•o Its ïo -en im icn !o o\ Ivo Sunara o tem kako jih je povozil Maccabi Znana nagrajenka akcije Mačja preja miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK rEK Št. 3/Leto 67/Celje, 10. januar 2012/Cena 1,10 EUR □ Se bo vlak še ustavljal v Pristavi? V Šmarju pri Jelšah ter v Podčetrtku so nekateri na trnih. Šmarčani so namreč nezaupljivi zaradi namere sosednje občine, da bi v neposredni bližini njihove železniške postaje zgradila še eno. Je strah upravičen? Prek festivala do službe? PROSTOVOLJSTVO Griški učitelji so botri mladi Afričanki BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA Ni prostora za prasce Spodbudne zgodbe v letu 2011 Sodni epilog za agonijo Celjanke Smodiševe? P Banda, ki navdušuje z glasbo DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI! IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO, VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI. PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO IZ NAŠIH KRAJEV anketa ŠMARJE PRI JELŠAH, PODČETRTEK - »Občina Šmarje pri Jelšah ne bo dopustila ukinitve obstoječega železniškega postajališča v Pristavi oziroma Dolu pri Pristavi, ne nasprotuje pa možnosti, da sta na tem območju urejeni dve postajališči,« je s posebnim sklepom odločil šmarski občinski svet. V šmarski občini so zaradi namere Občine Podčetrtek za gradnjo železniškega postajališča le kilometer proč od obstoječega zelo nezaupljivi. »Od krajaov z območja železniškega postajališča Pristava, na progi Stranje-Imeno, smo dobili ustno informacijo, da naj bi občina ukinila postajo Sodna vas, to je na območju vasi Pristava pri Mestinju, in sicer v občini Podčetrtek,« omenja šmarski župan Jože Čakš, ki je za pojasnilo prosil Slovenske železnice. »Izvedeli smo, da je direktor Slovenskih železnic - Infrastruktura na zahtevo izdelovalca projektne dokumentacije izdal za inve-stitorico občino Podčetrtek projektne pogoje za ureditev železniške postaje, eko otoka in čistilne naprave v vasi Pristava pri Mestinju,« omenja predsednik KS Dol-Spodnje Mestinje Janez Lipnik, kjer je že dolga desetletja železniško postajališče Pristava. Na šmarski strani pripominjajo, da jih Občina Podčetrtek o načrtih za gradnjo novega postajališča ni obvestila. Na šmarski strani medobčinske meje gradnji dodatnega postajališča nikjer ne nasprotujejo, pri čemer jih moti četrta točka projektnih pogojev, kjer je omenjeno, da je njegova gradnja smiselna le ob ukinitvi obstoječega postajališča Pristava. Občani se bojijo Na bojazen občanov z območja obstoječega železniškega postajališča je prvi javno opozoril predsednik KS Zibika Marko Ketiš. Morebitna ukinitev obstoječega postajališča bi najbolj prizadela prav to kozjansko krajevno skupnost s približno devetsto prebivalci, za katero to pomeni edino možnost javnega prevoza. »To ne bi bilo pošteno, saj je bila lokacija postajališča, ko so progo zgradili, izbrana tako, da smo od njega enakopravno oddalje- Občina Podčetrtek načrtuje možnost novega, dodatnega železniškega postajališča v naselju Pristava pri Mestinju, in sicer pod betonarno. Novo postajališče bi bilo od obstoječega postajališča Pristava, ki je na območju Občine Šmarje pri Jelšah (v vasi Dol pri Pristavi), oddaljeno 1,1 kilometra ter od naslednjega postajališča v Sodni vasi 2,2 kilometra. Župan Podčetrtka Peter Misja odgovarja, da je strah na šmarski strani medobčinske meje neutemeljen. Omenja, da so ob načrtovanju območja čistilne naprave in zbirnega centra za naselje Pristava pri Me-stinju poskrbeli le za možnost gradnje dodatnega postajališča, vendar ne z namero, da bi obstoječe postajališče Pristava, ki je na območju šmarske občine, ukinili. ni tako z območja Zibike kot z območja Pristave pri Mestinju,« omenja Ketiš. Postajališče Pristava uporabljajo poleg krajanov Dola-Spodnjega Mestinja ter Zibike delno tudi prebivalci KS Kristan Vrh ter najbolj odmaknjene KS Tinsko. Je strah Šmarčanov pretiran? »Že na začetku je treba razjasniti vse, kar je lahko sporno, zato smo se odzvali takoj,« odgovarja šmarski župan ter omenja, da gradnji dodatnega postajališča v Pristavi pri Mestinju drugače ne nasprotujejo. Šmarska občina je v zadnjih letih, skupaj s KS Dol-Spodnje Mestinje in Slovenskimi železnicami, vložila kar nekaj sredstev v ureditev Jožef Pevec iz Zibiške vasi: »Sedanje postajališče Pristava je postavljeno tako, da je skoraj točno na polovici poti med vasema Zibika in Pristava, kjer imajo tudi javni avtobusni prevoz. Z morebitno prestavitvijo postajališča bi Zibika ter njena okolica izgubili veliko. Obstoječe postajališče je najbližje še posebej številnim dijakom.« Anica Štus iz Roginske Gorce: »Želim si, da postajališče ostane tam, kjer je, saj nam je najbližje. Najbolj pomembno je za naše dijake, tudi moja hči se vsak šolski dan od tam vozi z vlakom v srednjo šolo v Celje. Če bi bilo postajališče po novem le pri betonarni, v sami vasi Pristava pri Mesti-nju, bi hči morala na vlak v Stranje, kar pomeni tri kilometre daleč.« V šmarski občini so se zbali za usodo obstoječega železniškega postajališča Pristava (na fotografiji), ki je za krajane iz KS Dol-Spodnje Mestinje, KS Zibika ter delno iz KS Kristan Vrh in KS Tinsko edina zveza s svetom. »Postajališča ne damo« V šmarski občini so zaradi načrta Občine Podčetrtek za gradnjo dodatnega železniškega postajališča v Pristavi nezaupljivi - »Strah je neutemeljen,« odgovarja župan Podčetrtka obstoječega postajališče Pristava, v Dolu pri Pristavi. Vprašanje o morebitni prestavitvi postajališča Pristava na območje sosednje Občine Podčetrtek smo naslovili tudi na Slovenske železnice ter omenili hude dvome šmarskih občanov. »Investitor predvidene gradnje je Občina Podčetrtek, zato vam bodo lahko vse podatke o njej lahko posredovali na občini,« so odgovorili iz Ljubljane. »Slovenske železnice nikakor ne načrtujejo ukinitve postajališča Pristava. Dokončne odločitve o morebitni gradnji novega postajališča ne bodo sprejele železnice, temveč lastnica javne železniške infrastrukture, država,« so dodali iz službe za stike z javnostjo. Vprašanje smo zato naslovili še na ministrstvo za promet, od koder so odgovor napovedali v prihodnjih dneh. BRANE JERANKO David Mavrič iz KS Dol-Spodnje Mestinje: »Morebitna prestavitev železniškega postajališča bi pomenila za vaščane precej večjo oddaljenost od javnega prevoza, ne moti pa me, če bi bilo na območju občine Podčetrtek dodatno postajališče. Vaščani se z morebitno prestavitvijo nikakor ne bi strinjali. Prav tako opozarjajo, da imajo v vasi Pristava pri Mestinju tudi javni avtobusni prevoz, tod smo povsem odvisni zgolj od vlaka.