CELJE. 29. APRILA 1981 - ŠTEVILKA 17 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
OB OBLETNICI TITOVE SMRTI
v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini Celje so sprejeli
dogovor, kako bodo 4. maja, ob prvi obletnici smrti, počastili spomin na Josipa
Broza Tita:
-	tega dne bodo na vseh javnih zgradbah zastave spuščene na pol droga;
-	v organizacijah združenega dela bodo ob začetku vsake delovne izmene
počastili spomin na tovariša Tita z enominutnim molkom;
-	ob 15.05 uri se bodo oglasile s kratkim, enakomernim signalom sirene vseh-
delovnih organizacij;
-	v vseh šolah bodo obudili spomin na tovariša Tita s posebno šolsko uro v
slehernem razredu;
-	na vseh večjih zborovanjih, športnih in kulturnih prireditvah bodo udele-
ženci z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Tita.
ENO LETO BREZ ŽIVEGA TITA
Pred letom dni, 4. maja ob 15. uri in 5
minut nam je umrl Tito. Jezik je preo-
koren in presiromašen, da bi obnovili
vse naše takratne občutke, sledili vse-
mu, kar se nam je pletlo v misli, v
trenutkih naše največje stiske, ki jo je
z žalostjo delil z nami ves svet.
Eno leto je mimo, odkar je velikan za
vedno odšel. To je leto, v katerem smo
dodobra spoznali kako neizmerno dol-
go ga bomo še pogrešali; spoznali pa
tudi, kako zelo je z nami v svoji nei-
zmerno bogati zapuščini modreca, dr-
žavnika, revolucionarja, junaka in hu-
manista.
Z njegovo smrtjo je izguba res nei-
zmerna, tudi zaradi naše velike čustve-
ne navezanosti nanj. Toda koliko huje
bi nam bilo, če bi vse svoje življenje ne
vgrajeval sebe v nas, če bi ne vsadil v
našo družbeno zavest samoupravljal-
ske samozavesti, če ne bi storil vsega,
da bi ideja o oblasti delovnih ljudi ne
bila le besede, marveč živa stvarnost.
In ravno v tem je njegova prava veliči-
na, ki jo vse bolj spoznava svet in tudi
nekaj tistih posameznikov pri nas, ki
morda še vedno mislijo, da lahko veli-
ko osebnost nadomesti samo spet
osebnost, kot posameznik. Odgovor so
samoniklo sporočile množice, enake
tistim pred 40 leti, ki so Tita z orožjem
v roki potrdile za svojega voditelja. S
pesmijo zaobljube, da z njegove poti
ne bomo nikoli skrenili, je nasledstve-
no vprašanje za vselej zapečatilo spon-
tano geslo - Tito, to smo mi vsi!
V minulem letu ni bilo ravno malo
poiskusov, da so nam nenaklonjene
sile preiskušale utrip in ranljivost v
takoimenovanem »potitovskem ob-
dobju«. Poskušali so nas prepričati, da
se bomo morali kam nasloniti, ko ni-
mamo več opore v avtoriteti živega Ti-
ta. Vendar so se hudo ušteli, kajti toli-
ko bolj smo se oklenili vrednot, ki jih
je dal naš razvoj pod Titovim neposre-
dnim vodstvom.
Težke gospodarske razmere bi tudi
ob živem Titu in pod njegovim nepo-
srednim vodstvom ne bile manjše, kaj-
ti izvirajo iz mednarodnih, svetovnih
ekonomskih razmer; v kolikor pa so
posledica naših notranjih razvojnih
protislovij in neskladij, je bogastvo Ti-
tovih političnih napotkov zanesljiv ka-
žipot, da jih z vztrajnostjo zanesljivo
presežemo.
Eden najbolj zanesljivih kompasov
za hojo po poteh prihodnosti je vskla-
jevanje sozvočja revolucionarne,
marksistične, razredne misli z zgodo-
vinskimi pogoji in težnjami delovnih
ljudi, vseh naših narodov in narodno-
sti. To je bil in ostaja nerazdružljiv vir
za oboroževanje v naših sprotnih, vsa-
kodnevnih bitkah, kot tudi zasledova-
nju strategijskih ciljev. Tito je veliko-
krat poudaril, da bi revolucionarna
partija nikoli ne uspela, če bi ne bila
tako tesno povezana z ljudstvom in če
bi se tako močno ne zavzemala za za-
služeno zaupanje v delovnih množi-
cah. Vendar pa v tem trenutku, ko se
priklanjamo spominu velikana naše
revolucije in družbenega razvoja, po-
novimo stavek, ki smo ga zapisali v
črni obrobi pred letom dni:
Uteha ob naši največji izgubi je za-
vest o neizmerni sreči, da smo tovariša
Tita imeli!
JURE KRAŠOVEC
DELEGATI ZA 3. KONGRES
v vseh občinah celjskega območja
so na volilnih zborih izvolili delegate
za 3. kongres samoupravljalcev Jugo-
slavije.
Celje: Delavce celjske občine bo na
kongresu zastopalo devet delegatov in
sicer: Jože Arzenšek iz Zdravstvenega
centra, Jožica Herman iz Celjske mest-
ne hranilnice, Slavica Kozovinc iz Go-
stinskega podjetja, Silva Lazar iz Ko-
vinotehne. Slava Podpečan iz Emo,
Franci Ramšak iz Ingrada, Edita Ro-
zman iz Javnih skladišč, Breda Seme
iz Aero in Vlado Štefančič iz Železarne
Store.
Velenje: Iz velenjske občine bo odš-
lo na kongres šest delegatov: Franc
Druks iz REK, Anka Melanšek iz Go-
renja, Slavko Hudarin iz Vegrada, Ve-
ra Zupevc iz Ere, Franc Trepše iz Ve-
grada in Anica Kristan iz Gorenja.
Žalec: Delegati za kongres so: Heda
Zupane iz Tovarne nogavic Polzela,
Vili Korent iz Komunalnega podjetja
in Konrad Toman iz Kmetijske zadru-
ge Savinjska dolina.
Slovenske Konjice: Delavce te obči-
ne bosta na kongresu zastopala dele-
gata Milica Dabanovič iz Konusa in
Ivan Bornšek iz Uniorja Kovaške in-
dustrije Zreče.
. Šmarje pri Jelšah: Kongresa se bo-
sta udeležila delegata Franc Vehovar
'Z Steklarne in Ema Jernejšek iz Zdra-
vilišča.
Šentjur: Na kongres bo odšel dele-
gat Alojz Recko iz Kmetijskega kom-
binata.
Laško: Delavce te občine bo na kon-
gresu samoupravljalcev zastopal dele-
gat Marko Kladnik iz Tima.
Mozirje: V mozirski občini so za de-
legata kongresa izvolili Alojza Mavriča
Gozdnega gospodarstva Gornji
grad.
OBLJUBA TITU IN ZAPRISEGA DOMOVINI
Bil je svečan trenutek: sobota; 25. aprila ob 6.45 na dvorišču vojašnice Jožeta Meniha
Rajka v Celju. Mladi in občani Celja se poslavljajo od zvezne štafete mladosti, obenem pa so
mladi vojaki zaprisegli domovini, da bodo dobri vojaki in da so pripravljeni za domovino
žrtvovati tudi svoja življenja. Na sliki: med govorom komandanta Nikole Mitriča.
Foto: D. Medved
MLADI ZA DOBRO OBRAMBO
Minulo soboto je bilo medobčinsko tek-
movanje osnovnih in srednjih šol v vešči-
nah in spretnostih iz SLO in DS. Tekmova-
nje je organiziral medobčinski svet SZDL
celjske regije, za postavitev trase in nemo-
ten potek pa je poskrbel področni štab. Na
trasi, ki je potekala preko Pečovnika, Zagra-
da s ciljem pri osnovni šoli v Polulah, so se
mladi pomerili v naslednjih veščinah: orien-
taciji v prostoru, streljanju, znanju prve po-
moči, znanju teorije in v fizični pripravlje-
nosti.
Selektivna predtekmovanja, ki so jih mo-
rale opraviti osnovne šole že prej, so vseka-
kor vplivala na boljšo pripravljenost posa-
meznih ekip. Med osnovnimi šolami je
osvojila prvo mesto Osnovna šola iz Prebol-
da z 1887 točkami. Gimnazija Velenje pa je z
1915,5 točke zmagala med srednjimi šolami.
Sodelovalo je 15 osnovnih in 30 srednjih šol
in rsizen treh diskvalifikacij, zaradi prekora-
čenega limitnega časa, in enega odstopa, so
vsi srečno prispeli na cilj.
Pred razglasitvijo rezultatov so sodelujo-
če ekipe zbrano prisluhnile kulturnemu
programu, ki ga je pripravilo kulturno-
umetniško društvo Tehnik - TSS Celje. Di-
plome je podelil podpredsednik področne-
ga štaba, Janko I^ižnik in vsi so se veselo
razšli, kajti važno je sodelovati, ne zmagati,
še zlasti pri tovrstnih tekmovanjih, ki imajo
namen krepiti našo obrambno pripravlje-
nost.
VILI EINSPIELER
JANEZ ZEMLJARIČ
V CELJU
Prejšnji petek je bila na obisku v
Celju številna delegacija slovenskega
izvršnega sveta, ki jo je vodil predse-
dnik Janez Zemljarič. Pogovori z od-
govornimi družbenopolitičnimi, go-
spodarskimi in skupščinskimi delaVci
celjske regije, ki so trajali skoraj devet
ur v treh skupinah, so bili izjemno iz-
črpni.
Kratek povzetek: Agroživilska pro-
blematika v okviru še tesnejšega pove-
zovanja med obema sozd Hmezad in
Merx je dobila celo nepredvidene pou-
darke, zlasti kar tiče tehnološke rasti
in produktivnosti kmetijstva, boljšega
samoupravnega združevanja kmetov,
urejanja razmer v klavnišld industriji
in pospeševanja govedoreje ter svinje-
reje.
Prestrukturiranje gospodarstva, za-
gotavljanje nemotene proizvodnje, več
izdelkov na višji stopnji predelave v
izvoz ter obvladovanje cen, so bili pou-
darki iz razprave s predstavniki zdru-
ženega dela iz regije in posebej indu-
strije občine Celje.
Vsekakor pa je vse pogovore preple-
tala rdeča nit misli in prepričanja, da je
obširnejše in globlje dohodkovno po-
vezovanje takšna ekonomska nujnost
za sedanji in prihodnji trenutek naše-
ga gospodarskega in družbenega ra-
zvoja, da se je zanj potrebno tudi gristi
in tolči vse bolj in vsak dan.
MITJA UMNIK
»Ob aktivnem sodelovanju vseh de-
lovnih ljudi Cinkarne in združevanju
sredstev poslovnih p>artnerjev smo
zgradili dva nova objekta.« S temi be-
sedami, ki povedo v resnici prav vse,
je kolektiv celjske Cinkarne povabil za
jutri, v četrtek, 30. aprila, na otvoritev
novih objektov, in to valjame ter druž-
bene prehrane. Lepo darilo za praznič-
ne dni. Delovna zmaga ob pravem
času!
MB
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
Josip Broz Tito v času prestajanja kaz-
ni v Lepoglavi
Portret partizanskega komandanta iz
leta 1942
Tvorci neuvrščenosti: Naser, Tito, Nebni. Brioni, 1956
Zgodovinski govor predsednika Tita v združenih narodih 1963
Tito govori na 11. kongresu samoupravljalcev v Sarajevu 1970
Tito pozdravlja delegate XL kongresa
ZKJ
\ Bistrici ob Sotli: pri spomeniku svoje mame. 1979.
Predsednik Tito na Ozrenu, na mestu,
kjer je bil ranjen
Vedno je bil med delavskim razredom kot njegov pravi sin
Delegacija kovinarskih delavcev daje zadnji pozdrav Titu
št. 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
Trenutki zbranosti. Celjski borci na poti v Užičko
ulico.
Po ogledu grobnice na Dedinju so celjski borci obi-
skali Avalo
BORCI CELJSKE
OBČINE PRI TITU
Ko smo borci dajali po-
bude za organiziran obisk
hiše cvetja v Beogradu ter
predlagali skupen obisk
borcev iz celjske občine,
smo upoštev^i veliko že-
ljo za obisk zadnjega poči-
vališča našega dragega
komandanta - tovariša Ti-
ta. Te pobude so bile pri-
sotne vse od njegove
smrti, toda uresničili smo
jih ob prvi obletnici.
Priznati moram, da smo
bili organizatorji potova-
nja presenečeni ne samo
nad odzivom borcev, am-
pak tudi nad tem, da so se
prijavljali 70 in celo nad
80 let stari. Tako odziv,
kakor tudi starost, potrju-
jeta spMDštovanje in ljube-
zen borcev naše občine do
človeka, ki nam je bil vzor
in vodnik pred vojno, v re-
voluciji in po njej. Med
borci ni več mladih, toda
med potniki smo imeli
Novačan Katarino, iz
Straže 4 pri Strmecu, ki je
kljub 84 letom »mladost-
no« preživela dve noči na
vlaku in celodnevni napor
potovanj in ogledov naše-
ga glavnega mesta. Tako
kakor Novačanova, smo
vsi udeleženci z lahkoto
prenesli naporno potova-
nje, saj nas je spremljala
misel, da smo bili pri tov.
Titu, ki nas je, kakor ve-
dno v času življenja, po-
novno vspodbudil za
ustvarjalno življenje.
Dostojanstveno, z bole-
čino v srcu, nekateri tudi s
solzami v očeh, smo obšli
hišo cvetja in se poklonili
našemu soborcu, vodite-
lju in državniku, našemu
vedno ljubljenemu in dra-
gemu tovarišu Titu. Ko
smo nemo, korak za kora-
kom obšli grobnico so nas
navdajale Titove besede
izrečene borcem ob neki
priložnosti, ko je dejal:
»Ko danes gledamo našo
deželo in usp)ehe, ki smo
jih dosegli, ko vidimo
bratstvo in enotnost naših
narodov in narodnosti,
kakor tudi ugled Jugosla-
vije v svetu, lahko upravi-
čeno rečemo, da je vse ti-
sto, o čemer smo med
NOB sanjali, postalo re-
sničnost. Vsemu, kar smo
dosegli v povojnem razvo-
ju države, pa smo borci
postavili temelje v naro-
dnoosvobodilni vojni.« To
so bile vspodbudne bese-
de borca in poveljnika so-
borcem.
Nad 600 borcev iz celj-
ske občine je tako uresni-
čilo eno od pomembnih
nalog, ki so si jih zastavili
na skupščini februarja le-
tos in tako dokazali, da tu-
di čas ne more pretrgati v
revoluciji skovane vezi.
MILAN BATISTIC
MILAN BATISTIČ:
»Ljubiti in spoštovati Ti-
ta, njegovo delo in misel,
to je moralna obveza vseh
nas in rodov za nami. Da
je tukaj, na Dedinju, toli-
ko borcev in mladine, niti
ni slučaj, semkaj prihajajo
iskat moči za nadaljnje
delo. In še nekaj: videti
kamen, ki pokriva drage-
ga predsednika, pomeni
skoraj tako, kot da bi de-
jal, da revolucija še traja,
da tega ne smemo poza-
biti.«
NACE SIVEC: »Nič ni
na svetu, kar bi bilo pri-
merljivo z veličastnim ob-
čutkom, da smo imeli
takšnega človeka in ni ga
ponosa, ki bi se lahko me-
ril s tem. Človek pozabi na
utrujenost, ko stoji pred
belim, nemim kamnom...
Tito je vera, legenda, je
spoštovanje in pot v pri-
hodnost. Tito je naš bolj
kot kdajkoli. Mislim, da bi
vsak Jugoslovan moral
vsaj enkrat na Dedinje, da
se pokloni velikemu sinu
domovine.«
OLGA MATJAŽ: »Mar-
sikaj sem pretrpela v živ-
ljenju, stlačili so me med
taboriščne zidove, Ra-
vensbriick mi je pil kri,
stara sem že, osemdese-
tim se bližam... Zdaj,
pred Titovim grobom, ne
vem, kaj bi rekla, bojim
se, da bom zdaj zdaj zajo-
kala, tako mi je težko.
Imeli smo človeka... Nih-
če naj ne pozabi njegovih
besed!«
Tekst in foto:
MILENKO STRASEK
Najstarejša udele-
ženka izleta je bila Ur-
šula Prašnikar, stara
88 let. Je mati padlega
partizana in tudi sama
je bila udeleženka
NOB.
Čebelji panj rdečeličnežev s pionirskimi ruticami
brez nerganja čaka, da se pokloni spominu velikega
prijatelja.
Vsakdanja slika x Dedinja. Neprekinjeno, kot reka dolga kolona nosi v sebi Titovo misel, Titovo izročilo.
NA KRATKO
LOJZE KOROŠEC IN BENJAMIN
BOŽIČEK PREJELA PRIZNANJE OF
SLOVENIJE
Priznanje Osvobodilne fronte, ki ga podeljuje Republiška
konferenca SZDL, je za svoje vsestransko družbenopoli-
tično angažiranje in prizadevanja za uveljavljanje novih
odnosov oziroma samoupravljanja v praksi prejel tudi Lojze
Korošec iz konjiške občine. Številne naloge, ki so mu jih
zaupali delavci, občani, ZK in druge družbenopolitične or-
ganizacije v OZD, krajevni skupnosti in občini je vedno
sprejemal s polno odgovornostjo in jih vestno izvrševal.
Doslej je za svoje delo že prejel Red dela s srebrnim vencem,
Medaljo za hrabrost, Medaljo zaslug za narod in Občinsko
priznanje OF Slovenske Konjice.
Za Lojzem Korošcem je bogata delovna pot v Kovaški
industriji v Zrečah, kjer je opravljal številne dolžnosti vse do
leta 1978, ko ga je občinska skupščina imenovala za načel-
nika oddelka za skupne in splošne zadeve SO. To dolžnost
še danes opravlja.
BENJAMIN BOŽIČEK je prejemnik priznanja OF Slove-
nije na predlog OK SZDL Šmarje pri Jelšah. Velik del
svojega življenja je posvetil kmetijstvu, sodeloval je v NOB
in je komunist od leta 1945. Med NOB je od jeseni 1944 do
konca vojne deloval kot načelnik za trgovino in preskrbo
Kozjanskega okrožja. Leta 1965 je bil izvoljen za podpredse-
dnika skupščine občine Šmarje pri Jelšah, štiri leta pozneje
pa za predsednika, nekaj časa pa je bil tudi predsednik
izvršnega sveta. Bil je tudi poslanec republiškega zbora
skupščine SR Slovenije v letih 1967-74. Tudi danes je druž-
benopolitično aktiven, razvoj Kozjanskega pa je v mnogo-
čem povezan z njegovim imenom.
VELENJE: SREBRNI ZNAKI
SINDIKATA
Danes bodo ob 18. uri v prostorih velenjske knjižnice
podelili letošnja priznanja »srebrne znake sindikata«, ki jih
bo prejelo enajst posameznikov in dve osnovni organizaciji.
Dobitniki srebrnih znakov sindikata v velenjski občini so:
Anton Breznan RŠC Velenje, Martin Gregorc Tovarna us-
nja Šoštanj, Franc Krivec REK-RLV, Martin Podgoršek
Gorenje, Franc Nareks GIP Vegrad, Maks Praprotnik
REK-RLV, Marija Skornšek Družbenopolitične organiza-
cije, Maja Tomkiewicz-Vouk Veplas, Marjan Vrhnjak Go-
renje, Janez Zore GIP Vegrad, Ivan Zupane Združena
zdravstvena organizacija TOZD Savinjsko-Šaleški zdrav-
stveni dom. Osnovna organizacija sindikata v Vzgojno
varstvenem zavodu Velenje in Konferenca Osnovnih orga-
nizacij zveze sindikatov REK DO ESO.
TV
5000 OBISKOVALCEV NA
RAZSTAVI
Muzej revolucije je pripravil razstavo Revolucionarno
in pesniško delo karla Destovnika Kajuha, ki vsebuje
okoli 250 fotografij in drugih dokumentov in obravnava
življenje in delo Karla Destovnika Kajuha od rojstva do
smrti.
Posebnost te razstave je v tem, da jo je videlo preko 5000
občanov konjiške občine, ki so ob sodelovanju Muzeja
revolucije iz Celja pokazali izredno organizacijsko voljo in
hotenje: Razstava je bila najprej na ogled v samih Sloven-
skih Konjicah, zatem pa so jo videli delavci zreškega
Uniorja, postavljena je bila v novem hotelu Planja na
Rogli, kjer si jo je ogledalo domala 1000 turistov, postav-
ljena je bila tudi v zreški osnovni šoli in v hotelu na
Dobravi. Razstava, ki je poleg stalne v Šoštanju najbolj
popolna, je bila tako ponujena tudi najbolj oddaljenim
krajem v konjiški občini in ob izredni organizaciji (tu gre
zlasti velika pohvala zreškemu Uniorju) so jo lahko videli
občani tudi na zreškem Pohorju, kjer sicer niso razstave
gost pojav. Gre torej za primer odličnega sodelovanja
Muzeja revolucije, ki je znal odpreti svoj i vrata močno
navzven in pripravljenost konjiške občine, oziroma zre-
ške industrije in delovnih ljudi, da so to ponujeno roko
znali sprejeti in pravilno ovrednotiti vsebino razstave: z
res dobrim obiskom. Tako so se najbolj ustrezno oddolžili
organizatorju, še bolj pa spominu in delu partizanskega
pesnika Kajuha.
D. M.
RIMSKE TOPLICE:
VOLILNA SEJA OBČINSKEGA
SVETA ZSS LAŠKO
v osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je bila
v petek volilna seja občinskega sveta zveze sindikatov La-
ško.
