevihte na sredozemskem in atlantiškcm morju, jadransko morje mirno. Zopet lepo vreme o polnej luni, koja započne 8, in konča 15. — Suho vreme v srednej Francozkej in ob colej obali sredozemskega morje. Mirno in jasno nebo o zadnjem četvrtu lune, koji nastopi 15. in konča 23. aprila. Proti koncu bode toplota menda nekaj pojemala. Lepo vreme, posebno v Alpah in v Provenci. Sredozemsko morje mirno. Ocean nekoliko nemiren v Gaskonškem zalivu. Tudi o novej luni, katera prične _ 23. in konča 30., lepo vreme. Mrzlo v vrednosti 58 gl. — 19-letni postopač Franjo j jutru v srednej Evropi, in v vzhodnej K. je napadel v četrtek po noči svojega Francozkej, v vzhodnej Nemčiji v Švicar- dandin?* tako priljubljen-' kot <).->ma£* zlra-vilo proti slabelo preb:ivljanju. Dobivnjo v lekarnah po 70 imvč. -katljiou. (7) Listnica upravnistva 00<» vreč sladkorja v Ii0.»iti o f. 17.50 d« f. 19.50. Sadje — Pomeranče JalTa f. 3 50 do f.5.—, aicilij nsUe f. 2 v, o f.5.—, limoni f. 2 do f 4.00, ružici puljeSki I". 10 do t'. 11. — , grški f 5. — , fige v vencih f 10 do f, 10.50, op.ša f. 30 iio f. "JI —, cvebtt f. 13 do t' 16 —. Elenm f. 14 do 27 —, Suitanina f 22 do f. 35. Olje — dobra kupčija po n-spromenj ni h do f, 4H do f. 60. Petrolje — roško f. 6.75 do f. 7.—, amerikansku f. 8.75 do f 9. Domači pridelki. — Fižol rudeči f. H 50 do i), bohinec f. 10, belit, lu do 10.00, koks t" lu.75 du 11, muslo f.b3 do 91 Žito — nobene kupčije. Les — prav slaba kunčija. Seno — ker t>a dohaja Še precej, ga dem-s dobiva nekoliko eeiieje, in sicer konjsko po f. 1.40 do 1 00, volovsku f, 1,75 do l.*5 c< nah. Jedilno st>ue f, 34 do f. 39. —, namizno B o r s n o poročilo. K ljubu vzneinirjajučiin telegramom n no-Vtin atentatu nu rusKt g cura, je nuSa bornsi ostala optimističnu in so kurzl nekaterih drž. papirjev m kreditne bunke e« 6 viši postali.— Tendenca prav dobra Dunajska borsa dne t aprila, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld H085 „ v srebru — — — „ 81.80 Zlata ronta— — — — — — — — „ 1I3. .0 5% avstrijska ronta — — — — — , })7-^5 Delnico narodne banko — — — — „ 883'— Kreditne delnice — —--— — „ 2.^7*70 London 10 lir storlin--— — „ 127*40 Francoski niipolcondori — — — — „ IU'091/* C kr cekini — — — — — — — „ 5.97 Nemške marko— — — — — — — „ 62,52'/a ►) Radi poirjujemo! Uredri. Nizka cena omogoči, da jih more vsakdar kupltMn nuj ostalim je tudi ta cemi uzrok, da so hvicurske krogljice lekarničarja R, Brandt-a Isn-Ž m podplate, dobrih Z-dlUyd KVZ. in trpežnih, lastnega izdelka — priporoča po nizkej ceni strojarija Ivan Tomšič-a na Vrhniki. i _ 2 Hiša na prodaj. Y vasi Cesta pod sv. Križem (Ipav-akem) se prodajo hiša, št. 52, ležeča tik ceste z vsemi gospodarskimi poslopji in vrtom z brajdo in gozdom. Cena je 9300 gld., ter se proda tudi proti plačilu v obrokih. — Pobli/je se izve pod naslovom „Tajništvo v Sv. Križu pri Ajdovščini". 3—1 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetljie jo prispel od tvrdke Wilmorin-An*'. Brady Kromotler, Morava V Trstu jih pa dobite pri lokarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona ' Nova krčma (osmica) pri sv. IVANU, blizo cerkve v ulici Urin-dižija št. 340 se je odprla dne 26. t. m. Dobro naravno, domače vino in vsa druga postrežba po najniži ceni. žvab Anton, pri Škabarji. A. MAYER-jeva zaloga piva v Ljubljani priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-vožno pivo v steklenicah iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—1 Dobiva so v vsih knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca Dr. nflllerja najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 3 Braunschweig, 7 -52 C : © o o m Proti hemoroidam! Kdor boce čuvati svo je zdravje, nnj rabi y pruve MENIŠKE KROGLJICE (Pillole dei Frati.) kri čisteče in proti hemoroidam, SET koje izdeluje P. Fonda farmaeista v Piranu. 