« Rafko Koritnik iz Zibike: »Menim, da je prav, da je železniško postajališče tam, kjer je zdaj, saj bi bilo v nasprotnem primeru območje Zibike od javnega prevoza preveč odrezano. Obstoječe postajališče je oddaljeno iz centra Zibike po cesti dva kilometra in pol, v primeru prestavitve bi bilo še kakšen kilometer več. Zelo pomembno je za dijake in študente, ki hodijo na postajo ter nazaj peš, vozi pa se tudi nekaj delavcev.« »Nikakor nismo za ukinitev postajališča Pristava, ampak želimo v sklopu tega projekta dodati še manjši projekt ter bi tako imeli čez nekaj let mogoče še možnost gradnje postajališča. Menim, da je to na takšni razdalji, kot je, tudi možno,« pravi župan Podčetrtka Peter Misja in omenja, da so v turističnem Podčetrtku na kilometru in pol razdalje kar tri železniška postajališča (za trg Podčetrtek, za hotelski kompleks Term Olimia ter pri kopališču Aqualuna). »In že vrsto let se borim, da posameznih vlakov ne bi ukinili, številni občani za to niti ne vedo,« odgovarja Misja, ki je v Slovenskih železnicah ter najširše vplivni človek. Kako naprej Potem ko je predsednik države Danilo Turk imenoval Zorana Jankovića za mandatarja nove vlade, je zdaj že jasno, da bo sreda odločila, o tem ali bo prejel dovolj glasov za predsednika slovenske vlade. Zoran Janković iz Pozitivne Slovenije je s tremi partnericami v soboto parafiral koalicijsko zavezništvo. Do srede bodo o pogodbi odločala vodstva strank. Pred glasovanjem mora predlagani kandidat na seji državnega zbora predstaviti programske zasnove vlade. Če Zoran Janković ne bo izvoljen, se bodo na podlagi novih predlogov kandidatur opravile ponovne volitve predsednika vlade. Nove kandidature lahko vložijo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če pa bo Janković potrjen kot predsednik vlade, mora imenovanje ministrov državnemu zboru predlagati v 15 dneh. Vsak kandidat se mora pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predstaviti v roku sedmih dni po vložitvi predloga. Poslanci nato v DZ odločajo o listi ministrskih kandidatov kot celoti. BPT NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Prostovoljci pod eno streho ŠTORE - V tej občini imajo krajevno organizacijo Rdečega križa na oddaljeni Svetini, v osrednjem delu občine pa so jo ustanovili šele na ustanovnem zboru, ki so ga pripravili prejšnji teden. Človekoljubni dejavnosti se namreč tudi v občinskem središču ter njegovi bližnji okolici posveča precej prostovoljcev. »Ustanovitev Krajevne organizacije Rdečega križa Štore je bila potrebna zaradi formaliziranja dosedanjega dela aktivistov. Na občini smo se odločili, da vse prostovoljce povežemo pod eno streho ter delujemo skupaj v dobro vseh občanov,« je po izvolitvi za predsednika nove krajevne organizacije povedal Ivan Jani Jurko-šek, ki je štorski podžupan. Kot so omenili na ustanovnem zboru, se je Jurkošek v preteklih letih izkazal z organiziranjem pomoči po odmevnem požaru v Javor-niku. Za podpredsednika so izvolili Stanislava Štefanca, ki si je že doslej zelo prizadeval pri pomoči občanom, ki jo najbolj potrebujejo. Oba sta bila izvoljena soglasno. »Socialne razmere v Što-rah so podobne kot v okolici, zaradi krize je namreč vse več potreb po pomoči,« je med drugim omenil Jurkošek. Ustanovnega zbora sta se udeležila predsednik celjskega območnega združenja RK Aleš Vrečko ter sekretar RK Igor Poljanšek, ki sta opozorila na izjemen porast števila občanov, ki potrebujejo pomoč Rdečega Z ustanovnega zbora nove krajevne organizacije Rdečega križa v občini Štore. Za predsednika je bil nato soglasno izvoljen Ivan Jani Jurkošek, ki je tudi podžupan (na fotografiji tretji z desne). križa. Prav tako sta opozorila, da bo vsa zbrana članari- na (ta znaša od novega leta pet evrov) ostala za potrebe na območju krajevne organizacije, njej pa bo območno združenje dodalo še dvajset odstotkov sredstev. B J Evropski denar za vodovod DOBJE - Občina je s Šentjurjem dosegla sporazum za skupno sodelovanje v projektu lokalne vodooskrbe. Dobje bo v ta namen prispevalo evropska sredstva s šestega javnega razpisa. Gre za pol milijona evrov, s katerimi so se lani že prijavljali na razpis za gradnjo kulturnega centra na mestu stare šole, a so od projekta odstopili. Kulturni center bi bil namreč po prepričanju svetnikov zgolj sam sebi namen. Sredstva so torej želeli vložiti v dolgo želeno cesto med Repušem in Jezercami. A tokratni šesti javni razpis tega ni omogočal niti kot del turistične infrastrukture. Skupaj s Šentjurčani bodo tako v Dobju poskrbeli za boljšo vodooskrbo v celotni občini, vključno z območjem krajevne skupnosti Planina, ki se prav tako srečuje s težavami s oskrbo s pitno vodo. Dokumentacijo za razpis morajo pripraviti do letošnje jeseni. Celoten projekt pa bo po grobih ocenah verjetno vreden okrog milijon evrov. Kot je potrdil župan Leskovšek bodo postopke za izgradnjo povezovalne ceste normalno nadaljevali. So namreč tik pred odločbo geodetske uprave, pripravljajo pa tudi že odkupne pogodbe za zemljišča. »Dinamika izgradnje bo seveda počasnejša, kot bi bila s temi sredstvi, vseeno pa verjamem, da bomo že v tem mandatu lahko videli določene rezultate,« je še povedal Leskovšek. StO V boj za župana RADEČE, POLZELA - V desetih od 11 občin, v katerih bodo potekale nadomestne županske volitve, tudi v Radečah in na Polzeli, so v soboto začeli z volilnimi opravili. Tudi občini s Celjskega sta razpise volitev že objavili v Uradnem listu. Kot je znano, morajo nadomestne volitve za župana izvesti zaradi izvolitve sedanjih županov, Matjaža Hana in Ljuba Žnidarja, v državni zbor. Nadomestne volitve bodo 11. marca. Z začetkom volilnih opravil se lahko začne vlaganje kandidatur oziroma zbiranje podpisov podpore za kandidaturo. Kandidature za župane se sicer lahko v obeh občinah vložijo najpozneje do 15. februarja. Kandidaturo lahko vložijo stranke ali pa skupina volivcev, pri čemer potrebuje kandidat podpise najmanj dveh odstotkov volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500. US Prenavljajo avtobusna postajališča VRANSKO - Občina Vransko je uspešno kandidirala s projektom Ureditev avtobusnih postajališč, v okviru katerega bodo uredili sedem postaj, in sicer v Prekopi, Čepljah, Zaplanini in na Ločici pri Vranskem. S prenovo postajališč želijo poleg zamenjave dotrajanih in uničenih nadstrešnic ter ureditve okolice, predvsem približati javni prevoz občanom. Uporabnikom avtobusov bodo tako zagotoviti zavetje ob slabem vremenu, saj bodo nove avtobusne nadstrešnice modernejše in bistveno varnejše ter prijaznejše do uporabnikov. Projekt, katerega vrednost je slabih 42 tisoč evrov, bo prispeval tudi k izboljšanju zunanje podobe kraja. ŠO, TT v ... Cas razprodaj je tu _ Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Štacunarji in država so iz istega štosa. Vedno nam prodajajo nekaj, kar potem nima nobene vrednosti več!