Po temeljiti oceni dela laškega občinskega sveta in obrav-
navi finančnega načrta ter programa dela za letošnje leto, so
člani občinskega sindikalnega sveta Laško ponovno izvolili
za predsednika sveta FRANCA LIPOGLAVŠKA in za pod-
predsednika JOŽETA POTUŠKA, ki sta si z dosedanjim
delom pridobila zaupanje med člani občinskega sveta Zveze
sindikatov Laško.
M. A.
ODLIKOVANJE FRANCU OGRIZKU
v prisotnosti člana P CK ZKS Lojzeta Briškega, najodgo-
vornejših družbenopolitičnih delavcev šentjurske občine in
predstavnikov Kmetijskega kombinata je sekretar Medob-
činskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, pred dnevi v
Šentjurju, izročil Red republike z bronastim vencem Fran-
cetu Ogrizku.
Visoko družbeno priznanje je namenjeno njegovemu pre-
teklemu prizadevnemu delu pri krepitvi zveze komunistov
in pri razvoju šentjurske družbenopolitične skupnosti.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
ŠTAFETA MLADOSTI 1981 NA CELJSKEM
SIMBOL BRATSTVA, ENOTNOSTI
Občani celjskega območja so izrazili zvestobo revolucionarnim
pridobitvam
Eden najsvetlejših sim-
bolov bratstva in enotno-
sti jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti, zvez-
na štafeta mladosti, je v
petek popoldne stopila
tudi na celjsko območje.
Iz rok sevniških mladin-
cev so jo v Vrhovem ob
17. uri 40 minut sprejeli
mladinci občine Laško.
Osrednja kulturna prire-
ditev v počastitev prihoda
zvezne štafete mladosti, ki
so jo povezali tudi s sveča-
nostjo ob Dnevu OF in 1.
maju, se je odvijala v Ra-
dečah, kamor je štafeta
prispela ob 17.50 uri, iz
Radeč pa nato krenila
proti Zidanem mostu,
kjer so jo občani množič-
no pričakali ob 18. uri in 5
minut, čez deset minut v
Rimskih Toplicah ter v
Laškem ob pol sedmih
zvečer. V vseh teh krajev-
nih skupnostih občine La-
ško, kjer se je štafeta mla-
dosti ustavila, se je že uro
pred prihodom pričel
odvijati svečan kulturni
program. V Tremarjih, na
meji laško-celjske občine,
so štafetno p^ico zvezne
štafete mladosti prevzeli
mladinci celjske občine.
Kljiib dežju, ki je v tem
času pričel močno padati,
so nosilce štafetne palice
na vsej poti in pa na uli-
cah celjskega mestnega
jedra, pozdravljali številni
Celjani. Ob 19.20. uri je
zvezna štafeta mladosti,
kateri se je priključila še
lokalna štafeta, ki jo je or-
ganizirala občinske kon-
ference Zveze socialistič-
ne mladine Celje, prispela
do osrednjega prostora
svečanosti v Celju, do Mu-
zeja revolucije na Trgu V.
kongresa, kjer se je že uro
prej pred zbrano množico,
pričel kulturni program.
Slavnostni govornik ob
prihodu štafete mladosti
je bil Edo Stepišnik,
predsednik občinske kon-
ference Zveze komuni-
stov Celje. Stafetno palico
je v Likovni salon, kjer je
Zvezna štafeta mladosti
prenočila, nesel Zdenko
Ppdlesnik, delavec celj-
skega Aera. Stafetno pali-
co so celjski mladinci
izmenjaje stražili vso noč,
čbčani pa so si jo ogledo-
Veili vse do poznih nočnih
ur. Prav tako tudi zanimi-
vo razstavo doslej še
neobjavljenih fotografij
tovariša Tita z zadnjega
uradnega obiska v Slove-
niji in z lanske centralne
proslave ob Dnevu mla-
dosti v Beogradu, kjer je
sodelovalo 300 mladih iz
Celja.
Ker je zvezna štafeta
mladosti po dolgih letih v
Celju zopet prenočila, so
mladinci pripravili v dvo-
rani Narodnega doma bo-
gat in kvaliteten kulturni
program, ki je trajal od 20.
ure pa vse do polnoči, ko
so n^adi stopili v krog ter
v kolu in ob zvokih an-
sambla JLA, plesali in
prepevcdi ter tako na naj-
bolj pristen in spontan na-
čin izrazili zvestobo mi-
slim in idejam tovariša Ti-
ta ter bratstvu in enotno-
sti jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti.
V	soboto zjutraj ob pol
sedmih je zvezna štafeta
mladosti iz celjskega Li-
kovnega salona krenila na
pot proti šentjurski obči-
ni. Za kratek čas se je
ustavila še v vojašnici Jo-
žeta Meniha-Rajka, kjer
so jo ob svečani zaobljubi
pozdravili tudi mladi pri-
padniki JLA. V Šentjurju
so štafeto mladosti mno-
žično pozdravili nekaj mi-
nut pred pol osmo uro,
njena pot pa se je nato na-
daljevala proti občini
Šmarje pri Jelšah. Iz rok
šentjurskih vrstnikov so
jo v Grobelnem prejeli
mladinci šmarske občine.
Na poti po tej občini je
imela štafeta nrUadosti dva
postanka; v Šmarju pri
Jelšah pri spomeniku
padlim borcem in v Roga-
ški Slatini pred zdravili-
škim domom.
Konjiški mladinci so
palico zvezne štafete mla-
dosti prejeli ob 9. uri 10
minut v Lušečki vasi. Po-
nesli so jo skozi Loče, 2i-
če, in Konjiško vas, v Slo-
venskih Konjicah pa so jo
občani slavnostno sprejeli
v parku ob 9.25 uri. Tukaj
je zaključila svojo celote-
densko pot tudi občinska
štafeta mladosti, ki je obi-
skala vse mladinske orga-
nizacije v šolah, krajevnih
skupnostih in delovnih
organizacijah. Zvezna šta-
feta mladosti je nato nada-
ljevala pot v Tepanje, kjer
so jo nekaj minut pred de-
seto uro sprejeli mladinci
občine Slovenska Bi-
strica.
V	nedeljo popoldne se
je zvezna štafeta mladosti
ponovno vrnila na celjsko
območje. Ob 14. uri in 10
minut so jo svačano in
množično pozdravili v Ve-
lenju, od koder je ob 14.40
uri krenila proti občini
Mozirje. Nosilce štafetne
palice so Mozirjani poz-
dravili nekaj minut po
tretji uri pred poslopjem
občinske skupščine. Pri-
tekli so iz Letuša, kamor
so se po osrednji proslavi
vrnili in ob 16. uri nadalje-
vali pot proti žalski obči-
ni. Sicer pa je bilo v občini
Mozirje živahno tudi v pe-
tek, ko sta bili na poti za-
drečka in savinjska štafe-
ta. Prva je krenila iz Nove
Štifte, druga pa z zasneže-
nega Okrešlja.
Mladinci občine Žalec
so štafetno palico zvezne
štafete mladosti iz rok
mozirskih vrstnikov pre-
jeli ob 15. uri 50 minut v
Latušu. Svojo pot je po-
tem štafeta nadaljevala
proti Polzeli in Šempetru
do Žalca, kjer se je ob 16.
uri pričela osrednja občin-
ska proslava. Od tod je
krenila proti Vrbju in Gri-
žam. V Preboldu so nosil-
ce štafetne palice pozdra-
vili ob 17.30 uri, nato pa so
jo žalski mladinci na
Vrheh predali mladim iz
trboveljske občine. Skozi
žalsko občino so potovale
tudi tri lokalne štafete
mladosti. Prva je obiskala
Vinsko goro, Ponikvo,
Veliko Pirešico, Galicijo,
Liboje in Petrovče, druga
Vransko, Tabor, Gomil-
sko, Braslovče in Trnavo,
tretja pa Petrovče in Bra-
slovče.
Z odhodom iz žalske ob-
čine se je v nedeljo, pozno
popoldne, tudi končala
pot zvezne štafete mlado-
sti skozi občine celjskega
območja. Povsod, kamor
je prišla, kjerkoli se je
ustavila, so jo občani to-
plo in množično pozdravi-
li in s tem izrazili zvestobo
vsem pridobitvam naše
revolucije.
MARJELA AGREŽ
V CELJU TUDI LOKALNA
ŠTAFETA
Mladinci ZSMS celjske občinske konference so orga-
nizirali lokalno štafeto, ki je obšla tudi tiste kraje, kjer
zvezna štafeta ni bila. Lokalna je krenila na pot iz hale
Golovec, kjer je bila osrednja proslava ob dnevu in 40-
letnici OF in 1. maju. To je bilo v četrtek zvečer. Ponesli
so jo taborniki in sicer do Kokarij, kjer je ob tabornem
ognju tudi prenočila. Zatem so jo ponesli skozi Šempe-
ter do Savinje, kjer so jo kajakaši pripeljali do spome-
nika splavarju v Celju, potovala je skozi celjske kra-
jevne skupnosti, v Medlogu pa so jo letalci na krilih
ponesli do Celja - tu je prenočila z zvezno štafeto v
Likovnem salonu.
Med prenočevanjem zvezne in lokalne štafete v Likov-
nem salonu.	Foto: D. M.
S slovesnosti v Žalcu: štafetna palica v rokah Andreja Šporina.
Foto: T. T
V CELJU VIŠJE STANARINE?
ŠE PREMISLITI!
O sklepu še skupnost za cene
Stanarine in najemnine
poslovnih prostorov se bodo
s 1. majem povečale za
4,48%. Tako so na zadnjem
zasedanju z večino glasov
sklenili delegati skupščine
samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Celje.
Sklep je presenetil glede na
dejstvo, da je predlog o povi-
šanju stanarin že pred tem
zavrnil celjski izvršni svet z
obrazložitvijo, da je poviša-
nje stanarin v tem času ne-
sprejemljivo glede na velik
porast življenskih stroškov v
prvih dveh mesecih letošnje-
ga leta.
Toda - predlagatelji ome-
njenega predloga o poviša-
nju stanarin se niso dosti ozi-
r^i na mnenje občinskega
izvršnega sveta. Na skupšči-
ni so predlog o povišanju
stanarin utemeljili z več zor-
nih kotov. Povedali so, da je
povišanje nujno, ker pomeni
poračun razlike v ceni, ki je
nastala pri stanovanjski gra-
ditvi in da brez tega poraču-
na pade v vodo dogovorjen
prehod na ekonomske stana-
rine, ki mora biti v občinah
po letih izpeljan do leta 1985.
Dalje pa so predlog uteme-
ljevali še s tem, da je poviša-
nje majhno in da bo na pri-
mer pri povprečnem dvo-
sobnem stanovanju v celjski
občini povišalo stanarino za
štiri do pet starih tisočakov.
To pa gotovo ne bi bistveo
prizadelo življenjske ravni
prebivalstva, so menili pred-
lagatelji povišanja stanarin
na zasedanju skupščine.
Seveda lahko razumern^
da se morajo stanarine vsaU
leto postopoma zviševati, a
naj začnejo z letom 1985 v^
Ijati ekonomske stanarin^
Razumemo tudi to, da je c^
loten stanovanjski fond cel
ske občine prepotreben t(
meljite obnove, za kar ni cjf
volj denarja. Nikakor pa ij
moremo razumeti, da je tr^
ba prav v tem času, ko j
življenjski standard ljudi (j,
jansko pitisnjen ob zid, j
dodatno zviševati stanarin,
Lahko bi, denimo, ta - kot g;
imenujejo - poračun odloži«
na poznejše mesece. In nenJ
zadnje, ne moremo se strt
njati z na pamet izrečerl
oceno, da nekaj starih tisoči
kov ljudem kaj malo pom3
ni. Marsikdo še kako preirij
sli za vsak dinar, preden
vzame iz denarnice. Tudi i
gre le za starega tisočaka..]
Sicer pa - delegati skupi
ščine stanovanjske skupncj
sti so predlog sprejeli, il
njem pa bodo še pred 1. nj
jem razpravljali na občinsH
skupnosti za cene in še eJ
krat pretehtali upravičeno^
omenjenega povišanja stana
rin za 4,48%. Čeprav vsi žeU
mo, da bi bilo administratij
nih ukrepov čim manj, s|
zdi, da bomo prav pri tej od
ločitvi priča še enemu. In zd
se, da bi bil kar nujen kljul
dejstvu, da je sklep o poviš!
nju stanarin sprejelo najvišj
delegatsko telo: skupščin
samoupravne stanovanj sk
skupnosti občine Celje.
DAMJANA STAMEJCI
OBMOČJE:
DRUŠTVOM POLNO PRIZNANJE
Ni naključje, če so se ob oceni dela Celjske turističi
zveze v lanskem letu in sprejemu programa za letos pred
sem uveljavile razprave okoli dela, pomena in vloge turist:
nih društvenih organizacij, zatem okoli dejstva, da na
območje beleži iz leta v leto upadanje števila nočitev tuj
gostov in ne nazadnje, da moramo dosti več napraviti
samo za propagando in informacijsko dejavnost, marveč v
to delo tudi povezati, združiti.
Ko je predsednik Marjan Ašič v poročilu poudaril, da
čas, da se konča zaviranje dela turističnih društev, je mit
zlasti na to, da so te organizacije, še posebej na celjske
območju, v večini primerov glavni nosilec celotnega tu
stičnega dogajanja v krajih, kjer delajo in da bi brez njih
tisto, kar je, povsem zamrlo. Zato je zahteval, da naj se d(
organizacij okrepi in da naj bo njihova aktivnost delež
tudi večje družbene podpore.
Na celjskem območju dela 28 turističnih društev in Zgi
njesavinjska turistična zveza, ki zajemajo okoli 4400 člane
Torej, lepo število organizacij in ameterskih delavcev v tu
zmu!
M. BOŽ
CELJE:
MARLJIVI KOT ČEBELE
z razstavo in reizvitjem družinske zastave so člani celjs
čebelarske družine »Henrik Peternel« ob koncu prejšnje
tedna počastili častitiljiv jubilej - 75 let čebelarske družir
Zdaj ni šlo le za to, da bi pregledali delo in sprejeli nalc
za prihodnje, marveč za dosti več. Proslava je znova opo:
rila, da gre za družino, ki ima vseskozi od svoje ustanovi!
vodilni položaj na celjskem območju, da je šlo zlasti
začetku njene poti ne samo za čebelarstvo, marveč še zl£
za krepitev in razvijanje narodnostne zavesti. Čebelarji
imeli pri delu z ljudnpi dovolj priložnosti, da so delali tudi
tem področju. Zato je razvoj čebelarstva tudi na celjski
območju povezan z bojem slovenskega človeka za njegc
pravice in položaj.
In ne nazadnje, kot je v slavnostnem govoru opoz(
predsednik družine Jože Bevc, so tokrat tudi dostojno po
stili vlogo in delo človeka, po katerem je celjska druž
prevzela ime. Henrik Peternel je bil ne samo čebelar, goji'
čebel, marveč tudi vnet propagator tega dela med ljud
med mladino. In prav to njegovo izročilo goji celjska če
larska družina tudi zdaj. Devet krožkov na šolah je mo(
temelj ne samo za družino, marveč še bolj za njen prihoc
razvoj in obstoj.
Današnje delo čebelarske družine je povezano tudi s pri
devanjem za zagotovitev čim večjih količin hrane. Toh
medu in drugih čebeljih izdelkov. Med ni samo zdrav
marveč je tudi hrana.
Slavje, v petek in soboto, je potekalo pod pokr(
teljstvom SOZD Merx. Zato je njen predstavnik Maksi
Ijan Samec razvil družinsko zastavo in zaželel celjskim če
larjem tudi v prihodnje veliko uspešnega dela. Sodeloval:
so tudi otroci iz vrtca, osnovne šole na Polulah ter mc
pevski zbor Svobode iz Zagrada.
Proslavo pa so izkoristili še za to, da so podelili tri dru;
ska priznanja zaslužnim čebelarjem. Prejeli so jih: Fr:
Šlander, Ivan Fegeš in Jože Bevc.
M. Bo:
št. 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
RADA BI POVEDALA...
Rada bi povedala... povedala, rekla, vzkliknila to-
liko neizrečenih besed, ki se nabirajo in nabirajo, da jih
ne moreš pustiti v sebi, da se izpoveš, da razkriješ
svojo dušo..., svojo bolečino...
Kaj naj napišem? Naj pišem o človeku, o sebi, o tebi
ali pa o nekom, ki ga sploh ne poznam?
Naj pišem o zatiranih po svetu, o svobodi, ljubezni?
Da..., pisala bom o njem, predvsem o človeku, hu-
manem človeku naše dobe. Moj ideal, moj ideal je
on... Že samo ime ti pove, da je to on, sin naše domo-
vine, on, sin milijonov ljudi po vsem svetu. Rada bi
povedala..., rekla, da sem srečna, da živim v njegovi
dobi, da sem ga poznala, da sem ga spoštovala in
ljubila.
Vitke bele breze šumijo nad njegovim počivališčem,
nad snežnobelo marmorno ploščo. On, ki je tako ljubil
breze in topole, on, ki je ljubil nežno petje ptic ...da, to
je on!
Drobno rosne kapljice se lesketajo na drobnih než-
nih listih topola..., zasliši se žalosten, turoben glas
ptice. Tihi neslični koraki se čujejo po poti, ki vodi k
njemu. Drobna starka si obriše solzo, ki ji zdrsne po
licu, pionirček obstoji in ga nemo opazuje, kakor da je
pred njim, da je v njem življenje... Ob poti, ki vodi k
njemu, je češnja. Drobna utrgana brsteča vejica češnje,
ki je tako čudovita, tako enkratna, tako življenjska...
Mogoče jo je v trdi žuljavi roki prinesel kmet iz
sadovnjaka, hotel je prinesti življenje pred to marmor-
nato grobnico, ni pa vedel, da se tu skozi steka življe-
nje tisočih, ki prinesejo ljubezen, svoje življenje, k
•njemu, kakor da bi ga hotela vsa ta življenja obuditi,
mu pokazati, da smo z njim, čeprav v njem ni več
življenja. V njem je vse mrtvo, a vendar je tu, tu med
nami. V vsaki duši, v vsaki duši človeka, ki ga je imel
rad in ki ga je spoštoval. Nekoč je zapisal znanstvenik,
ki ga je poznal, naslednje: »Človeštvo bi obubožalo za
neprecenljivo dobrino, če ga ne bi bilo...* Kako re-
snične besede.
Nekdo ga je označil, da je legenda, da je fenomen, da
je človek, ki ga ne bo nikoli več ...In vendar je človek,
živa legenda.
Kaj vse bi dali za njega, da bi živel večno..., šopke
cvetja, nabranega na polju, podarili bi mu svoja življe-
nja, samo da bi ostal in da bi živel, da bi ustvarjal
svobodno, neuvrščeno domovino. Rada ga imam kot
človeka, kot očeta vseh naprednih revolucionarnih za-
misli.
Rada ga imam kot ima hčerka rada svojega očeta.
Na plošči je samo par drobno izklesanih črtic, črtic,
ki označujejo nekoga, njegova dejanja. Nikoli ni nobe-
nega državnika na zemeljski obli obdajalo toliko re-
snične ljudske ljubezni, kot njega...
Rada bi še povedala..., rekla o njemu toliko misli,
toliko čustev...
Strnila sem, kar bi rada povedala o njem, jaz, majhna
izmed velikih, ki čutijo in mislijo enako kot jaz, o njem,
našem človeku.
Josip Broz - to si ti. Moj najidealnejši ideal, najsvet-
lejši kot snežinka, ki po nebu pleše svoj ples življenja.
Rada bi še povedala, da sem srečna in ponosna, da mi
je bilo v čast pripadati njegovi dobi... srečna sem, da
sem ga spoznala, njega... Josipa Broza.
CVETKA VEBER
Šolski center B. Kidrič Celje
SREČANJE S TITOM
Ko sva z Matjažem dobila nalogo, da se z mojim
očetom pogovoriva o njegovih srečanjih s tov. Titom,
sva kar precej dolgo premišljevala, kaj bi ga vprašala,
pa začela.
Kdaj si se prvič srečal s tov. Titom?
Od tedaj, je že skoraj 30 let. Bilo je to 19541. na
4. kongresu zveze mladine Jugoslavije. Čeprav sem bil
še mlad, sem spoznal, da sem se srečal z veliko oseb-
nostjo.
Kaj ti je od takrat najbolj ostalo v spominu?
Predvsem silno navdušenje blizu tisoč delegatov iz
vse Jugoslavije. V vseh nas je takrat dozorel sklep, da
bomo stopali po poti, ki nam jo je on začrtal.
Kdaj si ga še srečal?
S Titom sem se srečal vedno takrat, kadar je obiskal
kraje v celjski regiji: Celje, Velenje, Kozjansko. Dva-
krat pa sem bil tudi na razgovorih na Brdu pri Kranju.
Ob teh prilikah mi je bilo vedno nekoliko tesno pri
srcu, ker sem vsakokrat moral tov. Titu poročati o
razmerah na celjskem območju. Živo mi je v spominu,
ko je z nekim, da je bilo to leta 1976, komentiral moje
poročilo: »Dobro govori ovaj mladič!« Ta pohvala mi je
bila največja nagrada za vse delo in hkrati vzpodbuda
za naprej.
In tvoje zadnje srečanje?
Bilo je to leto dni pred njegovo smrtjo - v maju 1979,
ko je prišel na obisk v Bistrico ob Sotli v novo šolo z
imenom »Marije Broz«. Kot vedno je bil dobro razpolo-
žen, vse njegove besede pa so bile namenjene mladim.
Dobro se spomnimo besed, ki si jih še posebej zapo-
mnite vi, besed, da vse premalo cenimo to, kar imamo
in kar smo z velikim trudom dosegli.
Hvala za odgovore.