1'repotrebn« za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zaba-miju, hrezteč-nosti, gUvoboiji, t*-r sploh veliko sedi, ene čistijo kri in dober vnpeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsukej škatljici v ► lovauskem, iieniŠHem in italijanske ti jeziku. Prodajajo se po 20 nvč katljica v vsih lekarnah Trst. Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriško.a Iti Trenta. 3-52 9 4» Teodor Slabanja »rclirar v »oriel, ulio-i Morelli št n se priporoča velečustm • nihovtčini za i? delo arije cerkVenep* o-oi|a namreč: Mo n Str a nce h ustodije, k e -lihe ciborije sreiilnice svečnike y.u .liane, i«nei -nakeljne in pt-ed staci-iooe, križe za iilutj* in band-i a. relikvarije, mon-Struncice h I r hr že za S' «• »i j-, kanonske table, kadilnice s kadilnim Čolni Čem. steklene ffaitce za darilno vino, -»'op-c, robnik »z ko ine. krstne sklede m žlice, kotliče >» i>lat!o50 Spoznan za jedino, gotovo uspešno kri čistilno sredstvo, ČEŠLJANO SUKNO za poletje se more prati, v najnovejših uzorcih 1 ostanek 61 (, metrov za dvostruko obleko za gospode a for. S5S iiS. samo, dokler je še kaj v zalogi. Ta čaj čisti ves o-ganizem; prodi a več kot vsako drugo sredstvo v vse dele našega telesa in odpruvi ako m ga uživa vsi«ko nečistoto, ki se je v telesu napravila: učinek je trpežen in gotov. Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor tudi od vseh spdovnlh in koŽi.ih srubnib bolezni, brbnncev po životu in obrazu, liSajev, sifllistićnih ules Posebno ugodni uspeh pokazal je ta čaj pri vredu jetr ni vran ci, pri \ em rojdih, zlatenici, čutniških, mišičnih in bolih Členov, tišćanju v želodcu, zanrfju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, poluujouili, ženskih tokih' možkej slabosti itd. Boli, kakor škro ula, žleznl otok sh ozdravi koj in dobro, ako s.i uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno ga nupravlja le Fran Wilehelm, lekarničar v Neunkirohen. Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po Zdravniškem predpisu, navodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izven tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj. Mvartlo. Naj vsakdo paz», da ne vkupi ponarejeni čaj, tirja naj se le Wll-chelmov protiprotritijski in proti ren matični kriči-»ti 1 ni čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se prodajajo pod imenom protiatritijslu in protireum tični čuji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi. Nahaja se jirisini Wllohelmov protiatritijskl protireumatični čaj tudi v Trstu: Jakob Seravallo, lek., El. L it nburg, lek.; v Kormlnn; H. Condolini lek., v Gori«i: G. Cristofoietti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wassermann lek. 0-12 K Uzorci in ceniki se pošiljajo zastonj In franko 5-10 fino BRN-SKO sukno pošilja proti gotovem ali povzetju: 3-20 m. dolgo, za celo obleko.,.. f.; 3-20 » . » boljši »4-20 3-20 » » » fineii • 5 -3-20 » n . najf. » 8-— 2 10 • Z'i 1 povrhno suknjo v vs;h hojah . . . . • G — IJfcorci na ogl^d frank'i; bogato uzorne zbirke za ga krojače ni-frankirano Pri naroSbah sukna priporočam, da se prepusti meni izbor uzorcev. Kar komu ni po volji, zamenjam FRIEDR. BRUNNER, Briinn, Frdlichergasse 3, VI. TiskarnaDolenc priporoča sledeče, njenom nakladom izdane knjige: E. Kramer: „Kmetijsko berilo", i (v Gorici pradaja Patornolli ni Zaje) mehko vezano 55, tvrdo 75 lič.; „Obrtnijska postava in Cegnarjev životopis", „Rudin", „Antigona" in nMal08transke pripovedke", vsaka 20 nč.; „Filip" in „Sodni obrazci" 25 nč. komad; „Viljem Teli" 40 nč. „Zgodovina Trsta in okolice" 50 nč. Razen toga prevzame narocbe za razne tiskanico po nizkej ceni. JULIJU G RIM M, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 je zelo bogata zaloga soliičnikov za pospe, za jako nizko cene. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecotstt za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novČ. naprej. Zaloga dežnikov iz svilo, satina, volno in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizke cene. 65—104 Moda Podpisani naznanja, da ima veliko zalogo Hlamnikov za gospe, otroke, za gospodo, finih in priprostih, tudi za okoličane, vsako barve in oblike, mulaljo pere slamnike, katere tudi barva —vse i^ j to po nujnižih conah. li —3 | MIHA PRAŠEL Corso št. 21, poleg agencije Zulin. Izvožna tvrdka „zum goldenen Schvvert" Pošilja^rot^ovzot^ BPUnn 3~12 Uzorci 1 ceniki zaston3- Plavo-tisek 10 metrov gld. 9 tO Damastni gradi projast 1 Uoh, 30 dutiaj. vntljev gl'l II 5» SATINI z robom najnovejše 7a letne obleke 7.a gosne v hojah 10 m. grl. :* BO Poletne ogrinjače •/4 Vel., V l)i'juh, le dokler so na skladišču. 1 ko« u bi. ■ «0 ČEŠLJANO SUKNO m«*1 moro i»i*ntl, v najnovejših vzorčili z prve tvorniC" če šljaiiega Niikna xa |»ol ohl^ke /1 gospode sposniiijo 1 odrezeh 6'40 m. dolg, gld. :t Samo dokler je še v zalogi. 1 k., 30 d vutljev l*/ts f. & 50 ll.«/4fi. f -1 SO lll.Vs ft. f » - Prtiči za kavo v vsih bojah,i prt la kr.vo i 11 6 prtičev Cld * - Preproge cstnnrk 10-u ni'trov s:'mn H<1. »10 Ilazno za l,roHpojinske za leto 1887. veliki izbor vedno v /alogi. NANKING 1 kos 30 dun. vatljev višnjev gl S — riideč d. 5 SO Čipkasta zagrnjala bela po »o 10 i 0» 11. Creto n i v lepih vzorcih 1 i" m.r « »o 11 10111. r. * »o Fini Croise za možke hlače 1 kos, 30 vatljev I vrm> gl. ? BRNSKO SUKNO iz najslovečih brnskih tvornic za sukno in obleke od gl. I.- meter in dalje Pri naročbali od 50 gl., 4% popusta Strmite, čitajte, kupite! dobil sem veliko pošiljatev izvrstnih ur iz Pariza | Geneve | Turinga kuj i moram za svako c no prodati, z aor^j _priporočam sie l-če vrsti: samo fr. i «o samo fr. * r.o satuo fr. 9 SO samo fr. samo fr. » »o samo t". I BO samo fr. .TM& »O n. Ir. 1 «o v.-lja lepa Kabineln^ naziilna ura pre dobro, ima verižice in je l^po okrnš -na stano uvrstim ž'pna ura iz b'pa, zlata podobne kovrne n' igrala, ampak dobra ura za vsak- ga velja krasna naildna ura se zvonci lo budilno pripravo v orehovem okvirju in 7. su m o svetujoČo ploščo grfc zvrstno stane ura t mahalom, najlepša ura katero se more misliti, prava krasota za vsako dvorano vsreiioven okvirju, l»re nat nko i bije pol in eele nr velja franoezka budllna ura Iz p zh- ^enega brona, jako lep i zvoneči In krasota za dom in popotovanje, ima fi-pokončljivi stroj ter yi*e natanko stane irvrstna žepna ura, oillndrovka iz posrebrnenega nikla zodlično vrednim strojem in lepo okrašenim okvj rom krist. steklom, z irt^s krama ura. s ane žepna ura remotvlrka iz posre-hrnenega nikla, se navija hrez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro ure dena. z lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura iz pravda 13.1, srohra ql i. 9^0_ velj i lepa pozlačena verižica za uro uiko lina nozlaČemi veiižiea z pečatom. prekrusinv. um- t'>o d lo Edina zJHoga v avstro-ogerskej TTT ra/no2t« Ijanjo mi vse kraje to tiri noštnem oovz-iju pr Wicner Uhren-Depot & Versandt: Fekete, Wien, V. Wehrgasse 18-34. Op. K 'inrur sprejetipredmeii nisu po volji, povntim denar, toru] more vmikdo hrez -krlii naročiti. 11-