« St.3-10.januar2012 - 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Poklicni in izobraževalni dan za lažjo odločitev Na celjskem sejmišču v četrtek vabijo na 3. festival izobraževanja in zaposlovanja Četrtkov enodnevni iz-obraževalno-zaposlitveni dogodek na celjskem sejmišču je namenjen tako iskalcem zaposlitve, tistim, ki prvič vstopajo na trg dela, kot tudi učencem, dijakom in študentom ter njihovim staršem, ki iščejo informacije o najboljših izobraževalnih programih in kariernih priložnostih. Obiskovalci celjskega sejmišča bodo tako v četrtek, 12. januarja, lahko pridobili številne koristne informacije o zaposlitvenih in izobraževalnih priložnostih regije. Predstavilo se bo več kot 45 delodajalcev, izobraževalnih inštitucij in drugih ustanov, ki lahko posamezniku pomagajo pri pridobivanju formalnega in neformalnega znanja in izkušenj znotraj evropskega izobraževalnega prostora. Konkretni prikazi delčka vsakdanjega delavnika različnih poklicev ter kariernih poti obrtnikov in podjetnikov, aktualne razprave o zaposlitvenih priložnostih regije ter razpoložljivosti kadrovskih štipendij in tudi predavanja največjih mojstrov svojega poklica so po prepričanju so-organizatorjev dogodka pravi razlogi za obisk brezplačnega enodnevnega izobraževalno-zaposlitvenega dogodka. tretji festival bo mogoče obiskati med 9. in 16. uro, natančen program dogajanja pa je dosegljiv na www.ce-sejem.si. Kot so prepričani organizatorji, sejem združuje tri bistvene elemente, ki so pomembni za karierno odločitev: ponuja pregled zaposlitvenih priložnosti, pregled izobraževalne ponudbe kot tudi informiranje o posameznih poklicih in trgu dela. Dogodek bodo za predstavitev svoje dejavnosti in poklicev, ki jih opravljajo, izkoristili člani OOZ Celje, ki znova opozarjajo, da na Celjskem že nekaj let kronično primanjkuje nekaterih poklicnih profilov, posebej na področju obrtnih poklicev, na področju storitev, tehnike in naravoslovja. V družbi Celjski sejem lansko poslovanje ocenjujejo kot uspešno, saj so leto zaključili skladno z načrti. Družba je ustvarila skoraj 4,6 milijona evrov prihodkov, ob tem pa približno 200 tisoč evrov dobička. Na sejmih se je predstavilo skoraj 3 tisoč razstavljavcev iz 36 držav, število obiskovalcev pa je preseglo 200 tisoč. V celjski regiji se je po podatkih celjske območne službe lani zaposlilo šest tisoč brezposelnih oseb, podobno število pričakujejo tudi letos. V regiji je trenutno 11.539 brezposelnih. Zato bodo na festivalu predstavili delček vsakdanjega delavnika štirinajstih različnih poklicev ter ka-riernih poti obrtnikov in podjetnikov. Med drugim se bodo predstavili grafični oblikovalec, frizer, kozmetični tehnik, klepar krovec, avtoserviser, avtoklepar, su-homontažer, natakar, pek, slaščičar, voznik v mednarodnem prometu, programer, video montažer _ EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU SRBIJA 16i - 29^ JANUARJA 2012 - bogata ponudba IT^^^V^fS 3 in 5 dnevnih programov - zagotovljeni odhodi iz jA.iAi^!^ KP, MB, LJ in CE IZlfTNIK Cdje, A£ltef£eva ulica 20, CBJE, tel: 03/428 75 00, e-mail: l1a.œHe@lzjetnik,si POSLOVALNICA VEU)^«E, ( na âvtolwîm postaja , tó^ fr-maikMenjeSdSniM Malo več zaupanja v italijansko gospodarstvo Svetovni kapitalski trgi so novo leto začeli zelo evforič-no, kot da so vlagatelji pozabili na evropsko dolžniško krizo in nevarnosti recesije, zaradi česar naj bi bilo to leto zelo težavno. Najbolj udarno je bilo v minulem tednu v Nemčiji, kjer je indeks DAX v dobrih dveh dneh pridobil skoraj 5 odstotkov. Kljub nekoliko slabšemu makroekonomskemu podatku v torek so trgi ostali stabilni. Stopnja brezposelnosti se je namreč v Nemčiji decembra v primerjavi z novembrom po sezonsko neprilagojenih podatkih zvišala za 0,2 odstotne točke na 6,6 odstotka. Pomembna novica je v minulem tednu prišla tudi iz sklada za zaščito evra, ki bo v kratkem izdal za tri milijarde evrov triletnih obveznic, s čimer bo pomagal Irski in Portugalski. Iz sklada so v izjavi sporočili, da so za organizacijo izdaje prvih triletnih obveznic pooblastili banke Credit Suisse, Deutsche Bank in Societe Generale. Trge spodbuja tudi novica, da je Italija z izdajo obveznic na finančnih trgih zbrala sedem milijard evrov, pri čemer zahtevana donosnost ni presegla psihološke meje sedmih odstotkov. Vlagatelji so tako pokazali malo več zaupanja v tretje največje evropsko gospodarstvo. Nekoliko slabše gre četrtemu največjemu gospodarstvu, Španiji. Iz države so sporočili, da bo javno-finančni primanjkljaj predvidoma dosegel osem odstotkov vrednosti državnega bruto domačega proizvoda, s čimer bo Španija cilj zgrešila za kar dve odstotni točki. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 3.1. IM 6.1.2012 Festival, ki je zrasel iz zaposlitvenega sejma, zdaj pripravlja več partnerjev: celjska območna služba zavoda za zaposlovanje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Razvojna agencija Savinjske regije in Celjski sejem; torej vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z zaposlovanjem. 