BOŠTJAN ZAHRASTNIK
MATJAŽ HOČEVAR
OŠ Marjana Nemca, Radeče
SREČANJE NAŠE KRAJANKE
TOVARIŠICE MAJDE
GOSPODARIČ S TOVARIŠEM
TITOM
Kakor vsak delegat VJ. kongresa LMJ, ki je bil ja-
nuarja leta 1948 v Beogradu, je imela tudi tov. Majda
Gospodarič željo, da se slika z maršalom. Vendar, pa to
ni bilo tako enostavno, kajti vsa mladina je želela
njegove bližine in odnesti domov tudi spomin v obliki
slike.
Kako je prišla do njega je bilo zares zanimivo. Upora-
biti je morala vso svojo iznajdljivost, da se mu je lahko
približala.
Tov. Rarikovič, ki je stal poleg njega, ji je na njeno
prošnjo, ki jo je potihem izrazila za njegovim hrbtom
odstopil prostor. Vsa srečna in ponosna se je postavila
poleg tov. Tita, ki se je ravno pogovarjal s sovjetsko
mladinsko delegacijo. Jovanka se je smehljala, ker ni
odtegnila pogleda od našega dragega voditelja. V
istem trenutku je tov. Veselinovič namignil fotografu,
ki se je mudil v bližini, naj ju slika. Fotograf je to tudi
storil. V salonu je bilo precej vroče in tov. Tito si je
obrisal pot s čela. Zaradi nevsakdanjega doživetja je
tudi ona začutila, da se ji poti čelo in potihem je v
slovenščini zamrmrala: »Pa res je vroče...!« Tito je
slišal, se obrnil proti njej ter vprašal: »A, Slovenka si?
Potem pa pojdi z enim izmed ruskih' predstavnikov
plesat, kajti sedaj je januar in njim ni vroče.
»Danes mi ni za ples,« je dejala, »ker sem prvič v vaši
bližini.« Nato je tov. Tito smehljaje odšel naprej in
pozdravil kitajsko mladinsko delegacijo.
Vsa zmedena je obstala na mestu in bila srečna, da se
ji je izpolnila največja želja na VI. kongresu.
Bila je na sprejemu tov. Tita, bila je v njegovi bližini,
z njim je govorila ter se tudi slikala. Tega kratkega
srečanja ne bo pikoli v življenju pozabila.
BRANKA PRESTOR, 8. r.
OŠ Marjana Nemca, Radeče
TOVARIŠ TITO JE NEKOČ
SLIKAL OTROKE
Ko je moja mama hodila v bistriško šolo, je doživela
nekaj nepozabnega.
Otroci so se vračali domov od dopoldanskega pouka,
ko so po poti zvedeli, da je tovariš Tito v rojstnem
Kumrovcu, in se bo peljal tudi na Trebče k sestrični
Ani. Mislili so si: »Počakali ga bomo kar v Zagaju.« Bil
je maj. Na vrtovih so cvetele rdeče potonike. Hitro je
neka deklica stekla ponje. Z lepim šopom rdečega
cvetja so čakali. Veselili so se srečanja s Titom, čeprav
niso bili prepričani, da bo avto ustavil. Začeli so ma-
hati.
Kolona avtov se je ustavila. Izročili so cvetje. Vsi so
bili zelo veseli. Šoferje hotel slikati šolarje, ki so se kar
sami odločili pričakati svojega Tita. On sam pa je
rekel: »Ja ču sam slikat svoju djecu! Lepo se posta-
vite!« Na sredini je bila njegova žena. Tovariš Tito je
slikal. Nato je vse vesele otroke še vprašal: »Kam naj
vam pošljem slike?« Odgovorili so, da všolo.^Kmalu se
je odpeljal dalje proti Trebčam, kjer se je pred vojno
večkrat skrivoma zadrževal. Učenci pa so se veselo
odpravili proti svojim domovom. Staršem so hiteli
pripovedovati, kako lepo je bilo nenadno srečanje s
tovarišem Titom.
Čez nekaj dni je res prinesel poštar debelo pismo s
slikami iz Beograda. Za vsakega učenca, ki je bil na
sliki po eno. In tako imajo po tolikih letih še vsi ti
učenci sliko, ki jo je slikal predsednik Jugoslavije
Josip Broz Tito.
Tudi moja mama jo ima doma skrbno spravljeno.
KATJA GABRON, 3. r.
COŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli
SREČANJE S TOVARIŠEM TITOM
Kakor mnogi drugi, ki so služili vojaški rok, je tudi
mojega ata doletela čast, da je služil Titovo gardo. Zato
se je mnogokrat srešal s tovarišem Titom. Kadar je
kam odpotoval ali, če je prišel k nam kak tuj državnik,
je moj ata stal v častnem ešalonu Titove garde. Imel je
celo sliko, kjer je bil slikan s tovarišem Titom, ko je
odhajal v neko državo na prijateljski obisk. A žal se mu
je ta najdražji spomin o srečanju s tovarišem Titom
nekje izgubil. Zelo mu je žal, ker je nima več.
MOJCA ERAZEM, 4. c.
OŠ Marjana Nemca, Radeče
GORICA PRI SLIVNICI
AUREIN OBRAT
30 krajanov ima kruh!
Dogodka, ki bosta ostala v
kolektivu celjske Auree za-
pisana z velikimi črkami,
tembolj, ker sta lepo počasti-
la tudi 40-letnico ustanovitve
OF slovenskega naroda in
praznik dela.
Prvi je veljal podelitvi 22
jubilejnih nagrad za 10,20 in
30 letno delo ter podelitvi pe-
tih državnih odlikovanj. Od-
liko vancem jih je izročil član
izvršnega sveta celjske ob-
činske skupščine, Janez Ka-
pun. Tako je Katica Leban
prejala Red republike z bro-
nastim vencem, Drago Kosa-
ber. Malčka Arbeiter in Kati-
ca Kelher Red dela s srebr-
nim vencem ter Ivanka Mla-
dič medaljo dela.
Tako je bilo minuli petek v
Celju, naslednji dan, v sobo-
to, pa je bilo slavnostno raz-
položenje v Gorici pri Slivni-
ci, kjer je kolektiv Auree
odprl proizvodni obrat.
Slavje je bilo takoj po kra-
jevni proslavi, na kateri je
med drugim Mirko Čander,
predsednik Občinske konfe-
rence SZDL, podelil letošnje
srebrne znake in priznanja
OF. Lepo proslavo, na kateri
je o pomenu praznika govo-
ril Anton Jovan, so dopolnili
domači otroci iz vrtca in
osnovne šole ter moški in
ženski pevski zbor.
Takoj za tem je svečanost
na trgu pričel predsednik
šentjurske občinske skup-
ščine Stanko Lesnika, ki je v
govoru opozoril na pomen
odpiranja proizvodnega
obrata v kraju kot je Gorica
pri Slivnici. Obrat prinaša
domačinom delo, socialno
varnost in novo spodbudo za
hitrejši razvoj. »Sicer pa je
novi obrat rezultat skupnega
dela šentjurske občinske
skupščine in njenih organov,
krajevne skupnosti Gorica
pri Slivnici in seveda kolek-
tiva Auree,« je v svojem go-
voru poudaril direktor de-
lovnega kolektiva Aurea,
Drago Kosaber.
Prostori v nekdanjem več-
namenskem objektu so pri-
pravljeni za proizvodnjo. In
ko bodo v njih namestili tudi
stroje, bo delo steklo. Raču-
najo, da bo to v sredini letoš-
njega leta. Tu bodo izdelova-
li pokale, otroške kovinske
zložljive posteljice, gugalni-
ce, otroške stolčke in vozič-
ke. Skupna vrednost celotne
naložbe je okoli 19 milijonov
dinarjev, v obratu, ki ga je
odprl vodja delavnice Ciril
Lesjak, pa bo delalo okoli tri-
deset ljudi, spočetka nekaj
manj.
M. BOŽIČ
S slavnosti ob podelitvi državnih odlikovanj in delovnih
jubilejnih nagrad članom kolektiva Aurea. Govori Janez
Kapar.
ROGAŠKA SLATINA
ŽE TEMEUI
Nov hotel »Sava« raste
Opravljeno je pomembno
delo, tolikšno, da so z njim
počastili Dan OF in prvi maj.
Temelji za novi hotel Sava v
Rogaški Slatini so zgrajeni.
Veliko betona in železa se je
znašlo globoko v zemlji.
Zdaj bo delo lažje. Rasli bo-
do zidovi, iz tal se bo dvigo-
val novi hotel »Sava.«
Prvo delovno zmago so
skupaj počastili, v petek, 24.
t. m., predstavniki kolekti-
vov in organizacij, ki sodelu-
jejo pri uresničevanju po-
membne naložbe v okviru
našega največjega zdravili-
šča Rogaška Slatina. Z njimi
pa sta bila poleg drugih go-
stov tudi podpredsednik re-
publiškega izvršnega sveta
Tone Florjančič ter predse-
dnik komiteja za turizem
SRS Franc Razdevšek.
Na slavnosti je o delu in
življenju zdraviliškega ko-
lektiva ter o pomenu nove
naložbe govoril glavni direk-
tor Lojze Libnik, medtem,
ko je novo pridobitev pred-
stavil glavni projektant, dipl.
inž. arh. Borut Pečenko iz
Maribora.
Pri gradnji novega hotela
gre v bistvu za povezavo no-
vega objekta s starima hote-
loma Zagrebški dom in Park
hotel. Novi hotel bo imel v
256. sobah 332 ležišč, sicer pa
bo celotni kompleks »Sava«,
ki nosi ime po sovlagatelju,
kolektivu »Sava« iz Kranja, s
podzemskim hodnikom po-
vezan s terapijo in pivnico.
Z izgradnjo novega hotel-
skega kompleksa se bodo
zmogljivosti v zdraviliški de-
javnosti povečale za četrtino.
Vrh tega bodo na novo zapo-
slili okoli 150 delavcev.
S to naložbo, ki bo veljala
okoli 745 milijonov dinarjev,
bodo ob koncu tega srednje-
ročnega obdobja povečali
število nočitev od lanskih
331.000 na 420.000, od tega
tujih od lanskih 90.000 na
157.000. Po zaslugi tujskega
prometa bodo ustvarili okoli
sedem milijonov dolarjev
deviznega priliva. Tako je tu-
di po tej strani Rogaška Sla-
tina na prvem mestu med ju-
goslovanskimi zdravilišči.
Gradbena dela za novi ho-
telski kompleks so dobro za-
stavljena, kar je zlasti zaslu-
ga kolektiva Slovenija ceste
- Tehnika iz Ljubljane. Tako
vsaj zaenkrat ni dvoma, da bi
novi objekt ne izročili name-
nu čez leto dni!
M. BOŽIČ
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
ZASEDANJA LAŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
KRITIČNO IN REALNO V OCENAH
Vso pozornost bodo namenili tudi izvozu
Delegati vseh treh zborov skupščine
občine Laško so na zasedanju v prete-
klem tednu obravnavali oceno stanja
pripravljenosti na področju ljudske
obrambe in družbene samozaščite v
občini. Bili so enotnih misli, da je bilo
na področju podružbljanja ljudske
obrambe in družbene samozaščite v
zadnjih letih storjenega veliko, vendar
še ne dovolj. Zadovoljive premike je
čutiti predvsem na področju mobiliza-
cijske aktivnosti in materialne oprem-
ljenosti, še več pozornosti pa bo treba
v bodoče posvetiti usmerjanju mladih
v vojaške poklice, opremljanju prebi-
valstva oziroma enot civilne zaščite ter
preprečevanju vsakršnih negativnih
pojavov, ki bi ogrožali družbenopoli-
tični in gospodarski razvoj občine.
V oceni poslovnih rezultatov organi-
zacij združenega dela za preteklo leto
so bili delegati enotni, da z doseženim,
kljub nekaterim ugodnim ekonom-
skim pokazateljem, kot je na primer
visoka stopnja rasti industrijske proi-
zvodnje, ne morejo biti zadovoljni, saj,
na primer, realni družbeni proizvod ni
dosegel predvidene stopnje rasti. Aku-
mulacija je imela sicer pozitiven trend
rasti, sama delitev sredstev znotraj nje
pa ni bila zadovoljiva. Visoka rast po-
rabljenih sredstev terja temeljito oce-
no ekonomičnosti poslovanja v OZD,
saj se je le-ta lani bistveno poslabšala,
so ocenjevali delegati na zadnjem za-
sedanju laške občinske skupščine. Tu-
di s 54 odstotnim pokrivanjem uvoza z
izvozom delagati niso bili zadovoljni
in bili mnenja, da je na tem področju
treba strniti vse napore za doseganje
boljšega izvozno-uvoznega razmerja.
Soglasno so delegati zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih skupnosti
sprejeli med drugim tudi osnutek ob-
činskega odloka o začasnih pogojih
gradnje objektov na območjih, za kate-
re še niso izdelani in sprejeti prostor-
ski načrti. Takšnih površin je v občini
Laško kar 60 odstotkov. S sprejetjem
tega odloka bodo v občini odpravili
nezadovoljstvo med občani in v uprav-
nih organih laške občinske skupščine,
ko so se tako imenovane črne gradnje
že kar razbohotile. Obenem se bo priž-
gala tudi zelena luč za gradnjo nekate-
rih prepotrebnih komunalnih in infra-
strukturnih objektov v občini Laško.
M. AGRE2
PARTIZANSKE DOMAČIJE
Ob 40-letnici ustanovitve OF je DPD Svoboda na Polzel;
pripravila razstavo dr. Franceta Cegnarja Partizanske doma.
čije, v razstavišču Komenda na Polzeli. Ob otvoritvi je o
pomenu razstave in slikarja govoril predsednik Svobod^
Stanko Novak, učenci OŠ Vere Slander in glasbene šol(
Risto Savin oddelek Polzela pa so pripravili kulturni pra
gram. Razstava je odprta do 30. aprila. Na sliki: Otvoritvf
razstave se je udeležil tudi avtor dr. France Cegnar.
T.TAVCAli
VELIČASTNA PROSLAVA
v hali Golovec se je v četrtek, 23. aprila zvečer zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so prisostvovali
osrednji proslavi ob 40-letnici OF in 1. maju v celjski občini. Slavnostni govornik je bil Aleš
Ilc, sekretar OK ZK Celje. V svojem govoru je orisal zgodovinski pomen dogodkov pred
štiridesetimi leti in izpostavil pomen delavskega praznika ter zaključil s pozivom k izpolnje-
vanju današnjih nalog in obveznosti.
V kulturnem sporedu je nastopil ansambel akademskega umetniško kulturnega društva
Zikica Jovanovič-Španac iz Beograda pod umetniškim vodstvom Franca Klinarja - in
navdušil.
Foto: D. M.
vrhovo pri
radečah:
romanski
spomenik
Spomeniškovarstvena
dela pri obnovi zunanj šči-
ne podružne cerkve, ki so
se pričela že lansko leto,
se zdaj intenzivno nada-
ljujejo. Ko so domačini
odstranili na ladji stari
omet, se je na celotni po-
vršini ladijske stene po-
kazala presenetljivo do-
bro ohranjena romanska
zidava iz 12. ali 13. stolet-
ja, kakršno smo na celj-
skem območju doslej sre-
čali le redko z izjemo
cerkve na Svibnem pov-
sod le fragmentarno.
Cerkvena stavba, ki so jo
predelali v baročni ali po-
baročni dobi, pa je odkri-
la še nekatere druge zani-
mivosti iz svoje starodav-
ne preteklosti. Na njeni
južni strani so izluščili iz
stene dve polkrožni skle-
njeni romanski okenci,
stari okoli sedemsto let,
ob njih pa del sočasnega
romanskega portala, ki je
z zunanje strani držal na
stari pevski kor.
Umetnostna posest Po-
savja se je s tem obogatila
za nov spomenik roman-
ske dobe, ki bo po konča-
nih obnovitvenih delih
enkraten v svoji pričeval-
nosti.
Z. S.
ABONMAJSKI KONCERT
VEUK USPEH ZRORA
Komoraše štejemo med prvovrstne zbore
Tokrat je nastopil v okviru
koncertnega abonmaja v sre-
do, 22. aprila v Narodnem
domu. Spored sta začeli dve
renesančni skladbi, prva
Gallusova osmeroglasna
>»Quam pulchra es, amica
mea« (Kako si lepa, moja pri-
jateljica). Osnovni koncept
je bil dober, a zboru se je
poznala začetna nervoza, za-
to izvedba ni bila povsem
umirjena in precizna. Zak-
ljučni del bi zaslužil večji di-
namični vzpon. Palestrinov
šestdelni motet »Incipit Ora-
tio Jeremiae Prophete« (Za-
četek molitve preroka Jere-
mije) je zahtevno polifono
delo, ki ga zmore le izkušen
zbor. Komoraši so ga solidno
naštudirali, potreben pa bo
še poglobljen študij v pogle-
du plastično oblikovanih
glasov in dinamičnega nian-
siranja, da namreč kompozi-
cija ne bi zvenela monotono.
Ravnikovo najboljše delo
»Kam si šla mladost ti moja«
je dirigent Vid Marčen pra-
vilno interpretiral z mirnim,
tihim prvim delom in z živa-
hnim, ritmično povdarjenim
drugim delom, ki ima izrazi-
to plesni značaj. Gotovac je
mojster moškega zbora, zato
njegove pesmi vedno dobro
zvenijo. Tudi »Pod jorgova-
nom« je njegovo tipično delo
z elementi dalmatinske fol-
klore. Nudi obilo možnosti,
ki jih je zbor dobro podal, še
posebej so se lepo predstavi-
li I. tenorji in baritoni v ho-
mogenem petju. »Ne, jaz no-
čem še umreti«, na Kosove-
lovo besedilo uglasbil Alojz
Srebotnjak, je nova skladba,
v svoji kromatiki dokaj za-
htevna, a tudi hvaležna. Več
dinamičnih kontrastov
izvedbi ne bi škodilo, proti
koncu tudi nekaj razgibano-
sti in dramatičnega, ne kriča-
vega fortissima. Konec
skladbe naj bi bil še bolj iz-
držan. Naslednje skladbe:
Tajčevičeve »Komitske pe-
sme«, Mihelčičeva »Jesen«
in Apih-Vrabčeva »Bilečan-
ka« so bile zelo dobre v into-
naciji, doživeto interpretira-
ne, le zadnja naj bi bila bolj
dosledna v gradaciji do mo-
gočnega konca. Drugi del
koncerta je bil posvečen pri-
redbam ljudskih pesmi s po-
sebnim povdarkom na soli-
stih. Poslušali smo pet slo-
venskih, eno dalmatinsko in
dve ruski pesmi. Vse so bile
okusno in z občutkom inter-
pretirane, dinamično oku-
sno diferencirane. K pestro-
sti programa je še manjkala
vsaj ena živahna skladba ple-
snega značaja, pač pa so pri-
pomogli izvrstni solisti: Sta-
ne Bizjak, Ivan Cerčnik,
Ivan Grobler, Jože Dimec in
Franc Gril.
Odveč bi bilo razpravljati o
kvalitetah Komornega mo-
škega zbora - saj so dovolj
znane. V zadnjem času je
zbor očitno pridobil na sveži-
ni z vrsto mladih, dobrih
pevcev. Tako je sestav po
svoji pevski zmogljivosti za-
res odličen.
Vokalizacija je vzorna, dik-
cija bi mogla biti mestoma
bolj jasna, kar velja še pose-
bej za soliste. Zbor je sicer v
tem sestavu blagoglasen, a
bi si mogel privoščiti širšo
dinamično paleto od pianis-
sima do plemenitega, sočne-
ga fortissima. Fraze so muzi-
kalno izdelane, toda marsik-
je bi bilo želeti bolj izpete
tone in akorde, da ne bi imel
poslušalec vtis, da pevcem
zmanjkuje sape. Po močnem
aplavzu je dirigent dodal dve
priredbi narodnih pesmi.
EGON KUNEJ
AMD ŠLANDER CELJE
35 LET USPEŠNEGA DELA
Podelili so tudi številna priznanja zaslužnim članom
v začetku leta 1946. je v
Celju skupina ljubiteljev av-
to-moto športa osnovala in-
ciativni odbor, kateri je že za
prvomajske praznike istega
leta organiziral prvo moto
dirko, na kateri je sodelovalo
18 tekmovalcev. Inciativni
odbor je pozneje ustanovil
društvo, katero je delovalo
kot sekcija v sklopu športne-
ga društva Olimp v Celju.
Glavni namen delovanja je
bil usposabljati mlade v vož-
nji kot pred priprave za JLA,
sodelovati pri prostovoljnih
akcijah, predvsem biti uspo-
sobljen za akcije, ki so bile v
takratnem času še kako po-
trebne. Med takratnim član-
stvom ni bilo nikogar, ki ne-
bi poznal pokojnega odlične-
ga borca, družbenopolitične-
ga delavca in partizana Šlan-
dra, tudi kot navdušenega
motorista. Zato so se člani
društva na predlog tovariša
Albina Zupanca odločili, da
svoje društvo poimenujejo
Avto-moto društvo Slander.
Za prvega predsednika je bil
izvoljen Albin Zupane. Zara-
di uspešne dejavnosti druš-
tva in večanja števila član-
stva, se je društvo leta 1948.
osamosvojilo in od takrat de-
luje samostojno.
Leta 1946. je bilo v Celju
registriranih 150 avtomobi-
lov, koncem leta 1979. pa je
bilo v občinah Celje, Žalec,
Šentjur in Mozirje v katerih
deluje društvo že 27.318 vo-
zil. Ta podatek nam jasno
pove o velikem napredku in
razvoju motorizacije pri nas
v teh 35 letih. Prav tako je
naraščalo število članstva.
Od 51 članov ob ustanovitvi
društva, je število članstva
naraslo do letos na okoli 8
tisoč članov.