1 Oznaka 1 Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEUR | %spr. CICG Cinkarna Celje 83,90 18.47 ■0,71 CETG Cetis 19,00 0,95 0,00 GRVG Gorenje 4,75 261,24 ■5,00 PILR Pivovarna l^ško 11,00 21,89 ■0,23 JTKG Juteks 15,00 14.07 3,45 ETGG Etol 72,51 68.67 0,71 Za razliko od Evrope vedno boljši makroekonomski podatki prihajajo iz ZDA. Poraba v gradbeništvu se je v ZDA novembra zvišala za 1,2 odstotka, potem ko je oktobra upadla za 0,2 odstotka. Gradbeniki so več porabili za enodružinske hiše in stanovanja. Leto 2011 pa je povsem razočaralo Japonce. Japonki indeks Nikkei je leto 2011 zaključil na najnižji ravni v zadnjih 29 letih. V letu 2011 je zdrsnil za 17,34 odstotka. INDEKSI MED 3.1. IH 6.1.2012 Tudi v praksi Dogodek bo med drugim ponudil odgovore na vprašanja, kakšne zaposlitvene priložnosti ponuja regija in tudi katere kadrovske štipendije so na voljo. Dogajanje bodo posebej sooblikovali tudi mladi podjetniki, aktivni udeleženci vseslovenskega pilotnega projekta Krožki UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost). Tako mladi podjetniki kot tudi vsi ostali obiskovalci bodo zagotovo veliko koristnih informacij in nasvetov o oblikovanju svoje karierne poti pridobili tudi na razstavnih prostorih ter na predavanjih in delavnicah. Marketinški guru Aleš Lisac bo razkril, kako pripraviti osebni načrt za ekstremno produktivnost, ekonomist mag. Rado Pezdir bo razložil, kdo je ekonomist, Matej Sedmak pa bo predstavil tehniko fotobranja, ki omogoča preboj v branju in učenju. Seveda bodo svoje programe predstavile vse tri slovenske univerze, pričakujejo predstavitev vseh celjskih srednjih šol ter tudi nekaj delodajalcev, ki bodo predstavili svoje zaposlitvene načrte. US, foto: SHERPA Indeks Zadnji tečaj SBI20 579,97 ■1,63 Cena lahke nafte se je v minulem tednu zaradi vse boljših rezultatov ameriškega gospodarstva ter iranske grožnje o zaprtju transportne poti Hormuški ožini dvignila za 4,8 odstotka in v sredo dosegla 103,3 dolarja za sod. Med kmetijskimi proizvodi je najbolj narasla vrednost koruze, in sicer za 14 odstotkov v dobrih dveh tednih. Vseeno pa je indeks S&P GSCl v lanskem letu padel za 1,2 odstotka, kar je prvi padec po letu 2008, ko je indeks izgubil 46 odstotkov. Glavni povzročitelji padca so bili bombaž, naravni plin, kakav in sladkor. Kljub močni rasti trgov v začetku leta ostaja še veliko negotovosti in odprtih vprašanj glede reševanja dolžniške krize. Nič ne bo nepričakovano, če se bodo po tej izjemni evforiji trgi ponovno obrnili navzdol. Dovolj bo že kakšno negativno sporočilo z vrha Evropske unije. ROMAN GOMBOC lLlRlKA, borzno posredniška hiša, d. d. Predvsem italijanske trge je v sredo presenetila novica največje italijanske banke Unicredit, ki je napovedala izdajo delnic po znižani ceni, s čimer želi zbrati 7,5 milijarde evrov svežega kapitala. Zaradi tega so delnice v sredo izgubile skoraj deset odstotkov, kar je povzročilo ustavitev trgovanja. Za delnico bodo vlagatelji lahko plačali 1,93 evra, kar je skoraj sedemdeset odstotkov manj od trenutne vrednosti na borzi. NOVI TEDNIK V LETU 2011 Spodbudne zgodbe Spodbudne zgodbe so nam razkrivali tisti, ki so se z izvirno podjetniško idejo, znanjem in delom ter vztrajnostjo uspeli postaviti na lastne noge. Danes so uspešni podjetniki in ljudje, ki znajo tudi iz krize potegniti najboljše. Prvo spodbudno zgodbo smo predstavili v marcu in potem vse do konca leta odkrivali, kdo so ljudje, ki tudi v težkih gospodarskih razmerah znajo premikati meje. Nekateri med njimi so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem in spretnostmi uspeli poskrbeti za preživetje družine. Slastna čokolada, domače mleko in pisala Marinko Dobnik iz Griž, po izobrazbi učiteljico angleščine in francoščine, je ljubezen do jezikov pripeljala do strastnega izdelovanja čokolad. In tako danes po svetu romajo njene Prešernove ter Frančeve čvešpe. Marko Turnšek je doma blizu Lokrovca pri Celju. Na njegovi kmetiji obdelujejo več kot petdeset hektarjev zemlje, imajo več kot 490 molznic in sami vzrejajo telice ter redijo nekaj bikov do končne teže. Pravi, da je tudi v kmetijstvu kriza, ampak tarnanje ne pomaga, čeprav drži, da je vse, kar ima kmet za prodati, pod ceno. »Pomembni so delo, obdelano zemlja in mirno spanje. In tudi upanje na boljši jutri ne sme izostati.« Petra Melanšek je spregovorila o družinskem podjetju Vivapen, ki ohranja kulturo pisanja. »Miselnost slovenskih trgovcev, usmerjena v nižanje cene in kakovosti in pristajanje na vse njihove pogoje, že ne začetku ni sovpadala z našo usmeritvijo.« Tudi s temi besedami je Melanškova pojasnila, zakaj so že na začetku poslovne poti stremeli k sodelovanju s tujimi partnerji in uspeli. Les, rože in okna Majda Robič iz podjetja Montpreis s Planine pri Sevnici je pripoved začela z letom 1991, ko so v starem kozolcu postavili žago, vključno z možem pa so bili v njej zaposleni le štirje. Prepričana, da je prihodnost v ženskih rokah, je povedala, da je zanje posijalo sonce iz tujine prav takrat, ko so skoraj že obupali nad poslom. Mirko Krašovec iz Arciina pri Vojniku je pred desetletjem predal vrtni center sinu Simonu, ampak ne mine dan, da se ne bi vsaj maio »ogiasii« k rožam. Začetkov se spominja takoie: »S soprogo sva kupiia travnik v Arciinu in vzporedno sta rasli družinska hiša in vrtnarija. Začela sva z enim rastinjakom, maio sva si pomagaia s prekrivanjem zemije s folijo, posel pa je kar sam narekoval tempo širitve. Če dobro pomislim, sem bil bolj graditelj kot vrtnar - do zdajšnjih 4.500 kvadratnih metrov pokritih površin.« Janko Rajgl je doma s Kozjanskega, ki je v preteklih letih postalo veliko pokopališče tovarn. Sam je direktor Rajmaxa, podjetja, ki je nastalo, kot radi rečemo, iz nič, danes pa je s svojimi PVC- in ALU-okni ter vrati osvojil vso Slovenijo. »Imel sem željo, da bi ostal in delal v domačem kraju ter zaposloval domače Ijudi. Ker sem Kozjan,« je odgovoril na vprašanje, kam segajo njegovi poslovni začetki. Kmečka tržnica, okvirji za slike ter steklen umivalnik Marko Kadunc je na svetovni splet »pripeljal« tudi kmečko tržnico in s soprogo Barbaro Kač sta na ta način podjetno združila življenje na kmetiji in v mestu. V njuni spletni tržnici namreč ponujajo izdelke izključno slovenskih kmetij. Družinska Galerija AC iz Žalca je imela pred štiridesetimi leti smeio idejo, da bi sredi mestnega jedra okvirjaia siike. Olga in Franc Markovič sta posel predala sinu Gregorju in mu tudi položila na srce eno temeljnih pravil: »Brez truda ni uspeha in to je vselej naše vodilo, ne glede na gospodarsko situacijo.« S steklenimi izdelki se je v svet odpravil Mitja Lukanc, ki vodi družinsko podjetje Steklarstvo Lukanc iz Grajske vasi v Braslovčah. Pri njih kriza ni uničila novih idej. »S tehnologijo, z znanjem in s kreativnostjo kljubujemo kriznim časom. Le tako lahko kupcu ponudimo cenejši, a vendar kakovosten izdelek in ga kljub tanjši denarnici navdušimo za steklene izdeike.« Ljubezen do računalnika, piva in inovacije Janez Uplaznik je ustanovitelj in direktor podjetja Mikro-pis iz Žalca, ki je danes eno najuspešnejših računalniških podjetij na svetu. Začetki so biii seveda težki. Spominja se, da noben uspeh ni prišei čez noč, in doda: »Če obstaneš ie za kratek čas, si mrtev. Razvoj na računalniškem področju je namreč zeio hiter.« »Za pivovarno smo se odločili, ker je bil oče ljubitelj piva. Že pred tem se je ukvarjal s telekomunikacijsko dejavnostjo,« je povedala Katja Doberšek, hči prvega moža in prve ženske turistične Domačije Haler iz Olimpja pri Podčetrtku, ki si podjetniški kruh siuži tudi s pivovarstvom kot turistično dejavnostjo. Z valovanjem morja lahko ustvarimo tudi elektriko. Odgovor, kako to narediti, pozna Franc Preložnik, ki se spominja: »Če se v gospodarstvu pred dvema desetletjema ne bi >IomiIo<, je vprašanje, ali bi na Celjskem imeli tako uspešno podjetje, kot je Etra. Težki časi so namreč štorske železarje prisilili, da so razpustili vzdrževalno službo in Franc Prelo-žnik je moraI najti drugačno rešitev. Tisk, deževniki in biomasa Od prvega stroja v domači kleti do sodobne grafike pa je podjetniško pod prehodil Miran Gracer. Še danes prisega na vlaganje v tehnologijo, zmerno rast in raznolike partnerje. Za pravcato Noetovo barko pod Pohorjem je poskrbeI Vili Petaci iz Vitanja. Njegovo družinsko podjetje se ukvarja z marsičim: prideluje kompost, prodaja kalifornijske deževnike, plete zgodbe z osli in s kačo velikanko, v kmetijstvu pa je zavezan ekoIoški prideIavi. Zgodba o uspehu majhnega družinskega podjetja, ki je s paleto različnih dejavnosti našlo vir za preživetje skozi ceIo Ieto. Njen svet se vrti okoli pomoči starejšim, bolnim in nebogljenim. Lidija Umek se je podala na samostojno podjetniško pot s sociaInovarstveno storitvijo pomoč družini na domu. Njen Center Senior zaposluje deset socialnih oskrbovalk, za katere kot direktorica pravi, da imajo zlata srca, saj je prav to pomembno pri tem poklicu, pogosto celo bolj kot strokovnost. Podjetje Biomasa iz Luč orje ledino pri uporabi lesne biomase. Direktor Rok Suhodolnik je ustanovil podjetje, ki je danes generalni uvoznik avstrijskega podjetja za Slovenijo in JV Evropo, še kot študent: »Doma v Logarski dolini, na Conkovi domačiji, smo v novi hiši za goste iskaIi možnost ogrevanja na lesne sekance. Ko smo navdušili očeta, smo iz množice ponudnikov izbrali Froelling, z bratom sva izdelala prvi sekalnik in tako se je začelo Tudi počasi, vztrajno in po pameti se daleč pride. To vedo v družinski vrtnariji Vainer iz Vodruža pri Šentjurju. Stane Valner si je leta 1997 že približno dvajset let služil kruh kot avtoprevoznik. Štirinajst let kasneje se njegova družinska vrtnarija razprostira na petnajst tisoč kvadratnih metrih rastlinjakov. Poleg domačih zaposluje še dvanajst Ijudi. Vijaki, čisti avti in senena kopel V Šmarju pri Jelšah so pred kratkim odprli največje skladišče vijačnega blaga v Sloveniji. Zasluge za to imata še dva udeleženca spodbudnih zgodb Novega tednika v letu 2011. Cvetka in Aleš Seidl sta namreč postavila na noge podjetje z vijaki. Pred dvema letoma sta se povezala z nemškim partnerjem in zaradi nenehne rasti podjetja sta se odločila, da bosta zgradila lastno skladišče. Skrite adute pri takšnem delu, kot je avtopralnica, pa je našel Aleš Plevnik. »Če bi bilo tako lahko spraviti rdeče vino z bele sedežne prevleke avtomobila, bi to počel vsak. Še vedno se rad spomnim človeka, ki smo mu >rešiIi< skoraj nov avto. Notri so se mu maIo >zjokaIe škoIjke<. Danes se nič več ne vonja!« V »podežeIskem weIInessu« imajo poIeg savn ceIo seneno kopeI. In za vse to je »kriva« prejemnica EU-marjetice za turistično kmetijo, ki ima konkurenčno prednost. To je Vilma Topolšek, ki se je odIočiIa za turistično dejavnosti v bIižini Zreč, pri čemer je še danes prepričana: »Za gosta je najboIjša ustna rekIama - od ust do ust.« Spodbudne zgodbe so v naših rokah Srđan Panić je v Kokarjah urediI zbirni center za odpadne surovine. Tudi za njegovo zgodbo se, tako kot za vsako spodbudno, skriva še čisto čIoveška dimenzija. Srđan je pri 17 Ietih iz Leskovca v Srbiji prišeI v ŠaIeško doIino, kjer je v VeIenju končaI srednjo šoIo. Pred tremi Ieti je začeI v nazar-ski občini urejati odkupni center in kar precej je moraI pojasnjevati občanom kaj pravzaprav počne. Danes zaposIuje štiri Ijudi in zbrane odpadke tudi že prodaja na tujih trgih. Na spodbudnih straneh pa smo objaviIi tudi zgodbo naše sodeIavke, podjetnice Brigite Pristovnik, saj gre za tisto vsakdanjo zgodbo o majhnih spodbudah in veIikih uspehih z žensko, ki se zaveda, da je živIjenje v njenih rokah. In naj bo to tudi spodbudna popotnica vam, braIci Novega tednika, v Ietu 2012. IZ NAŠIH KRAJEV Kljub vsemu uspešno CELJE - »Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in zapiranju nepremičninskega trga, kar je močno zmanjšalo tudi prihodke v občinski proračun, je bilo leto 2011 uspešno,« je na novinarski konferenci pred koncem leta ocenil župan Bojan Šrot. »Še zlasti sem vesel, ker je šlo dokaj dobro tudi našemu gospodarstvu.« V mestni občini se je tako uporabnikov. Med naložbe lani končalo kar nekaj projektov, večina pa je bila sofinancirana tudi z državnim in evropskim denarjem. Poleti so odprli novo Bežigrajsko cesto, ki je močno izboljšala prometne razmere v vzhodnem predelu mesta, vse do avtocestnega priključka Celje vzhod. Vrednost naložbe je znašala malo več kot tri milijone evrov, skoraj 2,5 milijona evrov nepovratnega denarja pa je prispevala vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. »V Celju smo ponosni, da nam je uspelo urediti odvajanje odpadnih voda ob Šmar-tinskem jezeru,« je povedal župan Šrot. Začetki projekta segajo sicer že v leto 2008, gradbena dela pa so končali lani. V okviru 1,7 milijona evrov vredne naložbe so zgradili malo več kot 6,5 kilometra kanalizacijskega omrežja ter pet črpališč, na sistem pa je zaenkrat priključenih 195 s komunalnega področja, s katerimi so v Celju želeli izboljšati bivanjske razmere občanov, sodi tudi celovita ureditev primestnega naselja Breg. Skoraj 800 tisoč evrov vredna naložba, ki je meščanom Brega prinesla urejeno kanalizacijo ter obnovljeno cesto in javno razsvetljavo, se je sicer močno zavlekla zaradi arheoloških izkopavanj. Evri za pitno vodo Glede oskrbe s pitno vodo sicer v Celju ni večjih težav, a zaradi kaljenja nekaterih manjših virov je bilo v preteklosti kar precej slabe volje. »Zato se nam zdi vodarna s sodobno čistilno tehnologijo na Frankolovem, vredna malo več kot dva milijona evrov, velika pridobitev,« je poudaril župan Šrot in predstavil tudi lani opravljeno delo pri nastajanju osnutka občinskega prostorskega načrta. »Posebej smo se posve- Za izgradnjo Vrtca Dolgo polje III v Celju je bil na podlagi ponovljenega javnega razpisa izbran nov izvajalec, in sicer Strabag, gradbene storitve iz Ljubljane. Prevzem gradbišča je bil opravljen 17. novembra, rok za izvedbo vseh del po sklenjeni pogodbi v vrednosti nekaj več kot 1,7 milijona evrov, pa je pol leta. tili urbanističnemu načrtu in izdelanih je bilo več strokovnih podlag. Med drugim za cestno omrežje Celje zahod, širitev letališča Levec in koncept cestnega omrežja.