V vseh teh letih se je pod
okriljem društva usposobilo
okoli 30 tisoč šoferjev. Samo
v letu 1980. se je v avto šoli
AMD Šlander usposobilo
732 šoferjev B kategorije,
kljub energetski krizi in si-
stemu par-nepar. S 14 redno
zaposlenimi inštruktorji in z
avto parkom 17 vozil je bilo
opravljeno okoli 29.000 moto
ur. Na področju preventive
je bilo organiziranih po
osnovnih in srednjih šolah,
krajevnih skupnostih, orga-
nizacijah združenega dela in
pri brigadirjih zvezne mla-
dinske delovne akcije Koz-
jansko-80. 35 akcij z okoli
700 opravljenimi urami. Ve-
lik uspeh so beležili ravno na
področju preventivne dejav-
nosti v šmarski in šentjurski
občini.
Vodilo »vse na enem me-
stu za motoriziranega obča-
na« se v avtomehanični de-
lavnici in turistični pisarni
vse bolj uveljavlja. Delavni-
ca, kjer opravljajo vsa manj
in srednje zahtevna popravi-
la vseh tipov osebnih vozil,
je delala v preteklem letu s
povprečno zmogljivostjo.
Vzrok temu je vse težja na-
bava rezervnih delov za avto-
mobile. V turistični pisarni,
kjer opravljajo v glavnem
administrativna dela potreb-
na članom pri tehničnih pre-
gledih, zavarovanju in regi-
straciji motornih vozil, so la-
ni opravili za probližno 10 ti
soč uslug več kot leto poprej
Športna dejavnost v drui
tvu je iz leta v leto vse bo
uspešna in množična. V pri
teklem letu so se avto-mol
športniki udeležili vseh tel
movanj kamor so bili vi
Ijebni.
Za uspešno in dolgoletn
delo v društvu je ob 35-letn
ci društva, AMZ Slovenij
podelila zlate plakete AM
Slovenije Stanetu Dolerju i
Zavarovalni skupnosti Tri
glav - Celje. Srebrne plaketi
Dragu Fridrihu, Alojzu Me
lavcu in Vladu Planinški
Bronaste plakete pa so preje
li Franc Pinter, Reševaln
postaja Celje in Prevozni!
tvo Celje. Društvo AMl
Slander pa je podelilo najz£
služnejšim zlate, srebrne i
bronaste plakete društva i
številna pismena priznanji
Svet za preventivo in vzgoj
v cestnem prometu SRS j
podelil 30 članom plaket
vzornega voznika. Sam
društvo pa je prejelo od str;
ni ZŠAM - Celje častno pli
keto. Zveza organizacij za t<
hnično kulturo Jugoslavij
pa je AMD Šlander podelil
bronasto plaketo Borisa K
driča.	F. GABE
ODPRT BAZEN V
RIMSKIH
TOPLICAH
Turistično društvo Rin
ske Toplice je ostalo zvest
dolgoletni tradiciji. Tudi t
krat je napovedalo otvorite
odprtega plavalnega bazer
za prvi maj. Vprašanje je 1
kako bo z vremenom. Ob Č
su, ko to pišemo, temperat'
ra ni takšna, ki bi nas priva
Ijala na odprta kopališč
Morda bo za praznične d
drugače.
Sicer bo bazen odprt vsi
dan, razen ponedeljka, m<
7. in 18. uro. Vstopnina pa'
30 dinarjev za odrasle.
št. 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
ENO LETO OD LANSKEGA 4. MAJA...
PRIDOBITVE JE TREBA POTRJEVATI LE Z DELOM
Kaj pravijo občani o stabilizaciji, o letu brez Tita, o svojem delu
FRANC GALUF iz Slo-
venskih Konjic: »Velika je
bila naša obljuba Titu in iz-
polnili jo bomo. Tudi naše
razvojne načrte, tudi stabili-
zacijo bomo izpeljali. Zdi se
mi pa, da bi morali najprej
rešiti nekatera vprašanja na-
grajevanja, da je tu osnova za
še boljše delo. Ne zdi se mi
prav, da za najvišje osebne
dohodke uporabljamo kot
merilo povprečne osebne
dohodke. Morali bi najnižje
osebne dohodke, potem bi
bilo tudi razmerje drugačno,
bolj pravično. Pa če bi vsi
tako delali, če bi se vsi tako
vključevali, kot smo se mi v
času narodnoosvobodilne
vojne, potem naših ciljev ne
bi bilo težko dosegati. Ne
sme nam biti nič pretežko.
MIRA VUJANOVIC - šivi-
lja v pralnici v Domu upo-
kojencev v Celju: »Moje de-
lo obsega šivanje in krpanje
domskega perila. Tudi sta-
novalcem doma kdaj kaj za-
šijem, če tega sami ne more-
jo. V pralnici sva trenutno
zaposleni le dve in ker je de-
la veliko, pomagam tudi pri
pranju in likanju perila. To
bi lahko bil moj prispevek k
našim stabilizacijskim priza-
devanjem, poleg tega pazim
na delovni material kot so
sukanci, šivanke in z njim
gospodarno ravnam. Šivalni
stroj redno vzdržujem in rav-
nam z njim kot bi bil moj.
Rjuhe in druge kose dom-
skega perila skrbno pokr-
pam in vse kar se da z manj-
šimi popravili pokrpati upo-
rabljamo naprej.
ZLATKO PAVČNIK, Se-
draž: »Mislim, da nam vsem
prihaja počasi v zavest, da je
treba varčevati in se gospo-
darneje obnašati, na vsakem
koraku. Stedimo predvsem z
energijo, stabilizacija pa za-
jema še mnoge aktivnosti, da
bi bila misel na našo priho-
dnost lahko mirnejša. Storili
smo nekaj, vendar še prema-
lo tistega kar bi se dalo oziro-
ma moralo. Tako z boljšo or-
ganizacijo dela, z manj de-
lovnih izostankov, s smotr-
nejšim izkoriščanjem suro-
vin in drugih materialov,
predvsem potrošnih. Veliko
bi se dalo prihraniti tudi z
organiziranim zbiranjem od-
padkov in odpadnih mate-
rialov, ki jih nekontrolirano
mečemo vstran. Marsikaj bi
se dalo predelati v današnji
surovinski suši.«
VERA FUŽIR, poslovod-
kinja samopostrežne trgo-
vine »Savinja« v Mozirju:
»Življenje, ki ga živimo, zla-
sti leto dni po Titovi smrti,
dokazuje, da smo ostali zve-
sti poti, ki nam jo je začrtal
ljubljeni predsednik. To so
dejstva. Dosledno izpolnju-
jemo nekatere njegove naj-
večje misli. To je za nas opo-
roka. Kolektivno vodstvo in
še kaj. Tudi ustalitev smo
sprejeli kot svojo obveznost,
žal, pa na tem področju dela-
mo napake in drugače, kot
obljubljamo. Poglejte samo
cene. Sklenili in napisali
smo, da se ne bodo spremi-
njale, pa se, in to tudi živ-
ljenjsko nujno potrebnim
predmetom, tudi energiji in
podobno. "Ridi na tem po-
dročju moramo držati be-
sedo!
LOJZKA SRBOTNJAK,
zaposlena v Topru v Šmar-
ju pri Jelšah:»Ko nam je
umrl Tito, smo sebi in domo-
vini obljubili, da bomo hodi-
li po njegovi poti. Zavedali
smo se, da bomo nadaljevali
Titovo revolucionarno delo
predvsem s tem, ko bomo
res vsak na svojem delov-
nem mestu naredili tisto, kar
moramo in kar zmoremo. V
naši temeljni organizaciji
smo se v z adnjem letu dni
srečali z mnogimi težavami,
najhujši pa sta prostorska
stiska in zadrege pri zagotav-
ljanju nemotene proizvod-
nje. Vendar se zaposleni za-
vedamo nalog pri premago-
vanju problemov in družno
poprimemo, ko je treba. Za-
to menim, da vemo, kaj ho-
čemo in da uresničujemo ob-
ljubo, ki smo io dali sebi.
DUŠAN ZAVŠEK, obliko-
valec celjskih Zlatarn: »Pri
OK ZSMS v Celju so mi zau-
pali častno in zahtevno nalo-
go: izdelavo lokalne štafetne
palice. Ni bilo lahko. Začel
sem skicirati njeno podobo,
na papir izpisovati simbole
in pomene: bratstvo in enot-
nost, spomin na Titovo oseb-
nost, predstavlja naj množič-
nost, veselje, hrepenenje
mladih, misel mladih, da sto-
pa po Titovi poti, prikaz zgo-
dovine Celja, gospodarski in
politični razvoj Celja, rast in-
dustrije in podobno. Našel
sem simbole in jih strnil v
palico. V Zlatarni smo delali
skupinsko in vsi smo bili ne-
kako tesno povezani ob na-
stajanju te palice. Tudi vse
ostale mesece v letu in ve-
dno, bo treba dobro delati.
To je prvo!«
KAJ VEŠ O PROMETU
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini
občine 2alec je pripravil občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol
občine kaj veš o prometu. Nastopilo je 72 mlajših in starejših pionir-
jev. Izpolnjevanje testov je bilo v osnovni šoli Šempeter, spretnostna
in praktična vožnja pa na avtopoligonu ZSAM 2alec v Latkovi vasi.
Pri mlajših pionirjih (5. in 6. razred) je zmagal Tomaž Hočevar (OS
Polzela) sledi Marjan Pustoslemšek (OS Braslovče), Martin Silovšek
(OŠ 2alec); pri starejših pionirjih (7. 8. razred) je bil najboljši Janko
Jager (OS Braslovče) sledi Drago Zorko (OS Prebold) Marjan Rak
(OŠ Braslovče) itd. Ekipno pa je pri starejših in mlajših pionirjih
zmagala OŠ Braslovče.	T. TAVCAR
REVIJA ODRASLIH ZBOROV
Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Žalec je pripravila v
domu krajanov na Gomilskem letošnjo revijo odraslih pevskih zbo-
rov. Revija je bila v soboto in nedeljo. V polni dvorani se je predsta-
vilo poslušalcem 17 zborov. Nastopili so naslednji zbori: moški iz
Trnave, Gotovelj, Tabora, Polzele, Žalca in društva invalidov in
upokojencev, mešani mladinski iz Polzele in Šempetra; mešani iz
Gomilskega, Vranskega, Galicije; ženski iz Griž; ter dekliški iz Go-
milskega. Na sliki: Moški pevski zbor iz Vinske gore, ki ga vodi
Vojko Rizmal.
T. TAVCAR
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
DENAR NI VSE
Mlačno razpoloženje med delegati
Na občinski izobraževalni
skupnosti v Celju so ugoto-
vili da z uresničevanjem
planskih nalog niso imeli
posebnih težav in da pro-
gram dela tudi za naprej te-
če po načrtu. Seveda pa bo-
do konkretni rezultati vidni
s pričetkom novega šolske-
ga leta v septembru.
V	prvem tromesečju so se
nadaljevale priprave za pre-
hod v usmerjeno izobraževa-
nje. Priprave so v zaključni
fazi in v zvezi s tem so spreje-
li vrsto konkretnih stališč in
določili nosilce nalog za to
področje za nadaljnje delo. V
tem času je najbolj aktiven
frontno sestavljen koordina-
cijski odbor za usmerjanje
vpisa na oddelke usmerjene-
ga izobraževanja. Naloga od-
bora je, da aktivno sodeluje
pri oblikovanju ustreznega
predloga vpisa v prvo leto
usmerjenega izobraževanja,
da zagotavlja kakovost vpisa
in da naprej še sodeluje pri
usmerjanju mladine za vpis
v naslednje šolsko leto.
V	teku je tudi izgradnja te-
lovadnice za osnovno šolo v
Frankolovem, ki bo predvi-
doma dokončana v prvi po-
lovici leta. Potekajo tudi pri-
prave za pričetek gradnje
glasbene šole v Celju in pri-
zidka k osnovni šoli Franja
Vrunča na Hudinji.
Investicije so zaradi stabi-
lizacijskih prizadevanj okr-
njene, vendar so v prvem
tromesečju uskladili porabo
sredstev z gibanjem prihod-
kov. Programi občinske izo-
braževalne skupnosti so bili
ovrednoteni po planu za te-
koče leto za 274.954.000 di-
narjev od tega je v prvem
tromesečju realiziranih
60.452.000 dinarjev, tj. 22 od-
stotkov glede na celoletni
plan.
Kljub temu, da delo teče
po planu, na izobraževalni
skupnosti niso zadovoljni z
aktivnostjo delegatov, kar se
kaže kot premajhna zaintere-
siranost in s tem nezadostna
udeležba delegatov na skup-
ščinskih sejah. Marsikdaj je
vprašljiva tudi sklepčnost,
tako pri zboru izvajalcev kot
uporabnikov, ker ne samo,
da prihajajo v majhnem šte-
vilu, marsikdaj tudi zapušča-
jo sejo. Vse to pomeni, da
delegati še ne izpolnjujejo
svojih obveznosti in dolžno-
sti, ki jo imajo do svoje dele-
gatske baze in do širše druž-
bene skupnosti. V bodoče bo
potrebno tudi temu proble-
mu posvetiti več pozornosti.
VIOLETA V. EINSPIELER
CELJSKI GRAD: NADALJEVANJE
OBNOVE
Na pomlad so na celjskem gradu spet sjačeli s spomeniško-
varstvenimi deli. Zdaj, ko je do samega gradu urejena nova
asfaltna cesta, gre mnogo laže. Že pretekli teden so na grad
zvozili nove kamnite stopnice, ki jih zdaj nameščajo pred
vhodom na notranje dvorišče, tam, kjer je bil že doslej
grajski vhod, ki pa ga zaradi arheoloških izkopavanj ni bilo
mogoče uporabljati.
Stopnice bodo nova velika pridobitev za grad, saj bo
urejen dostop do gostišča gostovo privabil številne nove
goste, ki so bodo medtem lahko ogledali tudi že sanirani
južni del obzidja ob grajskem jedru.
Z. S.
88 DREVESC ZA TOVARIŠA TITA
Učenci osnovne šole Lesično smo 9. aprila 1981 po-
sadili 88 drevesc v spomin na maršala Tita. Posadili
smo jih pred kulturnim domom v Lesičnem. Počastili
smo spomin na tov. Tita in olepšali okolje.
MARJANA DVORŠAK
OŠ Lesično
SLOVENSKE KONJICE: PARK V
SPOMIN
Množica krajanov, šolskih otrok, malčkov in delov-
nih ljudi se je zbrala na slovesnosti ob sajenju spomin-
skega parka 88. Sadili so predstavniki delovnih organi-
zacij, družbenopolitičnih organizacij, družbenih orga-
nizacij in društev, predstavniki šol in vzgoj no varstve-
nih ustanov... Skratka, predstavniki vsega dela in
življenja v Slovenskih Konjicah.
Poleg parka v spomin ob osnovni šoli Dušana Jereba
so Konjičani v zadnjem mesecu posadili okoli 2500
sadik najrazličnejšega drevja, tako da bodo Konjice
kmalu kraj zelenja in drevja.
MBP
SPOMINSKI PARK KUMROVEC - TREBČE
Slovenska Javnost ni dovolj seznanjen
preteklostjo tega sicer majhnega koši
10. maja 1979jeTito obiskal dom svoje mame - Javerškovo domačijo. Tu je preživljal pri
svojem dedu najlepša otroška leta.
Ni namen tega pisanja
povsem obujati vse tiste pr-
vine, ki so tesno vezane na,
preteklost sveta v kotu med
Bistrico in Sotlo in po kate-
rih je ta pokrajina tako po-
membna. Namen tega pisa-
nja je osvetliti sedanja, da-
našnja prizadevanja naše
družbe, ki naj bi zagotovila
(omogočila tudi z zakonom)
povezan razvoj in vitalno živ-
ljenje ljudem, ki žive na ob-
močju spominskega parka
Kumrovec - Trebče. Dva
kraja, ki sta tesno povezana s
Titovim imenom. Njegov
rojstni kraj in kraj, kjer je
preživljal svoja najljubša
otroška leta in pozneje sno-
val tudi pomembne dogodke
v naši revolucionarni zgodo-
vini. Toda to so tudi kraji, ki
niso samo vezani na Titovo
ime. Spomnimo se kmečkih
puntov, slovenskih in hrva-
ških kmetov, ki so v srednje-
veški tlačanski temi dvignili
pest upora in s krvjo plače-
vali svoje tedaj še neizborje-
ne pravice. Tako se je ta zem-
lja ob Sotli že zelo zgodaj
rdečila, tako od tlačanske
krvi, kot od revolucionarne
misli človeka, ki je sklenil
pretrgati ustaljenost zgodo-
vinskega toka in ga obrniti v
korist svojega delavskega ra-
zreda, kmeta in sploh vsega
naroda.
Načrti, ki posegajo v ra-
zvoj spominskega parka, za-
jemajo v pretežni meri ob-
močje občine Klanjec on-
stran Sotle in občine Šmarje
pri Jelšah na slovenski stra-
ni. O tem, kaj predvideva za-
kon, bo tekla beseda pozne-
je. Zdaj tudi ni prostora, da
bi naštevali vse, kaj načrtuje-
jo na Hrvaškem. Brez dvoma
pa gredo bolj v globino (tudi
teritorialno) in bolj z ambici-
jami vključiti vse gospodar-
ske dejavnike, ki so na voljo.
Pri nas smo naleteli na več
težav. Z razvojem spomin-
skega parka, oziroma z nje-
govo vitalizacijo, smiselnim
nastankom v funkcionalnem
smislu je treba poseči v ra-
zvojne načrte same šmarske
občine in vzpostaviti sodelo-
vanje tudi z brežiško in so-
sednjimi občinami. Ta svet
je praktično brez industrije,
kmečki turizem še povojev
nima, pa tudi sicer je kmetij-
stvo še bolj pasivno. Marsi-
kaj bo treba spremeniti tudi
v mentaliteti ljudi. Najbolj
zaskrbljujoče pa je to, da vsa
slovenska javnost ne pozna
dovolj teh krajev in se ne za-
veda v pravi meri zgodovin-
ske pomembnosti tega ob-
močja.
Zato so dosedanja prizade-
vanja v slovenski javnosti
naletela na čudne komentar-
je - češ, kaj si spet tam na
Kozjanskem in v Obsotelju
zmiiljujejo, spet bi radi kaj
dobili od takoimenovane šir-
še družbene skupnosti.
Ljudje v trikotniku ob Bi-
strici in Sotli ne potrebujejo
nobene miloščine. Življenje
samo jim je stoletja nareko-
valo staro pravilo, da brez
lastnih žuljev še črnega kru-
ha ni, kaj šele belega. Le toli-
ko razumevanja in pomoči bi
radi, da bi si ustvarili takšne
pogoje dela, da bi jim potem
lastni žulji dali tudi spodob-
no življenje. Pa da bi vsi ve-
deli, kje so Trebče. Da bi
vsak od nas vedel, kje je bila
doma Titova mama, kje je
hodil naš največji sin in kaj
je počel v teh naših lepih
krajih, ki jih slikarji v vsako-
letni slikarski koloniji upo-
dabljajo na platna. Da bi lah-
ko obiskovalci dobili kaj za
pod zob, da bi kmet vedel,
kaj mu bo raslo na polju in
da bi vendarle kakšen indu-
strijski obrat bil le zato, da
bo nekoliko lažje, da bo stal
kot simbol kruha - če že
zemlja to še ne more biti in
mladi še povsem ne verjame-
jo vanjo. Sprejet je bil zakon.
Nadaljnje besedilo tega pri-
spevka nekoliko podrobneje
razgrinja posamezna področ-
ja in sedanje ugotovitve niso
najbolj rožnate. Zaledje pa je
veliko in možnosti niso maj-
hne. Pokrajina je lepa, njena
zgodovinska oznaka je ble-
ščeča. Le za delo je treba po-
prijeti. Da pa bi to počeli na
pravem koncu in z ustrez-
nim učinkom, bo res treba
trdneje stopiti skupaj in po-
gledati resnici v oči. Spo-
minski park Kumrovec -
Trebče ni stvar samo tistih,
ki tam živijo in delajo. Je na-
ša skupna stvar - ponos in
vest!
šola za enega
otroka
Spominski park Trebče le-
ži znotraj meje, ki poteka od
Sotle pri Bratkovcu, preko
Rigle, obide severni del
Olimja do Olimske gore in
vrh Virštanja proti jugozaho-
du, preko zaselkov Gostince,
Dragomeriči in Marof na
Gubno, pri Slatini prečka re-
gionalno cesto Maršala Tita
na Osredek, Gradišče do
Hladine, na Oslico in zavije
proti jugovzhodu na Ravni
log, preko Reštanja, po cesti
do Velikega kamna in dalje
po cesti na vzhod, kjer vklju-
čuje Koprivnico in zavije
proti jugu po potoku Kopriv-
nica, nato teče meja po poto-
ku Močnik do Zgornje Po-
hance, kjer zavije proti vzho-
du preko Volčjega, Sromelj
in nato do Sv. Križa in dalje
do Vitnje vasi, kjer zavije
proti jugu do Makovec, nato
pa prek Sv. Andreja, Figarje-
vega mostu na Sotli do ka-
mnoloma v soteski.
Glede na različen zgodo-
vinski, kulturni in gospodar-
ski pomen ter glede na ra-
zlične možnosti ohranjanja,
obnove in razvoja spomin-
skega parka Trebče, pa je z
zakonom določeno tudi nje-
govo ožje območje. Le-to leži
znotraj meje, ki poteka od
Sotle zahodno od Kumrovca
do Sv. Križa in se nadaljuje
proti jugozahodu, preko
Hrastja, Okiča, nato čez Kri-
žan vrh do Stare sv. Gore,
obide Podsredo, vključuje
Podsreški grad in se nato
preusmeri proti vzhodu na
Pusti vrh. Veliki vrh, nato pa
zavije proti severovzhodu
preko Huma na Vid j i vrh do
Bohorja in od tu do kamno-
loma v soteski reke Sotle.
Največji del spominskega
parka Trebče leži v občini
Šmarje pri Jelšah, le manjša
območja parka segajo v obči-
ni Krško in Brežice. V šmar-
skem delu parka živi okoli
7000 prebivalcev, ki se veči-
noma preživljajo s kmetij-
stvom. Industrijskih obratov
je na tem območju malo in še
ti so skoncentrirani zgolj v
Kozjem (Metka, Dekor in Ža-
ga), Zato je tudi delovnih
mest v vseh obstoječih ob-
jektih, ki ležijo v spon
skem parku, zelo malo.
484. Že iz teh nekaj podat
je mogoče razbrati, zakaj
to območje oznako izra
.zaostalosti. Toda, naj m
demo še nekatere,, dele}
poslenih znaša 16% od p
bliškega povprečja, dru
ni proizvod na prebivale
dosega le četrtino rep
škega povprečja. V za(
dveh desetletjih je več
očitno hitro izseljevanj«
di iz teh krajev. Odhajaj
veda predvsem mladi Iji
o čemer priča drastičen
mer Polja ob Sotli. Še
1960 je v tem kraju del(
polna osnovna šola, v 1
njem šolskem letu pa
vanjo vpisal en sam otrc
delati želimo,
pravijo uudje
V šmarski občini se ž<
go zavedajo, da bi bilo
vložiti znatna sredstva
zvoj različnih dejavnos
območju spominskega
ka Trebče, če naj bi
ostal živ pomnik kraje
objektov, kjer je preži
mladost in kasneje tudi
galno deloval Josip Brc
to. Treba bi bilo razviti 2
kmetijstvo, gozdar!
kmečki in izletniški turi
gostinstvo, malo gospo
stvo pa tudi tisto indust
ki ne bi škodljivo poseg
prostor spominskega pi
Prebivalcem tega obrri
bi bilo treba zagotoviti i
malen vir dohodka za prf
Ijanje in za razvoj vseh
trebnih družbenih deja'
sti, če bi hoteli zajeziti o
Ijevanje predvsem mlac
življa s tega področja.'
Darko Bizjak, predsednik
skupščine občine Šmarje
pri Jelšah: »Vsebinski načrt
spominskega parka je tako
zasnovan, da bi v njem vse
dejavnosti bile povezane
tudi s rednjeročnim in dol-
goročnim načrtom naše ob-
čine.*
Franc Mlaker, predsednik
IS skupščine občine Šmarje
pri Jelšah: »Poudarek bo se-
veda na kmetijstvu, pa tudi
industrija bo lahko našla
svoje mesto, seveda v me-
jah drugih infrastruktumih
možnosti. Tu je še turizem,
gostinstvo...*
Od vseh krajev, ki so v spominskem parku ima le Kozje nekaj industrije: Metko, Dekor, žago. Kraj se lepo razvija, le
gostinstvo je zelo slabo in s sedanjimi uslugami bolj odbija obiskovalce, kot pa privablja...
Podsreda je kraj, ki sodi v ožje središče spominsi
kulturno zgodovinski spomenik, torej zaščiten. T^
dovoljeni, tudi tu ni e-ostinstvn Hnhrn raTvitn.
jiltumozgodovinsko in revolucionarno
sše dežele
ttrica ob Sotli se že dolgo bori za bolj sodobno trgovino, saj obstoječa že zdavnaj več
zadošča potrebam krajanom. Na srečo je blizu Kumrovec, kjer zagrebška Nama
maga reševati preskrbovalne teževe na naši strani Sotle...
v šmarski občini že v pre-
lliii letih načrtovali izgrad-
) več gospodarskih objek-
j v nekaterih krajih zno-
ij ožjih mej spominskega
rka, vendar pa načrti kar
I vrsti niso bili uresničeni.
Itajili so predvsem investi-
(ji zunaj občinskih meja,
ko da je bila v zadnjih letih
Rijena le brusilnica Dekor
Kozjem, ki^jo je zagradila
^arna Boris Kidrič iz Ro-
fee Slatine. Toliko več pa
milo s pomočjo sredstev
fe družtene skupnosti na-
fcnega na področju cestne-
[standarda, saj je bila zgra-
W Cesta Maršala Tita (pri
^ so pomembno delo
javili brigadirji), obnovlje-
h in asfaltiranih pa je bilo
pi veliko lokalnih cest. Tu-
Idrugi objekti družbenega
standarda so bili v zadnjih
letih zgrajeni, od šol (spo-
mnimo se le prelepe šole Id-
rije Broz v Bistrici ob Sotli),
do zdravstvenih domov, vo-
dovodov in drugih objektov.
Smarčani se zavedajo, da
bodo morali predvsem z last-
nimi silami pospešiti razvoj
za sedaj še nerazvitega ob-
močja spominskega parka
Trebče. Zato so v srednjeroč-
nem planu razvoja občine
natančno opredelili tudi na-
loge, ki zadevajo urejanje in
razvoj spominskega parka.
Vsi trije industrijski obrati v
Kozjem predvidevajo v na-
slednjih letih razširitev proi-
zvodnje in ob tem povečanje
števila zaposlenih, v Bistrici
ob Sotli pa naj bi Gorenje iz
Velenja vendarle pričelo gra-
diti nov obrat. Zagon v na-
ložbo bo morebiti opravljen
že letos, saj tečejo pogovori v
tej smeri, da bi Gorenje v sta-
ri šoli v Bistrici ob Sotli že
do konca letošnjega leta ure-
dilo začasne prostore za pri-
četek obratovanja novega
proizvodnega obrata. Znatna
sredstva bodo v sedanjem
petletnem razvojnem obdob-
ju vložena tudi v razvoj kme-
tijstva na območju spomin-
skega parka Trebče. Obnov-
ljenih in preusmerjenih bo
več kmetij, zgrajena bo sušil-
nica za koruzo v Imenem,
zgrajena farma pitancev na
Imenskem polju, zgrajena
bo ribogojnica v Bistrici ob
Sotli, zgrajena bo vinske
klet, postavljen bo rastlinjak
na bazi termalne vode v so-
delovanju s TTG Atomske
toplice in drugo. Predvideno
je tudi, da bo delovna organi-
zacija Jelša z združenimi
sredstvi Mercatorja iz Ljub-
ljane zgradila v Bistrici ob
Sotli market, pa trgovino z
mešanim blagom v Viršta-
nju, vzpodbujala in odpirala
pa bo tudi nekatere prodajal-
ne v odročnih krajih. Znatna
sredstva bosta v razvoj turi-
stične in gostinske dejavno-
sti vlagali obe omenjeni or-
ganizaciji TTG Atomske to-
plice in Mercator Ljubljana,
prva v razširitev in sanacijo
obstoječih kapacitet, druga V
izgradnjo motela v Kozjem.
Ob tem pa predvideva občin-
ski srednjeročni plan še ra-
zvoj PIT dejavnosti, komu-
nale, urejanje okolja na ob-
močju spominskega parka in
s področja družbenih dejav-
nosti izgradnjo zdravstvene-
ga doma v Bistrici ob Sotli.
Seveda pa vsa ta vlaganja,
čeprav se jih pri naštevanju
vidi kar veliko, še zdaleč ne
bodo zadoščala za oživitev
sedaj pasivnega in nerazvite-
ga območja spominskega
parka Trebče. Zanimiva je
ob tem misel, ki jo je izrekel
predsednik sveta krajevne
skupnosti Bistrica ob Sotli
Jože Rautner; »Mi si želimo
le dela, zaposlitve,« je dejal.
»Vse ostalo bomo nato sami
naredili!« Ta misel je značil-
na za ljudi, ki žive na območ-
ju spominskega parka. Vsi bi
se namreč radi izkopali iz
stanja nerazvitosti, priprav-
ljeni so pomagati, se z lastni-
mi močmi in delom spoprije-
mati s problemi. Vendar so
kljub želji največkrat potis-
njeni ob zid. In kar je najhuje
- ljudi se loteva nekakšno
malodušje, ki izvira pred-
vsem iz neizpolnjenih ob-
ljub, načrtov, dogovorov. Za-
to tudi ni čudno, da so v eno
od krajevnih skupnosti, ki
sodi v območje spominskega
parka, zelo površno in po hi-
trem postopku sprejeli na
zboru krajanov srednjeročni
program razvoja in da so to
naglico spodbujali predv-
sem najodgovornejši krajev-
ni aktivisti. Kaj bi sicer lah-
ko odgovorili na vprašanja
ljudi v razpravi - če bi jo do-
pustili - da se nekatere nalo-
ge že tretjič zapored pojav-
ljajo zapisane v srednjeroč-
nem planu. In to takšne na-
loge, ki so temeljne za hitrej-
ši razvoj tega območja!
to mora biti živ
pomnik na tita
Decembra lani so delegati
slovenske skupščine sprejeli
Zakon o Spominskem parku
Trebče. »Z namenom, da se
ohranijo zgodovinska izroči-
la, povezana z življenjem in
delom Josipa Broza Tita in
narodnoosvobodilno vojno,
zgodovinskimi spomeniki iz
časov kmečkih uporov v 16.
stoletju in naravne vrednosti
in značilnosti tega območja
ter da se zagotovita hitrejši
razvoj in izboljšanje mate-
rialnih in drugih pogojev za
življenje in delo prebivalcev
na območju Spominskega
parka Trebče in omogoči de-
lovnim ljudem in občanom
uživanje naravnih in kultur-
nih vrednot v tem prostoru,
se s tem zakonom določi
Spominski park Trebče«, je
zapisano v 1. členu zakona.
Dokument tudi določa, da je
potrebno za območje spo-
minskega parka sprejeti
skupni program razvoja, ka-
terega oblikovanje in izvaja-
nje bo vodila posebna orga-
nizacija za varstvo Spomin-
skega parka Trebče. V Šmar-
ju so nam v zvezi s tem pove-
dali, da bo program razvoja
spominskega parka obliko-
van predvidoma do jeseni,
ko bo po delegatskem prin-
cipu oblikovana tudi ome-
njena organizacija za varstvo
parka, v kateri bodo delegati
mnogih gospodarskih, kul-
turnih, političnih in drugih
subjektov, ki sp na ravni re-
publike soodgovorni za vita-
len razvoj Spominskega par-
ka Trebče.
Sprejem Zakona o Spo-
minskem parku Trebče pa je
le prva, formalna stopnica v
prizadevanjih, da bi ohranili
ta živ pomnik na Tita, na nje-
govo mladost in revolucio-
narno delo. Pomembna je tu-
di ta stopnica, o tem ni dvo-
ma. Temeljnega pomena pa
je predvsem naslednja, ki se
mora odraziti v načrtnem
spodbujanju zavesti v nas
Slovencih, da je prav na
koščku naše, slovenske zem-
lje tak pomnik, ki je povezan
z mladostjo in revolucionar-
nim delom velikana naše re-
volucije, s tovarišem Titom
in ki je povezan tudi z neka-
terimi slavnimi obdobji naše
pretekle zgodovine. Za ohra-
nitev tega živega spomenika,
ki mu pravimo Spominski
park Trebče, smo torej sood-
govorni vsi Slovenci: združe-
no delo, politične organizaci-
je, upravni organi, kulturne
ustanove, šole in nenazadnje
sredstva javnega obvešča-
nja, ki morajo vprašanju ra-
zvoja tega spominskega ob-
močja dati več pozornosti
kot doslej. Ne bi smeli nam-
reč dopustiti, da mnogi obi-
skovalci Titove rojstne hiše
v Kumrovcu sploh ne vedo,
da je le nekaj kilometrov
pred Sotlo vas Trebče, kjer
je spominski muzej.
NAPISALA
DAMJANA STAMEJCiC
IN DRAGO MEDVED,
KI JE TUDI SLIKAL
Posnetek je bil narejen ob zadnjem Titovem obisku
pri nas 10. maja 1979 leta. Najdražjemu gostu izreka
dobrodošlico predsednik sveta KS Bistrica ob Sotli
Franc Rautner, ki je ob našem sedanjem obisku de-
jal: »Slovenska javnost vse premalo ve, kako po-
membni so naši kraji z vidika revolucionarne zgodo-
vine. Od kmečkih puntov do časov, ko je pri nas
tovariš Tito preživljal otroška leta, do časov, ko seje
vračal v dolino Bistrice in snoval pomembne odloči-
tve za našo partijo in narod. V sklopu razvojnega
načrta spominskega parka, domačini ne želimo nič
drugega kot da nam bi družba dala možnost za delo.
Saj si bomo vse - kot doslej - ustvarili sami. S^
bomo navsezadnje tako tudi najbolj smiselno in
častno ohranjali spomin na Tita.*
J* 'n je kot kraj v celoti
" Sfaditelji, ki ne dobijo
V Bistrici ob Sotli so končno pričeli z gradnjo bencinske črpalke. Od obljubljenega
motela ni seveda ostalo nič, tudi tam, kjer bi morala stati tovarna (saj je vseeno čigava),
še vedno raste trava...
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
OBISK V LOGARSKI DOLINI
TO JE NAŠA DOLINA
Skrb za njeno ureditev in usposobitev za močnejše turistično življenje bi morale
prevzeti vse občine celjskega območja
Zdaj je v dolini pomlad.
Toda, kakšno bo poletje?
Ne samo letošnje, tudi pri-
hodnja, in kdaj bo dolina
živela polno življenje vse
dni in mesece v letu.
Zdajšnje sezone so pre-
kratke. Le dober mesec,
dva... in nič več. Izleti so
bolj mikavni. Časovno ni-
so omejeni, čeprav so naj-
lepši v toplem in lepem
vremenu. Za Logarsko
dolino je izletniški turi-
zem na prvem mestu.
Prizadevanja za okrepi-
tev turizma v Gornji Sa-
vinjski dolini in pri tem
tudi v Logarski zdaj niso
le besede v prazno. O tem
govori tudi srednjeročni
načrt razvoja mozirske
občine do 1985. leta. O
tem govorijo dela, ki so v
teku, ki so znanilke neče-
sa trajnega in močnejšega.
»Res je, v novem sred-
njeročnem programu smo
dali pomembno mesto tu-
rističnemu gospodarstvu
v občini. Moram ugotovi-
ti, da v preteklem obdob-
ju na tem področju nismo
storili skoraj ničesar. To
velja tudi za Logarsko do-
lino, kjer pa zdaj skušamo
uveljaviti večjo aktivnost,
tudi zato, da zadržimo lju-
di, ki tu živijo. Tudi reali-
zacija programa bo odvi- -
sna predvsem od njih.
Moram nadalje poveda-
ti, da so tudi prve korake
v realizaciji predvidenega
načrta napravili prav Sol-
čavani.
Po programu bomo v
prvi fazi zgradili nekatere
objekte za turistične in re-
kreacijske aktivnosti. Gre
predvsem za smučarsko
vlečnico, za ureditev teka-
ške smučarske proge pa
tudi za ureditev parkirne-
ga in kamp prostora ,z
ustreznim objektom. Vrh
tega razmišljamo o uredi-
tvi manjše smučarske
skakalnice. Tako bi zao-
krožili zimsko ponudbo,
jo tudi razširili. V polet-
nem času pa bo taisti pro-
stor namenjen zlasti za
kampiranje. V objektu bi
nudili tudi osnovno pre-
hrano, sicer pa bi to nalo-
go dopolnjevali z večna-
menskim objektom v Sol-
čavi, ki ga bomo dogradili
letošnjo jesen.
Nadaljnja aktivnost, ki
pa je že dolgoročna, sega v
postavitev določenega
števila brunaric, ki bi naj
bile skrite, in s pomočjo
katerih bomo nudili tako
imenovani družinski pa-
ket.
To so seveda zaenkrat
samo programi, zaveda-
mo pa se, da bomo te na-
črte v občini rešili le sku-
paj z vsem združenim de-
lom in ne nazadnje s se-
stavljeno organizacijo
združenega dela Merx, s
katero se poslovno nave-
zujejo tudi nekatere naše
organizacije.
Seveda pa nas čaka še
izdelava načrta za upora-
bo prostora v Logarski
dolini. To pa ne bo lahka
naloga, saj gre skupaj z
območjem Kozoroga za
narodni park. Zato bodo
morale pri tem načrtova-
nju sodelovati še mnoge
druge pristojne ustanove
in organizacije.
Z uresničitvijo tega na-
črta bomo tudi na turistič-
nem področju v občini in
še posebej v Logarski do-
lini in na Solčavskem na-
redili korak naprej, kar pa
je za nas več kot pomemb-
no,« je poudaril podpred-
sednik izvršnega sveta
Občinske skupščine Mo-
zirje, Franc Miklavc.
Da, v Logarski dolini,
na Solčavskem sploh, se
premika. Obeti so lepi, če-
prav so trenutni načrti več
kot skromni in ne tisto,
kar bi dolina potrebovala,
da bi zaživela v največjem
razmahu. Toda, tudi čas
zahteva postopnost, ne
nazadnje denarna sred-
stva, ki jih zlasti v občini
ni kdo ve kaj na voljo. .
Prvi korak na tej poti so
napravili Solčavani.
»Da, lotili smo se dela,
ker smo spoznali, da tako
ne more iti več naprej. Od-
ločili smo se za akcijo
predvsem zaradi tega, da
preprečimo nadaljnje div-
je parkiranje in kampira-
nje v dolini in da damo
svoj delež za močnejšo tu-
ristično uveljavitev doli-
ne. Odločili smo se za ure-
ditev prostora za kampira-
nje in parkiranje, za grad-
njo večnamenskega ob-
jekta, v katerem bi bila
skromna restavracija, in-
formacijska služba, pro-
dajalna spominkov, tudi
prodajalna drugega blaga,
ki ga turist ali izletnik nuj-
no potrebuje. Prav tako za
smučarsko vlečnico in
ureditev proge za alpsko
smučanje, za smučarsko
skakalnico in tekaško
progo. Prva dela smo
opravili krajani. Okoli šti-
rideset prostovoljcev je
opravili približno 800
udarniških ur. Zdaj so
nam rekli, da bo akcijo na-
prej vodil kolektiv gostin-
skega podjetja Turist v
Nazarjah. ^ smo to spre-
jeli, vendar se bojimo, da
dela ne bodo tekla tako
kot bi lahko. Sicer pa smo
še vedno pripravljeni po-
magati, če nas bodo pokli-
cali ..je povedal predse-
dnik krajevne konference
SZDL Solčava, Franc
Podbrežnik.
Ne pozabimo, pobudo
so dali krajani in opravili
tudi prva dela. Bilo bi na-
pačno, če bi na to pozabili
in če bi jih pri nadaljnjem
uresničevanju sprejetega
programa pustili ob stra-
ni. Domačini so življenj-
sko zainteresirani, da bo
načrt uresničen in to čim-
prej!
»Zdaj je uresničitev na-
loge na naših ramenih.
Toda, sami je ne bomo
mogli rešiti, je pa prav, da
je to naša naloga, kajti ko-
lektiv Turista prevzema
tudi odgovorno nalogo za
razvoj turizma v občini
sploh.
Zal, zaenkrat še ni načr-
ta za kompleksno uredi-
tev zamisli. Toda, če sem
realen, menim, da bomo
do zime uredili vlečnico
in progo ter prav tako več-
namenski objekt. Dela za
postavitev vlečnice so v
teku, tudi ureditev poti in
podobno.
Moram pa še reči, da bo
vzporedno s to akcijo te-
kla tudi priprava za grad-
njo novega hotela v Mozir-
ju. To nalogo moramo re-
šiti v tem srednjeročnem
obdobju,« je dodal direk-
tor gostinskega podjetja
Turist, Franc Sivec.
Toda, Logarska dolina
ni samo novi center, ki bo
nudil dovolj možnosti za
turistično in izletniško,
športno ter rekreacijsko
življenje skozi vse leto, v
poletnem in zimskem
času.
Tu sta nadalje penziona
sester Logar in Plesnik, ki
sta iz gostinske dejavnosti
stopila na pot kmečkega
turizma. Ambiciozne na-
črte ima Zdravko Brunet
s kmečkim penzionom
»Zohar«. Gre za izredno
lep objekt ob vstopu v Lo-
garsko dolino. Ima devet
ležišč v štirih sobah, v re-
stavracijskem delu pa
prostora za petdeset go-
stov hkrati, torej za en av-
tobus.
V tem penzionu so se
odločili tudi za domače je-
di, lepi pa so načrti tako za
ureditev nekaterih igrišč
in prav tako lastne smu-
čarske proge z vlečnico.
Torej, spet korak v zim-
sko sezono. Torej, naprej
in ne nazaj!
Nov utrip v življenju
Logarske doline bo prine-
sel tudi nov dom celjskih
planincev. Odprli ga bodo
v poletnih mesecih. V
njem bo okoli 40 ležišč,
hrana bo predvsem pla-
ninska, se pravi bolj eno-
stavna, čeprav tudi poseb-
nih naročil bržčas ne bodo
odklanjali. Dom bo odprt
za vse in ne le za organizi-
rane planince, čeprav bo v
prvi vrsti tudi središče za
prirejanje najrazličnejših
tečajev, seminarjev, pre-
davanj in podobno. In
vendar, v življenje Logar-
ske doline bo prinesel nov
žarek.
Tudi solčavski lovci
končujejo dela pri gradnji
novega doma. Stoji na
majhni vzpetini na desni
strani ceste, če se peljete
proti dolini, sicer pa nekaj
pred vstopom v biser alp-
ske narave.
Stari planinski dom, ki
ga upravlja Izletnik, bo
postal, kot kaže, vse bolj
interesanten tudi za druge
goste. Kolektiv Izletnika
ima sicer s skupnostjo
otroškega varstva v No-
vem Sadu dvajsetletno
pogodbo o prednosti pri
oddajanju nočitvenih
zmogljivosti otrokom iz
Vojvodine, toda zdi se, da
je prvo navdušenje, tudi
zaradi ustalitvenih priza-
devanj in zaradi pomanj-
kanja denarja, skopnelo
in da otroci iz Vojvodine
ne bodo v domu na leto
pet mesecev, kot so bili
lani, marveč dosti manj.
Kot kaže, bodo letos, sku-
paj z zimskim časom, sa-
mo dva meseca. In tako
bo Izletnik letos znova po-
nudil svoje zmogljivosti v
domu drugim gostom.