« V začetku leta 2011 so končali tudi strokovne podlage za zeleni sistem mesta, ki so skupaj s tistimi za poselitev in infrastrukturo tudi izhodišče za izdelavo urbanističnega načrta. Največ usklajevanj, ki še niso končana, se poraja ob določanju površin, namenjenih za industrijo. Med večjimi projekti s komunalnega področja je županov pooblaščenec Marko Zi-danšek izpostavil prav pred koncem leta sprejet lokalni energetski koncept, lani pa je bila vzpostavljena tudi okolj-ska merilna mreža. S Knežjim dvorcem naprej Čeprav je zadnja leta mesto na področju kulture bogatejše za kar nekaj naložb, je obnova Knežjega dvorca eden redkih projektov, s katerim so uspeli tudi na razpisu kulturnega ministrstva. Tako so v okviru »kulturnega tolarja« pridobili okrog 220 tisoč evrov, lani pa so obnovili del komunikacijskega stolpa, vključno z umestitvijo dvigala, opravljena pa so bila tudi gradbena dela v prvem nadstropju južnega trakta dvorca. »S projektom, zdaj s pomočjo evropskega denarja seveda nadaljujemo,« je po- Rekorden obisk v savinjskih knjižnicah ŽALEC - V Medobčinski knjižnici Žalec so lani zabeležili rekordnih 313 tisoč izposoj gradiva, kar pomeni osem odstotkov več kot v letu 2010. V mrežo knjižnic Medobčinske knjižnice Žalec se je lani vpisalo kar 200 novih članov oziroma 25 odstotkov več kot leto prej. Eden od razlogov je vsekakor od- prtje dveh novih knjižnic na Polzeli in v Preboldu, saj se je za sedem odstotkov povečal tudi obisk. Da je bilo preteklo leto za medobčinsko knjižnico res uspešno, dokazuje organizacija osrednje slovesnosti ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Postala pa je tudi lastnik knjige iz leta 1620, v kateri so prvič omenjene Govče pri Žalcu. »V bodoče želimo ohranjati tradicionalne aktivnosti, soča- sno pa bomo stopali na vlak tehnološkega napredka, saj želimo, da je naša knjižnica knjižnica za vse,« je načrte komentirala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Posebno skrb bodo namenjali ranljivim skupinam - otrokom, mladini, starejšim in invalidom. Slednjim želijo knjižnico približali s storitvijo Knjige na dom, ki se je začela minulo leto. ŠO, TT Sredi septembra so na Trgu celjskih knezov odkrili kip fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki ga je mestu Celje podaril akademski kipar Vasilije Ćetković - Vasko. Na fotografiji skupaj z Boženo Pelikan in celjskim županom Bojanom Šrotom. (Foto: Sherpa, arhiv NT) vedal županov pooblaščenec Stane Rozman. Na razpisu so bili namreč uspešni tudi s 3. fazo projekta Celovita prenova Knežjega dvorca Celje, ki vključuje obnovo komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta. Skupna vrednost prijavljenega projekta je nekaj nad 2,5 milijona evrov, od tega bo mestna občina sama zagotovila dobrih 500 tisočakov, nekaj manj kot dva milijona evrov pa bosta prispevala država in Evropski sklad za regionalni razvoj. Ta dela naj bi bila zaključena do začetka poletja. IVANA STAMEJČIČ »V Celju je lani >koalicija< dobro delovala,« ocenjuje opravljeno delo županov pooblaščenec Janko Požežnik. Pri tem je izpostavil zlasti sodelovanje mestne občine z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi. »Kljub temu, da ni na voljo dovolj denarja za vse, kar bi bilo treba narediti, ocenjujem, da še vedno najdemo skupni jezik in je opravljeno tisto, kar je najbolj nujno. UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com. f Leto 2011 je bilo praznično tudi za celjske gasilce - kar 140 let je gasilstvo in s tem varovanje pred požari že prisotno v mestu. Na slovesnosti konec septembra so poklicni gasilci postali bogatejši tudi za tri nova vozila, ključe enega drži v rokah ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. (Foto: GrupA, arhiv NT) Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kam naj se obrnem za povrnitev zaplembe podjetja in denarja iz leta 1945? Komu naj napišem prošnjo za denacionalizacijo? Pravočasno me nihče ni obvestil o tem, potem so mi samo povedali, da sem rok zamudil. Potrebujem pisno obrazložitev za zadevo? Prvi odstavek 64. čl. Zakona o denacionalizaciji je določil, da je morala biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Navedeni rokje začel teči 7.12.1991 inje potekel 7.12.1993. Rok, ki ga navedeni zakon določa za vložitev zahteve za denacionalizacijo, je materialni, prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, saj veže tako stranke kot organ, ki o zadevi odloča. Po poteku navedenega roka pravica do denacionalizacije »ugasne«. Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude material- nega roka ni dovoljena. Po preteku roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo upravičenj po tem zakonu ni več mogoče uveljavljati. Organ, ki v postopku odloča, je dolžan zamudo upoštevati po uradni dolžnosti in zahtevo, vloženo po preteku roka, zavreči oziroma ravnati z njo po drugem odstavku 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št 47/86-p.b). Na parceli ob hiši smo imeli živo mejo (visoko približno 1,5 m), ki smo jo podrli. Namesto nje želimo postaviti leseno ograjo. Kakšna je najvišja višina takšne ograje In ali poleg lokacijske informacije potrebujemo tudi soglasje soseda? Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008) spadajo ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m, med nezahtevne objekte, za katere morate pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Vendar morate na pristojni občini, v vašem primeru Mestni občini Celje, najprej preveriti, če je gradnja takšne ograje, ki jo želite postaviti, v skladu s prostorskim aktom, ki velja za območje, na katerem leži vaša nepremičnina. Nekateri prostorski akti natančneje določajo obliko in velikost nezahtevnih in enostavnih objektov, zato je v takšnih primerih možna gradnja teh objektov samo ob upoštevanju meril oziroma določil, opredeljenih v teh aktih. Sicer pa zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta vložite na Upravni enoti Celje, k zahtevi pa je treba priložiti: prikaz lege na zemljišču, tako da sta razvidna tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastr-skem prikazu v merilu 1:500 in 1:1000, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici gradnje, če še ni vpisana v zemljiško knjigo. V 4. členu navedene uredbe je določeno tudi, da če z izvedbenim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo; ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER Ločite med »občasnimi in pravimi prasci«? Milijoni ljudi po svetu so danes v službah, kjer se počutijo ujeti in zatirani. Skoraj vsak izmed nas je kdaj rekel: »Kakšen prasec je pa tale!« Vendar tega izraza ni dobro uporabljati vsepovprek! Knjiga, ki jo svetujemo, da jo vzamete v roke in se iz nje naučite marsi-kakšne reakcije na ljudi, ki vam parajo živce, razloži tudi definicijo »prasca«. Tako bo lažje ugotoviti, kdo ima samo slab dan in je t. i. »začasni prasec« in kdo je nenehno zloben in razdiralen, torej »potrjen prasec«. Razlaga v knjigi daje uvid tudi v bralce, ki bodo skozi vrstice potrdili ali negirali tak naziv tudi sami zase. Nihče namreč ne more točno vedeti, kako nas vidi kdo drug. In kdo so »prasci«? Tisti, ki vztrajno izkazujejo sovražnost v besednem in nebesednem razumevanju, pri čemer je izključen telesni stik. Takšna je definicija v knjigi, ki je sicer dokaj ohlapna, saj ne pojasni dovolj natančno, kaj ljudje s takim živalskim nazivom pravzaprav počno in kakšen vpliv imajo na druge. Tako avtor ponudi dve vprašanji o osebi, za katero niste prepričani, ali je »prasica« ali ni. Torej: ali se tarča v pogovoru s to osebo počuti ponižano, manjvredno in ali domnevni »prasec« svoje puščice strelja samo v tiste, ki so šibkejši od njega? Če sta odgovora pritrdilna, imate v svoji bližini človeka, ki je - »prasec«. Ta pri poniževanju ljudi uporablja tudi žaljivke, grožnje, ustrahovanje, sarkastične šale, grobe prekinitve govora, zahrbtne napade, obravnavanje ljudi, kot da so nevidni. Avtor navaja (in lahko mu verjamemo), da v vsakem delovnem okolju »prascev« kar mrgoli. Obstajajo tudi študije, le da se te elegantno izognejo besedi »prasec« in namesto tega govorijo o izvajalcih mobinga, šikaniranja in trpinčenja. »Prasci« izjemno škodijo svojim sodelavcem, vprašanje pa je, koliko nadrejeni to opazijo in ali to sploh želijo opaziti. In predvsem - ali so tudi nadrejeni »prasci«? Posredne žrtve »prascev«, ki terorizirajo določene osebe, so tudi svojci njihovih žrtev in morebitni očividci njihovih dejanj. Slovenija je v primerjavi z zahodom še z obema nogama na Balkanu. Zahodne države so že zdavnaj znale izračunati, kakšna denarna škoda nastane, če vaše podjetje oziroma oddelek vodi »prasec«. Njegovo vedenje vpliva na druge zaposlene, ki zaradi tega ne dajejo novih idej in predlogov, odsotnost iz službe je večja, delovna energija se zmanjša, zaposleni med seboj ne sodelujejo. Škoda je lahko gromozanska. Kar nekaj svetovno znanih podjetij (med njimi tudi Google) je prevzelo geslo »ni prostora za prasce« za osrednje vodilo poslovne kulture. Ljudi zaposlijo šele po daljšem pripravniškem obdobju, v katerem ugotovijo, da nimajo »prašičjih« nagnjenj. »Prascem« nikoli ne pustijo sodelovati pri postopku zaposlovanja novih delavcev, ker obstaja realna možnost, da bodo zaposlili sebi enakega. Ponekod so uvedli celo stoječe sestanke, ker je sedenje povečalo čas sestankovanj kot tudi izpostavljenost ljudem, ki so žalili in tiranizirali druge. Ljudi, ki delajo dobro, a so potrjeni »prasci«, je treba obravnavati kot nesposobne, dodaja avtor in trdi, da moč poraja zlobo. Z majhnimi spremembami v razmišljanju, govoru in vedenju so v številnih tujih podjetjih prinesli ogromne učinke v poslovanju. Pri računalniškem gigantu Intelu imajo celo delavnice o prepiranju. Zakaj? Zato ker se je danes pomembno znati prepirati. Ponavadi v sporu zmaga najglasnejši in najbolj nesramen. Zato podjetje svoje ljudi uči, kako se postaviti zase in zagovarjati svoja stališča. Knjiga prinaša zanimive ugotovitve, kako nekateri povzamejo negativna početja in postanejo kopije »prascev«, ki jih vodijo. To je kot vakum. Posrka se vsa dobra energija. Nasvet avtorja? Spremeniti je treba pogled na take ljudi, se čustveno odmakniti. Ko življenje skrene s prave poti v službi, ne dovolite, da bi vedenje drugih vplivalo na to, kako se vrednotite vi. Iščite majhne zmage. Najboljši napovednik prihodnjega vedenja je predhodno vedenje. Zato avtor knjige svetuje še, da se mora vsak včasih pogledati tako, kot nas vidijo drugi. Drugače rečeno: vsak se mora soočiti s svojo preteklostjo in spoznati, na katerih področjih lahko izbruhne »prasec« na površje. Je pa treba paziti, piše, da se ljudi ne obsodi prehitro. Za grobostjo je včasih veliko srce, zato je v knjigi še poseben vprašalnik, ki bo pomagal presoditi, kdo je »prasec«. Še vedno pa v večini vlada občutek rdeče preproge za »prasce«, torej, da jim nihče nič ne more. Navzven je videti, da pridobivajo na moči in položaju, uspevajo z ustrahovanjem. Na dolgi rok pa nas knjiga potolaži: »Kreteni, ki ponižujejo druge, postanejo žrtve lastnih dejanj.« SŠol O AVTORJU Dr. Robert Sutton je ugleden ameriški strokovnjak za menedžment na univerzi Stanford. Ukvarja se z inovacijami ter s povezavami med znanjem in organiziranjem, zadnje čase pa se posveča zlasti preučevanju »prascev«. Svetuje in predava uglednim podjetjem, poleg svetovne uspešnice Ni prostora za prasce pa je napisal še nekaj knjig o dobrih poslovnih praksah. Njegova razmišljanja lahko spremljate na blogu bobsutton.typepad.com. Avstrijski »steel drum« orkester Panergy, ki bo na BUMfestu nastopil v soboto zvečer. V Žalec prihaja BUMfest Mineva že šesto leto, odkar so v Žalcu na noge postavili festival, ki je do sedaj gostil že najrazličnejša imena iz sveta tolkalne glasbe - študentske skupine, profesionalne zasedbe in celo dobitnike ameriških grammyjev. Letošnji festival bo napolnjen z raznolikostjo, saj se bodo predstavile kar štiri različne skupine. V petek bo na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec nastopil nizozemski duet The Drumbassadors, ki poleg igranja na bobne poskrbi še za pravo pašo za oči, sledili pa mu bodo tolkalci Glasbene šole Celje. V soboto bo koncert avstrijskega »steel drum« orkestra Panergy in slovenske zasedbe Stick Control. Umetniški direktor festivala Dejan Tamše pa letos pripravlja presenečenje, saj bodo nastopili tudi njegovi najmlajši varovanci Glasbene šole Rista Savina Žalec. ŠPELA OŽIR Po koncertu še kavarniški večer S četrtkovim novoletnim koncertom v Narodnem domu je mešani pevski zbor Pevskega društva upokojencev Celje, ki ga vodi Milan Kasesnik, končal praznovanje 50-letnice. O jubileju bodo spregovorili le še na kavarniškem večeru ta četrtek v Celjskem domu, kjer bodo dolgoletno zborovsko tradicijo predstavili z besedo, s sliko in pesmijo. Kot pravi dirigent Kasesnik, je bilo minulo leto za zbor naporno, saj je imel veliko nastopov. »Ponovno je dokazoval, da starejši pevci znajo lepo in disciplinirano peti in da lahko ustvarijo koncert tudi za zahtevnejše poslušalce.