Skoraj bi lahko rekli, da
bo začel znova, kajti lani
jih razen redkih izjem, ni
sprejemal in ljudje so to
dejstvo osvojili. Zdaj bo
dom v Logarski dolini na
voljo za druge goste, razen
v času od 19. junija do 19.
julija. Tako bo lep čas od-
prtih 110 ležišč, morda ne-
kaj manj, če bodo pograde
v nekaterih sobah spre-
menil v navadna, oziroma
običajna ležišča." In ven-
dar, od sredine julija na-
prej bo Planinski dom v
Logarski dolini odprl svo-
ja vrata vsem gostom.
V celoten kompleks Lo-
garske doline pa je treba
vključiti še Solčavo s svo-
jim gostinstvom in ne na-
zadnje z novim večna-
menskim objektom, ki ga
bodo odprli letošnjo je-
sen. V njem bo zadružna
trgovina, deset stanovanj-
skih enot, od tega štiri
družinska stanovanja in
šest garsonier, pošta,
zdravstvena ambulanta in
prostori za delo krajevne
skupnosti in krajevnih
družbenopolitičnih orga-
nizacij. Dosedanji zadruž-
ni dom pa bo v celoti go-
stinski obrat z več so-
bami.
Takšna so torej pota Lo-
garske doline v letošnjem
in prvih naslednjih letih.
Na videz skromna pa ven-
dar obetajoča. Logarska
dolina mora izkoristiti
prednosti izletniškega tu-
rizma. Planinski in viso-
kogorski svet tudi dajeta
dovolj možnosti za večji
razmah. Podaljšanje sezo-
ne na vse leto, tudi na zi-
mo, je nujno. In še nečesa
bi se morali zavedati, zla-
sti v času, ko sprejemamo
na celjskem območju ne-
katere skupne naloge, ki
zadevajo več, če že ne vse
občine te regije. V teh
skupnih nalogah je tudi
turizem, in v tem okviru si
zasluži posebno mesto tu-
di Logarska dolina. Uredi-
tev te prelepe alpske doli-
ne za močnejši turistični
razvoj je naloga celotne
celjske regije in ne le mo-
zirske občine. Logarska
dolina je naša!
MILAN BOŽIČ
Franc Miklavc, podpred-
sednik izvršnega sveta
Skupščine občine Mo-
zirje
Franc Podbrežnik, pred-
sednik krajevne konfe-
rence SZDL Solčava
Franc Sivec, Direktor go-
stinskega podjetja Tu-
rist, Nazarje
V Solčavi rase nov večnamenski objekt
Kmečki penzion »Žohar« v Solčavi
^t 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK-Stran 11
IZ SPOMINOV BRIGADIRKE
BRČKO-BA NO VI Čl
pomladi 1946.
Je res minilo že 35 let? Zdi se mi,
kot da je bilo nedavno.
Pred 35 leti sem bila v tem času v
mladinski politični šoli, ki jo je orga-
niziral Glavni odbor ZMS v Ljublja-
ni. Vila Kansky na hribčku nad Za-
logom, odkoder smo vsak dan obču-
dovali prelep razgled preko Ljub-
ljanske kotline vse tja do naših vrša-
cev, je za dva meseca bila naš drugi
dom. V njem je od jutra do večera
vršal vesel živ-žav, ki je polegel le v
času predavanj in učnih ur.
Spremljali smo priprave na prvo
veliko r^adinsko akcijo gradnjo
proge BRČKO-BANOVICI, kjer se
je nahajalo črno zlato - dragocena
energija v ogromnih količinah rjave-
ga premoga. Do tja je bilo treba zgra-
diti progo.
Mladina je dala obljubo tovarišu
Titu in svoji domovini, da bo v 8
mesecih zgradila to prepotrebno
progo.
»8 mesecev-pa taka proga!« Mno-
gim izkušenim inžinerjem to ni šlo v
glavo. »Pa brez strojev, le s krampi,
lopatami in tolkači za utrjevanje na-
sipov! Kaj jim je le padlo v glavo?«,
so nejeverno zmajevali z glavami.
Mladi pa ne bi bili mladi, če ne bi
hoteli z glavo skozi zid - čeprav je
trd. Pravkar končana 4 letna borba v
NOB je dokazala, da ga je možno
razbiti, če se le vztrajno zaganjaš
vanj.
Na organizacijskih sestankih mla-
dinske politične šole smo vse češče
izražali željo, da bi se vsi slušatelji
politične šole radi udeležili te prve
vehke mladinske delovne akcije. In
končno nam je Glavni odbor ZMS
našo željo izpolnil in namesto izpit-
ne komisije sta prišla zdravnik in
sestra, ki sta nas pregledala in izloči-
la nekaj nesposobnih mladnincev.
In že naslednji dan smo pobrali svo-
je stvari in se napotili, da poiščemo
svoje brigade.
Ljubljanska postaja v začetku ma-
ja 1946.
Godba na pihala je glasno igrala
koračnice. V vagonih je bilo polno
mladih. Skozi okna so plapolale za-
stave. Ob njih je bila glava pri glavi,
vse prepevalo in vriskalo. Na peronu
so stale jokajoče mame in drugi so-
rodniki, ki so se poslavljali od svojih
otrok. Tem pa ni šlo v glavo, zakaj le
solze?
Mi, ki smo bili določeni za celjsko
in mariborsko brigado, smo se prik-
ljučili kar ljubljanski. Čas je hitro
minil, mene pa je skrbelo, kako bom
našla svojo brigado.
Zidani most.
Že od daleč sem videla skozi okno
postrojeni brigadi z zastavami na če-
lu. S prtljago sem se zrinila skozi
vrata in klicala: »Celjska brigada!
Kje je celjska brigada?« Neki^ me
je potisnil h konjiški četi in že sva se
objemali s prijateljico Anico, ki sva
bili nato »kulturni in politični« naše
čete.
Brčko!
Na dolgo cijazenje v ropotajočem
vlaku me ne spominja prav ničesar.
Spomin pa me ponese na raztegnje-
no panonsko mestece z nizkimi hiša-
mi in številnimi lesenimi ogradami.
Množica mladih! Govorice vseh ju-
goslovanskih narodov. Zastave, pe-
smi, harmonike, kola! Nam so dolo-
čili neko dvorišče, kjer je dobil vsak
štruco kruha in porcijo ričeta z veli-
kim kosom svinjskih reberc.
Nato zopet zdravniški pregled, ki
je potekel zelo hitro: »Je si li zdrav?«
In že ti je sestra z razpršilnikom raz-
pršila pod obleko DI-DI-TU prašek
proti mrčesu. To nas je malce užali-
lo, vendar smo morali skojevci in
partijci to propagirati kot politično
in zdravstveno nujnost. Nato nas je
obstopilo nekaj frizerjev s škarjami
v rokah. »Brača Slovenci, kosu vam
moramo ošišati!« so nas pozdravili.
Splošen upor! Tudi skojevcev in
partijcev! »Las ne damo, las ne da-
mo«, smo v en glas skandirali. Fant-
je, ki so nas hoteli ostriči, so se vdali.
Na tak odpor niso naleteli nikjer.
Sprva nas tudi politično ni^o mogli
prepričati. Lasje, to so na'Š ponos.
Partizani so tistim dekletom, ki so
hodila z okupatorjevimi vojaki od-
strigli lase, pa bi jih nam sedaj, ko
smo prišli na akcijo?! Pa smo se le
ostrigli! Najprej partijci in skojevci.
Nekateri so si lase skrajšali na nekaj
(Centimetrov, mnogi pa so rekli:
»Ostriži vse!« In tako so »balinčkar-
ji« kazali polne lune tudi takrat, ko
je bil mlaj. Striženje pa smo opravili
že v naši prvi postojanki Bukviku -
na prvem delu trase.
Domačini so nas sprva sprejeli ne-
koliko nezaupljivo. Odstopili so
nam svoja borna stanovanja. Mi smo
se naselili v neki prazni fiišici, kjer
sem se prvič srečala tudi s stenica-
mi. Z Anico in Tilko smo si spletle
»hišico« iz vej in protja, kjer smo
prespale nekaj noči, dokler nas ni
dež pregnal nazaj pod bolj sigurno
streho.
Življenje nam je potekalo mla-
dostno zagnano: tekmovanje med
brigadami, v brigadi med četami, v
četi med desetinami. Glavno merilo
je bilo število prevoženih samokol-
nic, polnih zemlje (naša brigada je v
glavnem imela opravka z zemljo na
prvi trasi) in koliko kubikov zemlje
smo z ročnimi tolkači čimbolj zbili v
traso! Število prevoženih samokol-
nic se je večalo, število zbitih kubi-
kov zemlje pa je vse bolj kazalo obli-
ko bodoče železniške proge. Doma-
čini in inžinerji, ki so spočetka neje-
verno spremljali naše delo, so vse
bolj udobrovajoče opazovali naše
uspehe in rezultate dela. Vedno več
mladih domačinov se je vključevalo
v naše vrste. Ustanovili so svojo če-
to, ki se je kosala z našimi.
Kosah pa smo se tudi na kultur-
nem, političnem in fizkultumem po-
dročju. Katera četa bo dala več pri-
spevkov za stenčas, ki je bH zrcalo
našega dela in življenja. Katera četa
bo pripravila več zanimivih preda-
vanj, katera pripravila bolj zanimiv
program ob tabornem ognju in kate-
ra četa bo dala več uspešnih športni-
kov.
Takrat pa so bili še tudi bolj ne-
mimi časi Po deželi so se še pomi-
kale četniške nemočne bande, ki bi
pa lahko povzročile zmedo med mla-
dimi brigadirji Zato smo imeli orga-
nizirano nočno stražo. Stražarji so
čuvali naselje s pravimi puškami.
Neko noč nas je iz spanja vrglo več
zaporednih sti^lov. Stel^ smo ven,
kaj je? Stražar je rekel, da se je nek-
do plazil proti njemu, zato je nanj
streljal. Ostali smo budni, iz naselja
si nihče ni upal, zjutraj pa smo neda-
leč vstran našU ustreljenega pujska.
Posebna doživetja so bili taborni
ognji Ob plapolajočem ognju se je v
temno noč razlegala pesem, verzi na-
ših pisateljev in mladih ustvarjalcev
so trkali na mlada srca, spomin pa je
pohitel med domače, med hribe na-
še ožje domovine.
Se posebej drag spomin pa mi je
na strica Joža, ki je stanoval sam v
svoji mali hišici onstran potočka.
Kako se nas je vsakokrat razveselil
Postregel nam je s koruzno pogačo
in ocvrto slanino z jajci Vsem se
nam je zdelo nebeško dobro. Vsi pa
smo umolknili, ko nam je pripove-
doval o svojih treh fantih, ki so vsi
dali življenje za našo svobodo. Nje-
gove oči so zažarele, ko nam je govo-
ril: »O, djeco, djevo, u vas vidim mo-
je dečake. Dodite mi još!« Z žalostjo
smo se poslovili od njega, ko smo
odhajali na novo dionico v Špionico.
Obljubili smo mu, da ga bomo še
obiskali Žal v 35 letih si nisem niko-
li vzela časa, da bi šla pogledat, kako
je z njim.
Spionica junija 1946.
Na položnem travniku smo zagle-
dali platnene hišice. Šotori! Kako
smo se jih razveselili! Postlali smo si
kar na tleh. Pod slamo smo si naloži-
le vej. slamo prekrili z dekami, se
stisnile in po delu sladko zaspale.
Tu smo imeli opravka tudi z gra-
mozom. ki so ga naši fantje metali iz
rečice, ki je tekla tam mimo. Do pa-
su so stali v vodi. metali gramoz na
obrede - naši šoferji s šoferskimi
izpiti za samokolnice pa so ga vozili
na traso. Strogo po prometnih pred-
pisih so hiteli po desni strani na na-
sip, po levi pa še hitreje nazaj k reči-
ci Tu je bilo prerekanja in vzpodbu-
janja: »Pohitite! Daj no. daj! Ne za-
vlačuj!« Delo v vodi je bilo zelo na-
porno. Za(o so se fantje izmenjavali.
Bili so kavalirji Dekletom tega dela
niso dovolili.
Bližal se je čas. ko bodo prispele
nove brigade, mi pa se bomo poslo-
vili in odšU domov. Bitka med briga-
dami. katera bo udarna, se je v zad-
njih tednih še povečala. Brigadirji
niso delali več 8 ur, vstajali smo ob
zori in čete so druga drugo presene-
čale z delom na trasi
Bližala se je zaključna prireditev.
Kako presenetiti na njej. Vse kar
smo vedeli s kulturnega področja
smo pokazali že ob tabornih oghjih.
Z Anico sva se dogovorili, kaj če bi
pripravili nekaj iz brigadnega življe-
nja. Napravili sva osnutek, se o njem
pogovorili s komandirjem Karlijem
in njegovim namestnikom Jankom,
nato pa sem se sama spravila na pi-
sanje »dramskega« teksta. Ker se je
zelo mudilo, sem tudi po več ur pre-
sedela kar med delovnim časom v
senci za potokom, brigadirji iz čete
so prekoračevali norme tudi zame,
samo da bi se prej rodU četni »dram-
ski« otrok. Nastajala je tri dejanska
igrica o brigadirju Milanu, ki je
navkljub protestom svojih staršev
odšel v brigado. (Mnogi izmed nas
so res morali skoraj pobegniti z do-
ma v brigado). V drugem prizoru
smo prikazali brigadirja Milana pri
delu in življenju v brigadi, vozili
smo prave samokolnice in zakurili
pravi taborni ogenj. Zaključni prizor
pa prikaže ponosne Milanove starše,
ki se Milan vrne zdrav in zagorel
domov. Vsebina igrice je bUa vsem
všeč. poiskali smo glavne igralce, ki
so se na hitrico naučili tekst, zaživeli
svoje življenje in na zaključni prire-
ditvi smo se kar odrezali. Z uspe-
hom smo igrico zaigrali tudi na de-
skah celjskega gledališča, ki smo se
kot »udarna brigada« vrnili domov.
Živo se še spominjam glasnega
aplavza, ki so me kot avtorja in reži-
serja na koncu potisnili pred gledal-
ce in me predstavili kot avtorja
igrice.
Spomini, spomini! Kar sram me
je, da sem 20 let živela v Celju, kjer
so se že nekajkrat sestali brigadirji -
veterani, pa sem sama zvedela za
srečanje šele. ko je bUo vsega konec.
Je bilo vzrok delo. dolžnosti? Ne -
malomarnost in preveč enostransko
izvrševanje nalog, ki ti jih nalaga živ-
ljenje. Letos pa se srečanja moram
udeležiti. Se bomo spoznali? Minilo
je 35 let. V tem času se razen z Anico
in Jurčkom nisem srečevala. Po na-
smehu. stisku rok pa bomo le vedeli,
da smo tisti, ki smo prevažali prve
kubike zemlje na traso proge, naše
proge Brčko-Banoviči.
Na svidenje v Celju 4. aprila!
SLAVA ŠALAMON
VSTAJA NA CELJSKEM
OBMOČJU 1941
OKUPACIJA
IN VZPOSTAVITEV
OKUPACIJSKE UPRAVE
Padec vlade Cvetkovič-Ma-
ček, podpisnice pristopa Ju-
goslavije k trojnemu paktu
25. marca 1941, so 27. marca
1941 tudi Celjani navdušeno
pozdravili z množičnimi pro-
tifašističnimi demonstracija-
mi. 2e dopoldne so demon-
strirali gimnazijci in drugi
srednješolci, zvečer pa je bila
pred mestnim glavarstvom na
današnjem Trgu V. kongresa
KPJ pred stavbo Muzeja re-
volucije Celje mogočna proti-
fašistična manifestacija, ki se
je je udeležilo nekaj tisoč
ljudi.
V aprilski vojni so na po-
dročje celjske regije prodirale
enote dveh nemških korpu-
sov. 49. gorskega korpusa z
izhodiščem v Celovcu in 51.
pehotnega korpusa z izhodi-
ščem v Gradcu. Po začetnih
bojih na meji so nemške eno-
te do 11. aprila 1941 zasedle
celotno področje. Mesto Celje
je zasedla nemška prva gor-
ska divizija 11. aprila dopol-
dne.
Nacistični okupator je v
skladu s svojimi načrti o po-
nemčenju slovenske Štajer-
ske in o njeni priključitvi k
nemškemu rajhu razbil jugo-
slovanski upravni aparat in
postavil svojega. Po nekaj
dneh vojaške okupacijske
uprave je vzpostavljena civil-
na uprava. Od samega začetka
si okupator prizadeva, da
upravo vsebinsko in tudi obli-
kovno izenači z upravo v av-
strijskih pokrajinah. Vsaj
oblikovno so jo nameravali
izenačiti še pred predvideno
formalno pravno priključitvi-
jo okupiranih področij k nem-
škemu rajhu, oziroma k deželi
Štajerski.
Slovensko Štajersko z de-
lom severne Dolenjske jn
vzhodne Gorenjske je okupa-
tor oblikoval v začasno pokra-
jinsko enoto Spodnjo Štajer-
sko - Untersteirmark, ki je
merila 6782,12 km in po štetju
iz 1931 imela 569.921 prebival-
cev. Okupatorjevo štetje 29.
novembra 1942 je ugotovilo
531.610 prebivalcev (po izgo-
nu več kot 55.000 Slovencev
in brez izselitvenega območja
ob Savi in Sotli). Za šefa civil-
ne uprave za Spodnjo Štajer-
sko je Hitler imenoval Siegfri-
da Uiberreitherja, ki je prev-
zel civilno upravo 14. aprila
1941 in si uredil sedež v po-
slopju realne gimnazije v Ma-
riboru. 15. novembra 1941 pa
je prenesel svoj sedež v Gra-
dec kot državni namestnik in
pokrajinski vodja NSDAP na
Štajersko. Sef civilne uprave
je bil neposredno podrejen
Hitlerju in je imel na svojem
področju neomejeno oblast.
Tesno povezane z njim so bile
tudi policijske in orožniške
ustanove.
Prve mesece okupacije je
nemška civilna uprava obdr-
žala stare okraje, za katere je
šef civilne uprave imenoval
politične komisarje že pred
svojim prihodom v Maribor, v
Gradcu okrog 3. aprila 1941 in
so bili vsi avstrijski Nemci.
Politični komisarji so bili šefu
civilne uprave podrejeni ne-
posredno in so imeli enake
pristojnosti. Tudi oni so vodili
splošno upravo in samoupra-
vo. 1. julija 1941 so z odredbo
šefa civilne uprave ustanovili
pet podeželskih okrožij in eno
mestno. Okrožja so oblikovali
tako, da so imela ustrezno
zemljepisno obliko, število
prebivalcev (od 50.000 do
150.000) in gospodarsko moč.
Celjsko okrožje je bilo največ-
je, merilo je 1812 km^ in štelo
143.410 prebivalcev. Nastalo
je tako da so združili mesto
Celje, cela okraja Celje - oko-
lica in Gornji grad, večino
okraja Šmarja pri Jelšah in
majhna dela okrajev Laško in
Slovenj gradeč. Pri razmejitvi
so upoštevali tudi Vitanjsko
razvodnico (Paški Kozjak-
-Konjiška gora-Boč) do ko-
der so segale zahteve avstrij-
skih nacionalistov pred voj-
no. S celjskim okrožjem so
imeli nacisti še posebne načr-
te, postalo naj bi zaščitni jez
nemškega rajha. »Tudi savinj-
sko območje s središčem v
Celju je pokrajinska enota.
Nacionalno politično vlogo
tega območja je videti predv-
sem v tem, da s posebno gosto
naselitvijo nemških kmetov
postanemo zaščitni jez med
Vindišarji v Podravju in Slo-
venci na Krjinjskem.«
Okrožja so vodili politični
komisaiji od 1. februarja 1942
preimenovani v deželne svet-
nike. Politični komisar oziro-
ma deželni svetnik celjskega
okrožja je bil do svoje smrti 3.
februarja 1945 Anton Dorf-
meister. Rojen je bil 1912 v
Heudorfu pri Feldbachu v
Avstriji in je eden prvih av-
strijskih nacistov. Na dunaj-
ski univerzi se je vključil v
nacistično študentsko zvezo.
Po priključitvi Avstrije k
Nemčiji 1938 je 1939 prevzel
vodstvo Obmejnega urada v
Gradcu, ki je bil poglavitno
središče nacističnega vohun-
skega delovanja proti Jugo-
slaviji in eden glavnih centrov
priprav za okupacijo in ger-
manizacijo ter genocid slo-
venskega naroda. V zvezi s
svojim delovanjem v obmej-
nem uradu je Dorfmeister že
pred napadom na Jugoslavijo
večkrat prihajal v Celje in je
imel na slovenskem Štajer-
skem široko razpredeno vo-
hunsko mrežo s 1066 zaupni-
ki. Po zlomu Jugoslavije ga je
šef civilne uprave postavil za
političnega komisarja za Celje
- mesto, hkrati pa je bil ime-
novan za političnega komisar-
ja bodočega celjskega okrož-
ja, kar je postal 18. junija 1941.
Bil je tudi okrožni vodja Šta-
jerske domovinske zveze. Bil
je fanatičen nacist in avtor
vrste ukrepov proti sloven-
skemu narodu za njegovo uni-
čenje, njegova ideja so tudi
•ukradeni otroci«.
Politični komisarji so v svo-
jih okrožjih imenovali v obči-
nah župane. Izbrali so jih med
domačimi Nemci ali Slovenci,
petokolonaši. Zupan je bil
edini nosilec oblasti v občini,
pogosto je bil tudi krajevni
vodja Štajerske domovinske
zveze. Z odredbo šefa civilne
uprave 20. septembra 1941 je
bilo v okrožju Celje 33 občin.
Piše:
JOŽE VURCER
ANTON DORFMEISTER -
1912-1945. celjski okrožni vo-
dja Štajerske domovinske
zveze in politični komisar
okrožja Celje, krvnik sloven-
skega ljudstva.
12. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
PO SKRIVNIH
POTEH DO
CILJA
Pionirji mozirske obči-
ne so kurirčkovo torbico
predali svojim vrstnikom
iz Letuša pretekli četrtek.
Po krajšem kulturnem
programu so jo pionirji
odnesli po skrivnih poteh
do Braslovč, kjer so jo
prav tako slovesno spre-
jeli. Za tem je pot nadalje-
vala na Gomilsko, Vran-
sko, V Prebold, na Polze-
lo in naprej proti Žalcu, v
Grižah je bila pred spo-
menikom NOB osrednja
občinska slovesnot, 6.
maja pa jo bodo predali
na Kalu pionirjem iz La-
ške občine. Na sliki: S
slovesnosti pred šolo v
Braslovčah.
T.TAVČAR
SREČANJE V LAŠKI PREDILNICI
PO DE2JU PRIDE SONCE
Marija Žmogač: »Težko bom zapustila sodelavke«
Marija že šteje dneve, ko se bo
poslovila. Po petintridesetih le-
tih dela v laški Predilnici bo odš-
la na zaslužen pokoj. Kako se
pravzaprav počuti človek takrat,
ko odhaja, ko se poslavlja od so-
delavcev, od stroja, ki mu je dol-
ga leta stregel, od neprestanega
ropota, prahu. Vse skupaj bi
menda niti- ne bilo tako hudo, če
bi ne bilo teh spominov, ki veže-
jo. Tudi na tiste čase, ki niso bili
ravno z rožicami posejani.
V petintridesetih letih dela je
Marija Zmegač marsikaj okusila.
Grenkobo tistih let, ko so se stro-
ji v tedanji Volni do kraja iztroši-
li, ko je tehnologija zaostala za
razvojnim ritmom, ko ni bilo več
dela in tudi denarja ne. Samo mi-
nimalni osebni dohodek, nič re-
gresa za dopust, za malico. Pa
čeprav je trdo delala.
t^red nekako tremi leti se je
obrnilo na bolje. Delovna organi-
zacija Volna Laško se je namreč
priključila DO Dekorativna
Ljubljana in postala njena te-
meljna organizacija z novo te-
hnologijo, novim proizvodnim
programom in novimi odnosi.
Marija se spominja težav v
prvem letu po združitvi, ko je
morala zgrabiti za vsako delo, saj
proizvodnja še ni stekla. Čistila
je težke, z maščobo obdane stroje
za novo proizvodnjo, dvigovala
težka bremena. Najhuje pa je bi-
lo takrat, ko se je bilo treba nau-
čiti delati na novih strojih. Pa je
tudi to lepo steklo.
Lepo je stekla tudi nova proi-
zvodnja, ki je dajala vse lepše in
lepše rezultate. Po treh letih je
postala Predilnica Laško v okvi-
ru DO Dekorativna Ljubljana
ekonomsko tako močna, da se je
vse obrnilo na bolje. Danes preje-
majo delavci osebni dohodek, s
katerim so zadovoljni. Vsak dan
se okrepčajo z okusno in izdatno
malico, regres za letni dopust jim
omogoča soliden oddih, razvese-
lijo se zasluženih jubilejnih na-
grad ...
»Sedaj, ko nam gre dobro, bom
odšla. Čeprav sem toliko let tež-
ko in trdo delala, bo moja pokoj-
nina nizka. Saj veste - poprečje
iz »tistih« let ne more biti viso-
ko,« razmišlja Marija. Pa je kljub
temu vesela in zadovoljna. Vese-
la je zato, ker je v Predilnici La-
ško danes svetlo in da ]e v tej
svetlobi tudi snop njenih žarkov.
Da bi le zdrava uživala zasluže-
ni pokoj. Spominov na 35-letno
delo ima veliko. Danes so zanjo
vsi ti spomini lepi. Zato ji tudi ne
bo nikoli dolgčas.
MARJELA AGREŽ
USPEŠEN ŠPORTNI VIKEND
Tokratni športni vikend je bil dokaj uspešen za celjske športnjL
V mestu ob Savinji smo videli tokrat zelo bogat športni progj.^^
Najprej so si v soboto priborili mesto med finalisti driavn^
moštvenega prvenstva mladinci Kladivarja, ki so v Celju zb^
18.587 točk.	^
Ta uspeh
so priborili Kladivarju predvzem izvrstni tekači, saj J
Crnej, Gaber (dvakrat), Plahutnik, Cmok in Zičkar zmagali v vj^
tekih od 110 m z ovirami od štafete 4 x 100 metrov. Svoj delež.
dodali še skakalci Cesar, Kač, Rebernišek ter metalci Senica, S^
kovič in Pintar.
Rokometaši Aera so v nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni
zlahka opravili z nešportnimi in grobimi igralci Splita. Zmaga 241,
(12:6), potrjuje, da so Celjani največji kandidati za osvojitev naslo^,
prvaka v II. zvezni ligi. Tokrat so posebno dobro igro poka^
kandidati za mlado jugoslovansko reprezentanco in to Stanko ^
derluh, Igor Razgor, Polde Kalin in Rolando F*ušnik ter veter^
Dušan Božič. Strelci za celjsko ekipo so tokrat bili: Anderluhi
Božič 6, Razgor 4, Selčan in Kalin 2 ter Ščurek in Tomič eneg;
Naslednjo tekmo igrajo Celjani 6. maja v Celju proti Poletu iz Murs^
Sobote.
V	republiški moški rokometni ligi so vodeči igralci Šoštanj
doma premagali Peko iz Tržiča 31:18 in obdržali vodstvo na lestvi^
Mlada selekcija Aera pa je v Mariboru premagala Branik 26:l8,i
prihodnjem kolu, ki je na sporedu šele 9. maja bo v Grižah derbi mi,
Šoštanjem in Grižami, Aero Celje pa gostuje v Tržiču proti Peku.
Med nogometaši so v nedeljo praznovali v Velenju in Smartne^
Igralci Rudarja so v srečanju proti Jeinstvu iz Bihača dosegli dv,
zadetka, zmagali in si s tem izboljšali možnosti za obstanek v ligi,
republiški nogometni ligi je Šmartno doma premagal Ilirijo 3:1,
obdržalo prvo mesto. Kladivar je kljub nekoliko boljši igri izgubil
Trbovljah proti Rudarju 0:1. Ostali so na zadnjem mestu. V priho(
njem kolu igra Kladivar doma proti Iljriji, Šmartno pa v Ljubljaj
proti Slovanu.
Na avtopoligonu na Ljubečni je bilo zanimivo tekmovanje i
kartingu. Na sporedu je bila prva dirka za državno prvenstvo. Nastc
pilo je 84 tekmovcilcev. Med številnimi moštvi so tekmovalci Slandi
iz Celja osvojili drugo mesto. Najboljši posameznik je bil Aleš Pepe
ki je v mladinski konkurenci osvojil prvo mesto. Ostala uvrstite
celjskih tekmovalcev je bila naslednja: Alojz Prek in Jakob Wolf st
osvojila šesti mesti, Jure Bitenc, Jože Mesarec in Marjan Livk p
osmo mesto v svojih kategorijah.
Zelo aktivni so bili tudi šahisti. Delovna organizacija EMO Cel)
je priredila tradicionalni moštveni hitropotezni turnir na katerem)
med 12 ekipami zmagala vrsta Železnice Celje. Sledijo: Ingrad Celjt
Tam Maribor, EMO in Invalidi Žalec.
V	Rogaški Slatini pa je bilo posameznično hitropotezno tekmov,
nje za pokal Rogaške. Med 54 tekmovalci je zmagal celjski šahii
Franc Pešec, ki je v finalu zbral 10 točk. Tretje in četrto mesto a
osvojila Milan Ojstrež iz Celja in Franc Brinovec iz Žalca. V finalu s
iz našega območja zaigrala še Stane Pertinač, ki je bil deveti in)
zbral 6 točk, ter Jano Bervar enajsti s 4 in pol točkami.
Košarkašice Libele so zaključile svoje prvenstvo. V zadnjem kd
so kljub dobri igri nesrečno izgubile proti Mengšu z rezultatom 63:6
Najboljše igralke Libele so bile Cencelj 18, Cerjak il, Alekšič 10 i
Koželj ter Knez 8 košev.
J. KUZN
slovenska politična emigracija
5
General Leon Rupnik je po vojni v zapisku, ki ga je spisal
v ljubljanskem zaporu, omenil, da je že dober mesec pred
koncem vojne sestavil načrt, po katerem bi domobranci v
zadnjem trenutku sprali s sebe madež sodelovanja z okupa-
torjem in si tako izboljšali možnosti za pogajanja o kapitu-
laciji. Rupnikov načrt je predvideval, da bi se domobran-
ske enote zbrale okoli Ljubljane in tik pred koncem pretr-
gale vsako zvezo z Nemci, ki bi jih domobranci pustili, da
se neovirano umaknejo na sever.
Če bi bil partizanski pritisk na položaje okoli sloven-
skega glavnega mesta prehud, bi se domobranci skupaj z
delom civilnega prebivalstva po poprej pripravljenem na-
črtu umikali proti Gorenjski od odseka do odseka. Zadnji
odsek, ki bi ga branili, bi bilo območje Pokljuka-Vintgar-
-Sava, kjer naj bi se branilo okoli 15.000 domobrancev,
medtem ko bi se v tamkajšnjih gozdovih po Rupnikovem
načrtu skrivalo kakih 30.000 civilnih beguncev. Kajpak bi
morali pri izvedbi tega načrta sodelovati Nemci, zakaj ta
predlog je terjal, da bi, na primer, Nemci prepustili oblast
domobrancem tudi na Gorenjskem (ki bi se moralo priklju-
čiti Ljubljanski pokrajini), jim dali zadostne količine stre-
liva in hrane ter drugih potrebščin za okroglo poldrugi
mesec - in vse te zaloge že pred začetkom konca varno
uskladiščili v trikotniku Pokljuka-Vintgar-Sava.
Ta načrt je bil v skladu s tistim, kar je general Leon
Rupnik aprila 1945 dejal na sestanku z nekaterimi voditelji
slovenskih meščanskih strank, o čemer poroča v svojem
Dnevniku Stanko Kociper, njegov adjutant in osebni taj-
nik: »Ne stavite vseh upov na prihod zahodnih zaveznikov.
Jih ne bo k nam, razen če z našim protikomunističnim
odporom (državljanska vojna!) izzovemo intervencijo...
Tem bolj pa je treba misliti na to, kako bomo mi prišli do
njih... Sestaviti ekipo, ki bi odšla zaveznikom naproti, jih
poučila o stanju pri nas, poizvedela, kakšno stališče mislijo
le-ti zavzeti do nas in našega boja, pa o tem poročala v
domovino, kjer bo treba sprejeti temu ustrezajoče
ukrepe... Z združenim in discipliniranim domobran-
stvom, ki bo poslej pomnoženo z novo, že odobreno mobili-
zacijo (odobrili so jo Nemci - opomba avtorja) bo v skraj-
nem primeru umik možen čez Gorenjsko v stik z Anglo-
Američani tam, kjer smo na Primorskem odrezani... Go-
spodje, ne pozabimo nauka Grčaric in Turjaka! Paziti je
samo treba, da z Nemci zvozimo do kraja, da ne zapustijo
naših čet...«
Kako se povezati z zavezniki in izogniti partizanom, pri
tem pa ohraniti pomoč svojih nemških gospodarjev, je
skrbelo vse, in ne samo generala Leona Rupnika. Ko je ta
seznanil svoje sogovornike, da je nemška divizija Prinz
Eugen s svojimi predhodnicami že prišla v Ljubljansko
pokrajino, da podpre fronto domobranstva, ki je »spričo
partizanskega navala brez nemške pomoči trenutno na
psu«, je škof dr. Gregorij Rožman dejal: »Najbolj kritičen
trenutek bi bil, če bi se Nemci umaknili, Anglo-Američa-
nov pa ne bi bilo.«
Treba je narediti vse, da partizani ne pridejo v Ljubljano,
je menil tudi monsignor Matija Škerbec, zakaj če pridejo,
»tedaj mi vsi izgubimo življenje«, ampak pri tem Angležev
in Američanov ni treba imeti za tolpo otročajev, kajti »kdor
je z Nemci sodeloval, ne bo mogel pod Anglo-Amerikanci
reprezentirati Slovencev«. Matija Skerbecje bil mnenja, da
je treba, kakor je rekel, ustvariti kuliso, ki bi uživala župa-
nje zahodnih zaveznikov in bi bila obenem tolerirana od
Nemcev...
Volk bi moral biti torej sit, ovca pa cela.
Tega kratko malo ni bilo mogoče storiti. Domobranci
niso mogli uživati zaupanja zahodnih zaveznikov, ker se
pač nikoli niso borih proti Nemcem. Domobranci niso
imeli ničesar, s čimer bi se lahko ponašali pred zavezniki,
če odštejemo, da so trije vinjeni domobranci 12. decembra
1943 ob pol devetih zvečer v Ljubljani odvzeli prepustnico
enemu najbolj sposobnih gestapovcev, nemškemu sveto-
valcu pri ljubljanski policiji dr. Pavlu Duschi in njegovi
spremljevalki. (7). Tistega dne so se namreč domobranci
prvič pojavili na ljubljanskih ulicah v novih nemških uni-
formah in so to priložnost primerno zalili.
To je bilo premalo, da bi prepričalo zaveznike.
Domobranci so bili ustanovljeni okrogle tri mesece prej.
Prva enota seje imenovala 1. domobranski bataljon, nastal
pa je septembra 1943 po zlomu Italije iz pripadnikov bele
ter plave garde.
Leon Rupnik in dr. Friedrich Rainer, nemški gauleiter,
sta na Bledu 15. septembra sklenila neke vrste sporazum,
da se v Ljubljanski pokrajini za varstvo javnega reda in
miru ustanovi slovenska milica, ki bi morda dobila ime
deželna žandarmerija ali deželna straža. Pet dni kasneje je
Rainer v Celovcu izdal odredbo, da vodi v Ljubljanski
pokrajini po njegovih ukazih upravo vodja pokrajinske
uprave z nazivom predsednik, 21^ septembra pa je na to
mesto imenoval generala Leona Rupnika.
Časnik Slovenec je 24. septembra objavil obvestilo pc
veljstva slovenskih domobrancev, da je ustanovljena sk
venska domobranska legija. Domobrancem je v svojer.
prvem povelju general Leon Rupnik dejal, da so podrejen
Erwinu Roesenerju, višjemu policijskemu in SS vodji te
SS generalu, da pa je njihov komandant do nadaljnji
Roesenerjevih navodil on sam.
(Roesener je v govoru ob prvi domobranski prisegi t
Ljubljani 20. aprila 1944 jasno povedal, da je 24. septembn
1943 sam dal ukaz za ustanovitev domobrancev.)
V prvih treh dneh se je v domobrance ob veliki propi
gandni akciji vpisalo le tisoč mož, velika večina med njini
pa je bila poprej že v drugih kvislinških formacijah (bela in
plava garda itd.) in so tako le formalno zamenjali enegi
gospodarja za drugega, cilj pa je ostal isti - sodelovanje!
okupatorjem.	t,	|
Ime je bilo uradno potrjeno 6. decembra 1943, ko jt
gauleiter dr. Friedrich Rainer izdal odločbo, naj se narodi^
zaščitni oddelki v Ljubljanski pokrajini imenujejo sloven
sko domobranstvo. Bojevalo naj bi se za varnost voperacif
skem področju Jadransko Primorje (Adriatisches Kuestea
land), če bo sila pa tudi v obmejnih območjih.
Januarja 1944 so v Ljubljani odprli več tečajev za domo-
brance, za šolanje pa so ustanovili dva šolska domobranski
bataljona. Pot slovenskega domobranstva v izdajo se
začela. O njenem vrhu (domobranski prisegi) kasneje.
Odmaknjeno od Slovenije, a zaradi tedanjih razmer ven-
darle v nekakšni zvezi z dogajanji pri nas, se je približne
tedaj (od 12. do 16. januarja 1944) sestal nekje v »svobodnih
jugoslovanskih planinah« tako imenovani svetosavsk:
kongres predstavnikov srbskega, hrvatskega in sloven-
skega »naroda«. Ucieležilo se ga je 300 delegatov skorai
vseh nekdanjih legalnih jugoslovanskih meščanskih
strank.
Sklepe svetosavskega kongresa je Metod Mikuž v tretji
knjigi »Pregled zgodovine NOB v Sloveniji« strnil takole-
1. Sedemindvajseti marec leta 1941 je veliko prispevali^
splošni zavezniški stvari ter olajšal položaj Veliki Britaniji
in Sovjetski zvezi. Nato se je premagana jugoslovanski
vojska zbrala okrog prvega zagovornika narodnega odpori
generala Mihajloviča, se upirala sovražniku in tako vezali
na Balkanu njegove znatne sile. V zahvalo temu je »jugo-
slovanski odpor popolnoma in v celoti organiziran«. ^
Mihajlovič in njegova vojska so zvesti kralju in ustavnem^
ter zakonitemu redu Jugoslavije. 3. Do normalizacije ra-
zmer se vsi delegati odrekajo posebnega strankarskegi
življenja in sestavljajo skupaj s pripadniki ravnogorskegi
gibanja jugoslovansko demokratično zajednico ter spreje-
majo njen program. 4. Ustanovi naj se centralni nacionalJ^
odbor kot narodno vodstvo in kot pomočnik kraljevski
vlade ter državne oborožene sile pri delu za osvobodite^
Kongres je sprejel »vsenarodni program«, da bo v celo^
obnovljena jugoslovanska država in da se bo razširila
vse ozemlje, kjer živijo Srbi, Hrvati in Slovenci. Najmanj^
zahteva je tista državna meja, ki jo je zahtevala jugosloval^'
ska delegacija na mirovni konferenci po koncu prve sv'^
tovne vojne. Jugoslavija bo federativna, ustavna, parl^;
mentarna in nasledstvena monarhija pod Karadjordjevič^
št. 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 13
|/ ^NEM DNEVU
jgra KM IN 76
l/f? V ZRAKU
g pravo sezono so začeli tudi
j /iero klubu Celje na letali-
v Levcu. Zadnje podatke
^ je posredoval NIKO PETE-
in to najprej za modelarje,
nastopili na članskem mo-
uarskeni tekmovanju za pokal
JgTl v Metliki:
.Iz Celja je sodelovalo pet tek-
^ovalcev modelarjev in to v ka-
(fgoriji prostoletečih jadralnih
^odelov F 1 A. Prisotni so bili
jcora) vsi slovenski aero klubi.
j® bi^o mrzlo in vetrovno,
^adi česar so tekmovalci razbili
^liko modelov, kljub temu pa so
Pfganizatorji pripeljali tekmova-
lce do konca. Pokal BETI je
pjvojil celjski tekmovalec in član
^ero kluba Celje Iztok Pere.«
V nedeljo ste na letališču v
levcu startali v enosedežnih ja-
jjalnih letalih. Kako je bilo?
»Vreme je bilo odlično, saj je
l,ilo termično dviganje do višine
30OO m! V tem dnevu so celjski
jjdralci opravili kar 1978 km po-
letov in so tako bili v zraku vsega
76 ur! Državni reprezentant VOJ-
KO STAROVIC je opravil prelet
Celje-Lesce-Opatija-Cakovec-
Xelje v dolžini 540 km. V zraku
je bil dobrih šest ur, povprečna
hitrost pa je bila 90 km/h. CRT
rOJNIK je preletel Celje-Les-
ce-Ajdovščina-Maribor-Celje v
dolžini 350 km. JANEZ POGLA-
JEN je preletel razdaljo Celje-
-Lesce-Slovenj Gradec-Mari-
bor-Ptuj-Maribor-Celje v dolži-
ni 312 km. V zrak je »šel« ob de-
seti uri dopoldne, ob 13.30 pa je
že doma jedel potico. SLAVKO
LAKOVIC in LEON BAUER sta
skupaj letela na relaciji Celje-
-Lesce-Slovenj Gradec-Ptuj-
-Celje v dolžini 288 km. Na vse te
dosežke smo v klubu izredno po-
nosni <-
Načrti?
»16. maja pripravljamo na leta-
lišču v Levcu republiško prven-
stvo pionirjev modelarjev, vse pa
po zadnjih informacijah kaže, da
bo to tekmovanje preloženo na
24. maj.«
TONE VRABL
VELENJE:
NOVE MOČI MED
PROSTOVOLJNIMI GASILCI
Občinska gasilska zveza v Velenju je s pomočjo ga-
silskih društev organizirala dvomesečni tečaj za ga-
silce podčastnike, katerega je iz trinajstih društev obi-
skovalo 28 mladih gasilcev. Velenjska gasilska društva
štejejo danes: 7 višjih gasilskih časnikov, 52 gasilskih
časnikov in 50 gasilskih podčastnikov. Prejšnja leta je
bilo pomankanje kadrov, sedaj pa je stanje zadovo-
ljivo.
Letos so velenjski gasilci gasili v osemnajstih prime-
rih, materialna škoda pa zaradi gasilskega uspešnega
dela upada. Gasilci so dobro opremljeni, hitri, veliko
pa bodo še morali narediti v preventivni dejavnosti.
L. OJSTERSEK
BRASLOVČE
CESTE, VODOVOD
Voda tudi na Dobrovlje
v krajevni skupnosti Bra-
slovče v teh dneh veliko de-
lajo na komunalnem področ-
ju. Kot prvo je treba omeniti
razširitev križišča v Rakov-
Ijah. To križišče je z izgrad-
njo nove osnovne šole bilo
nujno urediti in v teh dneh
potekajo dela. Razširili bodo
cesto od 4 na 6 m ter uredili
pločnike in prehode. S tem
bo varnost otrok ki vsak dan
prečkajo cesto večja. Sred-
stva v višini 750 tisoč din je
zagotovila Samoupravna ko-
munalna skupnost Žalec in
KS Braslovče.
Drugo večje gradbišče je
cesta Parižlje-Topovlje v
dolžini 1,5 km. Vsa zemelj-
ska dela za asfaltiranje so že
urejena, tako, bodo lahko ce-
sto asfaltirali do konca tega
meseca. Pri tej rekonstrukci-
ji so se izkazali tudi krajani.
ki so zbrali 200 tisoč din, kar
je povprečno na gospo-
dinjstvo 20 tisoč din. Poleg
tega so krajani ob tej cesti
veliko doprinesli s prosto-
voljnim delom, kar je grad-
njo pocenilo. Kljub temu bo
rekonstrukcija stala 1,4 mili-
jone din.
Z rcizširitvijo ceste pa bodo
v teh dneh pričeli tudi na
Dobrovljah. Razširili bodo
3 km partizanske ceste in si-
cer od Doma borcev na Do-
brovljah proti Letušu. Ker je
pomanjkanje pitne vode na
Dobrovljah že vrsto let pro-
blem, saj jo morajo v polet-
nih mesecih redno dovažati s
cisternami, bodo pričeli s
prvo fazo izgradnje vodovo-
da. Tudi pri tej akciji bodo
krajani sodelovali z delom in
udeležbo v denarju.
T. TAVČAR
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
Tudi letos je osnovna organizacija ZS delavcev zaposlenih na področju samostoj-
nega osebnega dela pripravila za člane sindikata organizirano letovanje v Biogradu
na moru preko SOZD Merx. Članom nudimo nastanitev v dvo oz. troposteljnih
sobah pri lastnikih hiš, prehrano in gostinske usluge pa v restavraciji SOZD Merx.
Rok prijave je do 15. maja 1981 na Občinskem svetu ZSS Gledališka 2 Celje, kjer
dobite prijavnice in vsa ostala pojasnila.
Cena letovanja je naslednja:	za čas koriščenja
od 21. 6. od 1. 7. od 11. 7.
do 30. 6 do 10. 7. do 19. 8.
od 20. 8.
do 29. 8.
1.	Odrasle osebe in njihovi
otroci nad 10 let	2.640. 2.970.	3.30O.
2.	Otroci od 4 do 10 let
a)	z lastno posteljo	1.760.	1-980.	2.200.
b)	s souporabo postelje	1.320.	1.485.	1.650.
3.	otroci do 4 let - samo
souporaba postelje, brez hrane	400.	400.	400.
Članom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd na moru je omogočen avtobusni
prevoz, ki stane 730 din po osebi. Otroci do 10 leta imajo popust. Ker je število mest
omejeno, prosimo vse zainteresirane člane sindikata, da se čimprej prijavijo.
Vsem delavcem zaposlenim na področju samostojnega osebnega
dela kot tudi njihovim obrtnikom želi OO ZS ob 1. maju veliko
delovnih uspehov.
Prodajamo na obveznice posojila za ceste
kupon štev, 1, 2, 3
na 16. oddelkih Veleblagovnice T
ter v prodajalnah: SALON T, NOVOST in DOM.
57
v moje radostno življenje pa je kanila drobna grenka
^splja, ko so mi povedali, da mi širok krog ljudi pravi
'^deča ženska«. In to meni, ki imam pristno kostanjevo
'lavo kuštravo glavo! Toda pri Japoncih so vse svetle žen-
sice rdeče in tako sem ostala rdeča. Vrhu tega sem nosila
^asto rjavo žametasto obleko, ki jo je v Pekingu sešil neki
'^'tajski krojač; o njej sta gospa L. in Mary trdili, da je lepa,
pa je tudi še skoraj nova. Bila je moja edina topla
obleka. Rdeča barva velja pri Japoncih za otroško barvo in
jj' priljubljena. Toda moja čustva so se raztopila kot smola,
me je gospod I, ki je bil neživljenjski osrečevalec sveta
je nosil kot čolne velike čevlje, ki je svoj kimonski pas
pod omaro in naj bi bil za ženske čare, zlasti za čare
^ik, do otopelosti ravnodušen, nekega jutra vprašal:
"Kaj nimate nič... nič lepšega obleči?!«
Y Honoluluju so me zaradi oblek skoraj do smrti izmu-
pri nemškem poslaništvu rahlo dražili, v Pekingu Iju-
^znivo opomnili in tudi opremili z novimi oblekami, toda
''^snični udarec mi je zadal šele osrečevalec sveta, ko mi je
''^kel, da se moram glede oblačenja poboljšati. Če celo
apostol vpraša:
"kimate nič lepšega?«
Potopila sem se v globino svojega kovčka in priplavala
^ vrh z modro pralno obleko z gumbki. Osebno mi je
^asto rjava obleka bolj ugajala, in kar zadeva toploto, je
'Ja ravno pravšnja za celo na Formozi mrzli december,
osrečevalcu sveta sem se zdela v modri obleki »kot
^^a«, to vilinstvo sem potem plačala s tujfunu podobnim
nahodom in z osemintridesetimi stopinjami vročine, ki ni
popustila teden dni...
Apostoli utegnejo imeti občutek za lepoto, praktične pa-
meti pa imajo prav tako malo kot pisatelji.
V modri obleki sem šla najprej v kafrno tovarno. For-
moza je o^jišče, domovina, dežele kafre, odtod je vsako
leto izvozijo več kot Japonska in Kitajska skupaj. Eno
samo veliko kafrovo drevo s petindvajsetimi čevlji obsega
lahko leta in leta zaposluje eno destilacijo.
Verjetno so bila kafrova drevesa tista, ki so Japonce tako
mikala, da so Kitajcem s tolikšno neizprosnostjo odvzeli
Formozo (od 1945. je otok spet kitajski oz. samostojen pod
Čankajškovo vlado, op. prev.). Toda tudi na otoku samem
je pridobivanje kafre terjalo veliko krvi, saj je dolgo trajalo,
preden so se divji Tayali sprijaznili s tem, da sekajo tujci v
njihovih gozdovih drevesa. Veliko veliko glav je bilo sne-
tih, preden so Japonci s številnimi majhnimi vojnami, z
modro vpeljano zamenjalno trgovino in nazadnje z nape-
ljavo električne ograje okoli najnevarnejšega področja lov-
cev na glave dosegli, da so se vsaj na robu tega področja
lahko naselili. Otok v tem delu (na severu) ni še čisto
raziskan.
Na Formozi je edina kafrna tovarna v Taihokuju, nedaleč
od ogromnega in prekrasno zgrajenega vladnega poslopja,
ki bi prav lahko stalo tudi v Londonu ali Parizu. Tovarna
širi ob nekaterih dneh daleč naokoli vonj, ki vsaj meni ni
neprijeten.
Vodil naju je direktor. Formožani, ki delajo v njej, dobi-
vajo en jen dvajset na dan, vodilni Japonci seveda veliko
več. Tu bi pripomnila, da so pod Formožani mišljeni Ki-
tajci, ki so se že pred več stoletji naselili na Formozi in so se
- vsaj nekateri - poročili z že nekoliko civiliziranimi doma-
činkami. Ti Kitajci, ki so prišli z južnega dela Kitajske, so
temnejše polti in se manj boje vode kot njihovi severni
bratje, so pa prav tako delavni in skromni kot oni.
Zelo lep je pogled na kafro v prahu, ki jo imajo zvrhano
naloženo v železnih komorah. Kafra sneži s stropa in se
kopiči na tleh v visoke kupe, diši pa tako močno, da člo-
veka čisto omami in ga boli glava. Žensk tu ne zaposlujejo,
ker baje pripravljanje kafre neugodno vpliva na njihovo
rodnost, moški pa se morajo nekaj časa privajati na delo,
preden lahko brez glavobola opravljajo svoje dolžnosti. Če
vse to upoštevaš, je njihova plača zelo nizka.
Kafrno olje izvažajo v navadnih pločevinkah, kafro pa v
zabojih, obitih s pločevino. Direktor mi je poklonil zavitek
pristne formoške kafre v kockah in stekleničko kafrnega
parfema. Ogled tovarne je trajal eno uro.
PRI LOVCIH NA GLAVE
Eden izmed gospodov z ministrstva in gospod I. sta me
pospremila na področje lovcev na glave, ki so o njem veliko
govorili. Na otoku živi devet različnih plemen, med njimi
Tayalci, ki štejejo baje osemdeset tisoč duš in so najnevar-
nejši. V prejšnjih časih so vsako leto odrezali čez tisoč
formoških glav, toda Japonci so to rezanje glav zatrli -
Japonci namreč cenijo glave - in danes se le še redko
primeri, da bi koga obglavili. Področje lovcev na glave se
sme obiskati samo v spremstvu policije, priti do takega
spremstva pa je zelo težko.
Na vlaku mi je sedel nsproti debel in sam s sabo zadovo-
ljen budistični duhovnik z zlato izvezenim štirikotnikom
na prsih. Drugi potniki so bih pravi Formožani s klobukom
iz palmovega ličja in s košarami. Zunaj se je vlekla mimo
vlaka ravnina z grmiči, ki z njihovimi cvetovi odišavljajo
čaj - jasmin, jilangjilang - in s posameznimi čajevci. V
Toyenu smo stopili z vlaka in sedli na posebne vrste voz, ki
ima na kolesih široko štirikotno desko, na njej pa zaboj ali
dva, ki nadomeščata sedeže; voz je včasih opremljen tudi z
jadri. Naš voz je bil brez jadra. Formožan s sladkornemu
stožcu podobno streho na glavi in z nadihom hlač na nogah
je med naglim tekom potiskal voz in ga spravil v gibanje,
nato pa od zadaj še sam skočil na voz. Pridelke so bili že
pospravili s polj, čez katera so zdaj letele posamezne vrane.
Med vožnjo so se nam radovedno približevali griči, nas
počasi pogoltnili in potem posrkali gor na svoje grebene.
Na gričih rastejo ljubezenska drevesa; tako jim pravijo
zato, ker sede listi na vejah v parih. Bila so neka vrsta vrbe
z ukrivljenim deblom.
Opoldne smo jedli v taikojskem klubu, kjer so nam zelo
dobro postregli; odtod smo videli področje tamsinske reke
z namakalnimi prekopi za riževa polja, na poljih pa na pol
nage kmete in vodne bivole. Kmalu za Taikoijem nas je
požrla goščava s kafrovci, divjimi bananovci, neznanimi
rožami, na jasah pa je rasla suzukiška trava; njene bilke se
nenavadno pregibajo, njeni dolgi, beli, pernati semenski
stroki pa spominjajo na pahljačo kake prikazni. Za tako
travo skrite leže včasih tudi po tri dni skupaj - na preži
Tayali, dokler ne pride mimo kaka žrtev. Najprej izstrele
vanjo puščico, potem pa se vržejo nanjo in ji odrežejo
glavo, truplo pa puste. Noben tayalski mladenič se namreč
ne more poročiti, če ne prinese domov vsaj ene glave, kajti
odrezana glava je znak njegove zrelosti, prav tako pa se ne
more poročiti nobeno dekle, dokler ji ne vtetovirajo nena-
vadnega znamenja, ki sega v dveh velikih, širokih, modro
črnih pasovih od ušesa do ust in spet nazaj do ušesa.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 17 - 29. april 1981
št. 17 - 29. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PRAGA
RES JE ZLATA
Trditvi, da je Praga z 1,1
milijona prebivalcev eno
najlepših mest na svetu se
pridružujem. Lega mesta
med sedmimi griči, ki se raz-
prostira na obeh bregovih re-
ke Vltave, je enkratna. Bre-
gove veže kar trinajst mo-
stov, med katerimi je najbolj
znamenit Karlov most.
Cesta iz Dunaja v Prago ni
prehudo obremenjena, in bi
razdaljo z avtobusom hitro
opravili - pa je vmes ta ne-
srečna meja, kjer so nas za-
držali skoraj dve uri. Piko-
lovsko so pregledovali naše
potne liste, izstopiti smo mo-
rali iz avtobusa, šteli so nas
še in še, pregledovali avtobu-
sne bunkerje in celo podvoz-
je. Tak način za turista, ki
prinaša v deželo denar, ni
preveč privlačen.
Kljub precejšnji utrujeno-
sti in razmeroma pozni ve-
černi uri, smo po večerji ta-
koj krenili na nočni avtobu-
sni ogled mesta. Promet ni
bil kaj prida živahen - med
osebnimi avtomobili prevla-
dujejo Škode in Tatre, pa tu-
di nekaj Wartburgov smo
opazili. Pripeljali smo se do
Vaclavskega trga; Čehi mu
pravijo Vaclavske naMesti,
kjer smo izstopili iz avtobusa
ter si ogledali trg, ki je precej
dolg, vendar razmeroma
ozek in je zato bolj podoben
širši ulici. Videli smo lepe tr-
govine, kavarne, hotele, re-
stavracije in razne nočne lo-
kale - hkrati je Vaclavski trg
tudi važen prometni vozel
Prage. Ostale ulice niso bile
toliko zanimive, zato smo
krenili v pivnico »Fleck«, ki
pa je bila tako zasedena, da
smo komaj dobili mesta -
skupina je bila namreč pre-
cej številna. Ko je natakar
František zvedel, da smo Ju-
goslovani, je odprl balkon lo-
kala, kjer sicer strežejo samo
do 22. ure in nas tam name-
stil - seveda nismo skoparili
z napitnino. Moram reči, da
je »^eck« zelo prikupen lo-
kal v katerem točijo pivo iz
lastne pivovarne. Prigriznili
smo slane, v olju pečene
obložene kruhke, pa preste
ter se uspešno nalivali s kva-
litetnim pivom. Gostje v lo-
kalu so bili iz različnih držav,
razpoloženje odlično, donele
so viže v vseh jezikih - seve-
da tudi niso manjkale slo-
venske pesmi.
Naslednji dan nas je Ota,
vodič »Cedoka«, to je češko-
slovaške turistične agencije
popeljal na praški grad
Hradčani, ki predstavlja
pravzaprav celo manjše me-
sto. Stolnica sv. Vida, pre-
stolna dvorana, zakladnica
in vrsta dvorišč so pravi arhi-
tektonski biseri. Vodič Ota
nam je povedal, da je svoj
delež k tej lepoti prispeval
tudi nestor slovenskih arhi-
tektov Jože Plečnik. Pogled
iz Hradčanov na strehe hiš in
cerkva, ki so delno pozlače-
ne, je res čudovit. Od tod tu-
di ime zlata Praha. Zamivo-
sti v mestu je še in še. Od
tiste zanimive ure na stari
mestni hiši, kjer se ob vsaki
polni uri prikažejo apostoli
pa do prelepih mozaikov v
mesti hiši.
Popeljali so nas tudi v 25
kilometrov oddaljeno vas Li-
dice, kjer so nacisti kot po-
vračilo za atentat na vodjo
SS v protektoratu Češke,
Heydriha, pobili 200 moških
v starosti od 15 do 84 let, vas
požgali in jo zravnali z zem-
ljo, ženske in otroke pa od-
peljali v taborišča. Vzorec za
ta strašni zločin so menda
nacisti vzeli pri starih Rim-
ljanih, ki so z zemljo zravnali
mesto svojih tekmecev -
Kartagino v severni Afriki.
PIŠE:	6
ERNEST REČNIK
v letih 1605-1615 je bil lastnik
Hartenštajna Andrej Piirscher, vnet
protestant, sledili so mu Reisingi, ki
so obenem posedovali tudi Pilštanj.
1617 je bil v posesti stolpa Harten-
štajn Jurij Reising pl. Dronikhoff,
lo43 pa je bila posest dodeljena nje-
govemu sinu Gottfriedu. 1652 je do-
bil Hartenštajn Janez Krstnik pl.
Reising v zamenjavo od svojega bra-
ta Gottfrieda. Od tega leta dalje so
Reisingi nosili ime baroni s Harten-
štajna in Pilštanja. Od svojega očeta
Janeza Krstnika barona Reisinga je
podedovala gospoščino Hartenštajn
Helena Regina, poročena Zehent-
ner, baronica pl. Zehentgrueb in jo v
svojem testamentu 167C zapustila
svojemu soprogu Janezu Ferdinan-
du Zehentnerju. 1716 je bil Harten-
štajn v posesti Ignacija Marije grofa
Attemsa, ki je posedoval tudi gospo-
ščino Podčetrtek, in poslej sta bili
obe gospoščini združeni. Za časa At-
temsov je Hartenštajn opustel, pri-
stavo blizu gradu, v kateri so shra-
njevali žito, pa je 1810 kupil pilštanj-
ski tržan Martin Strašek. V stano-
vanjske namene predelana stavba še
stoji. Domačini jo imenujejo Štok.
O gradu, ki je do 1810 še imel stre-
ho, pričajo le še sledovi v konfigura-
ciji zemljišča, kjer se kažejo obrisi
zunanjega grajskega jarka. Od zidov
je ostalo komaj nekaj groblja. Grad
Hartenštajn se je razvil iz prvotnega
dvora stolpastega tipa, ki je tudi na
njegovi najstarejši upodobitvi, Clo-
bucciarichevi, še razviden. Tu je nje-
govo stolpasto jedro že obdano s si-
stemom stanovanjskih in utrdbenih
stavbnih sestavin, med katerimi iz-
stopa renesančna bastija, na dobrih
150 let mlajši Vischerjevi upodobitvi
narisana kot štirioglat stolp. Grad je
bil dvonadstropen, na stolpih ob pri-
strešju opremljen z lesenimi
obrambnimi hodniki. Do njega je
držal lepen mostovž, zavarovan pa je
bil tudi z obzidjem. Na stari Kaiser-
jevi litografiji je že pov.sem razva-
Ijen.
JAMNIK (Holenstein),
grad
Verjetno na strmem hribu nad na-
seljem Nova Dobrava pri Zrečah,
nad poznejšo graščino. Občina Slo-
venske Konjice.
Grad - HoIenstayn častnim in
plebe Gonwitz situm se v virih za-
nesljivo omenja vsega dvakrat, a še
to zelo pozno. 1342 je plemenitnik
(nobilis) Heinrich Tanarius usta-
novil pod utrdbo Jamnik kapelo sv.
Pankracija - s. Pancratii sub castro
Holenstayn. Stegenšek domneva,
da predlog sublahko pomeni tudi
pri, ne le pod, in sklepa, da je grad
stal poleg ostankov cerkvice sv.
Pankracija. Vendar pa je v viru tudi
_ beseda castrum - utrdba. Lokacija
renesančne graščine nikakor ne
ustreza lokaciji srednjeveške utrd-
be, razen tega pa tudi ime Jamnik
kaže na to, da gre za tip tako imeno-
vanega jamskega gradu, kakršnih
tudi na Slovenskem nekaj poznamo.
Grad je torej vendarle stal v blTžini
umetno povečane jame v pobočju
hriba nad naseljem. Po jamniškem
gradu se je imenoval Ortolf V. Konji-
ški, po njegovi smrti 1369 pa sta do-
bila sedež - gesiezz, das gehaizzen
ist im Jamnichk obenem z dvema
domcema (Hofstatten), vinogradom
in gorskim pravom njegova brata
Henrik in Leopold od Viltuških v
fevd. Težko je reči, koliko je z bese-
do gesiezz mišljen dvor ob vznožju
hriba ali stara utrdba, vendar se zdi
verjetneje, da gre za dvor. Ko je bil
Leopold 1386 blizu smrti, sta Haug
De vinski in njegova žena Ana Viltu-
ška obljubila omenjeno posest - ge-
sezz, daz da halzzet zum Jamnik
Hansu pl. Zeckernu 1432 sta posedo-
vala Jamnik (grad ali dvor?) Bern-
hard Sachs in njegova mati Dorote-
ja; bila sta tudi patrona kapele sv.
Pankracija, ki je očitno obenem ra-
bila za vaško cerkev. 1477 se Jamnik
v virih poslednjič omenja kot castel-
lum Jamnik.
JAMNIK (Holenstein),
graščina
v ravnini, ob vznožju hriba, nase-
lje Nova Dobrava pri Zrečah, poleg
današnje Pavlakove domačije. Obči-
na Slovenske Konjice.
Začetek graščine moramo nemara
iskati v leta 1369 omenjenem sedežu
Jamnik. 1533 do 1559 je posest v
rokah Osvalda, 1580 pa Krištofa Pra-
gerja, rodovine, ki je pozidala tudi
graščini Pragersko in Prebold. Na-
daljnji lastniki Jamnika so bili
1620-1716 Fuhrerji pl. Fiihrenbergi,
potlej baronica Julijana Kulmer,
1771-1802 Janez Nepomuk Wei-
smann, 1802 Maks vitez Leuzendorf,
1850 Jožef Steinauer. Kdaj je grašči-
na propadla, ni znano. Ostanke 1783
opuščene in 1911 razstreljene graj-
ske kapele sv. Pankracija, ki je stala
v neposredni bližini graščine.
Približno podobo o nekdanji stav-
bi nam posreduje le Vischerjev ba-
krorez, ki kaže pravokotno, dvonad-
stropno stavbo z dvema prizidanima
oglatima stolpičema ob vzdolžnih
stranicah. Pred njo je obzidan vrt z
manjšo stavbo na vogalu, v ozadju
pa srednjeveška kapela sv. Pankra-
cija; njene pred leti še vidne ostanke
je nadrobneje opisal Stegenšek.
Graščina Jamnik na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
PRIPRAVA HMELJSKIH SADIK
Pri kmetijskem kombinatu Hmezad v Žalcu bodo tudi v
naslednjem obdobju povečali hmeljske površine. Do leta
1985 bodo povečali površine pod hmeljem za 300 ha, tako,
da bi bil pridelek 400 ton hmelja. Na sliki: Priprava hmelj-
skih sadik za nasad hmelja v Braslovčah.
T. TAVČAR
. ' • i''*'
■ - , ■ t
17
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar.
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo. Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369. 23-105.