« Tako so se na novoletnem koncertu pevci predstavili s skladbami na temo božiča in praznovanja, spremljal pa jih je Dejan Jakšič na klavirju. Drugi del koncerta so zazvenele predvsem slovenske ljudske pesmi. Te pevci še posebej radi prepevajo, zato zborovodja pravi, da bodo tudi v prihodnje sestavljale glavnino programa. Zbor vsak svoj koncert popestri z zanimivimi gosti in tudi tokrat je bilo tako, saj se je poleg godalnega kvarteta celjske glasbene šole pod vodstvom Kristiana Kolmana predstavila še ci-trarka Janja Brlec. Ta je nato z vokalistko Željko Predojević poskrbela za odlično popestritev koncerta z dvema skladbama iz filma Moje pesmi, moje sanje. TC Bodi del dogajanja Mestna občina Celje in Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske pripravljata odprtje razstave na prostem London 2012 - Bodi del dogajanja. Z razstavo bodo obležili dvesto dni do začetka poletnih olimpijskih iger 2012 v Londonu. Fotografska razstava pripoveduje zgodbo o gostitelju iger, mestu London, prvem olimpijskem mestu, ki je načelo trajnosti vključilo že v začetek projekta. Organizatorji iger so tako pri ustvarjanju olimpijskega parka postavili nove standarde na področju arhitekturnega načrtovanja, varovanja okolja, trajnih pozitivnih sprememb skupnosti in miselnosti ljudi. Odprtje razstave bo danes opoldan na stičišču Stanetove in Prešernove ulice v Celju in bo na ogled do konca meseca januarja. ŠO Ponovitve Grofice Marice Glasbeno-gledališka uspešnica opereta Grofica Marica Emmericha Kálmána, ki se je po več kot 70 letih vrnila na slovenske odre v produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiše kulture, se je po 5. predstavi 14. decembra z odra poslovila le za mesec dni. Decembrske predstave, ki so navdušile tako strokovno kot siceršnjo javnost, si je skupno ogledalo več kot 2 tisoč obiskovalcev iz vse države. Grofica Marica se na odrske deske ponovno vrača že januarja 2012, dve ponovitvi bosta na domačem odru 16. in 18. januarja. Organizatorja sta prvotna februarska termina zaradi neplaniranih obveznosti dela ekipe in zaradi velikega zanimanja občinstva prestavila bliže v januar. BS Med vzponi in padci Leto 2011 so obeležile nedokončane zgodbe, tudi kriza, kar bo vplivalo na letošnje dogajanje Leto, ki je za nami, je v gospodarstvu pustilo sledove, ki slišijo na ime kriza. Da je bilo težko, pravi večina gospodarstvenikov s Celjskega in hkrati trepeta, kaj bo prineslo novo leto. Številni ugibajo o drugem valu krize, ki naj bi znova pometel s številnimi delovnimi mesti, ob čemer »naši« večjega upada naročil ali bistveno zmanjšanega povpraševanja (še) ne zaznavajo. Hkrati je bilo minulo leto znova v znamenju podražitev, tudi stečajev, po drugi strani pa tudi nekaterih odmevnih uspehov ^ Pri pregledu lanskega leta lahko ugotavljamo, da smo se velikokrat vrteli okrog istih imen in občasno tudi istih tem. Dobesedno je »špricala« Pivovarna Laško z menjavo nadzornikov, s pogajanji glede reprograma kreditov, z zahtevami po ustanovitvi pogodbenega koncerna in doka-pitalizaciji ter prodaji nepija-čarskega premoženja. Zgodba o prodaji Mercatorja se vleče kot jara kača, le da se je konec leta Mercator prelevil v kupca. Vmes smo v NT objavili odmeven intervju z nekdanjim direktorjem Boškom Šrotom, ki je povedal svojo plat tajkunske zgodbe. In konec? Zaenkrat ga ni na vidiku. Konec januarja bodo začeli v pivovarni teči nov krog. V dogajanje na Celjskem so bile kar nekajkrat vpletene banke, najbolj odmevno pa je bilo zagotovo »cincanje« glede kredita družbi Radeče papir, kjer je manjkalo za las, da ni zdrvela na dno. Ustavila se je v prisilki, podobno kot Rimske terme, ki so jih z velikim pompom odprli konec maja. Kot da so z odprtjem objekta izbruhnile številne težave, ki jih je poosebljal odstop direktorice Marjane Novak. Kljub težavam naravno zdravilišče normalno obratuje, njegove vajeti pa je prevzela Alenka Iskra. Govorimo o podjetjih, ki so zelo pomembni za lokalno okolje. Ne le, da je v njih zaposlenih ogromno domačinov, vsa leta so dobesedno usmerjala življenje v Laškem in Radečah oziroma v Rimskih Toplicah. Da pa v tej zgodbi prednjači šentjurski Alpos, najbrž ni treba posebej poudarjati. In govoriti o hudih zgodbah, ki jih doživljajo nekdanji alpožani, saj hčerinska podjetja padajo kot po tekočem traku. V tem letu se bodo izkazale vsa beda in posledice propada tega šentjurskega giganta, zagotovo pa bo znana tudi usoda družb Radeče papir in Rimske terme. Na nogah Seveda je dogajanje na državni ravni vplivalo tudi na dogajanje na Celjskem. Tako so se naši obrtniki pridružili marčnim protestom v Ljubljani, oktobra pa so svoj glas povzdignili drugi gospodarstveniki. Že na začetku leta smo opozarjali, da problem prihodnosti ne bodo le brezposelni, temveč tudi lačni Slovenci. Tema se je vlekla celo leto, saj so si mnogi prizadevali za ukrepe na področju kmetijstva, predvsem kar se tiče bolj enakovrednih odnosov v prehrambeni verigi ter večje samooskrbe. Ker smo ravno pri kmetijstvu, ne moremo mimo načrtovanih suhih zadrževalnikov, ki so dvignili na noge Spodnjo Savinjsko dolino. »Za zaščito Celja in Laškega ne bomo uničevali najboljše zemlje,« napovedujejo kmetje, drugi pa dodajajo, da bo ob primerni odškodnini napoved pozabljena. V poglavje kmetijstva bi lahko uvrstili še nekaj drugega aktualnega lanskega dogajanja. Februarja je Zadruga Mozirje proslavila pol stoletja, konec leta pa je svoje mleko odpeljala desetina njenih zadružnikov. Hmeljarji se vrtijo v začaranem krogu, ki so mu skupna prepolna skladišča zelenega zlata. Med težavami in uspehom V minulem letu smo s pomočjo uradnih spletnih strani spremljali težave v stečajnih postopkih Vegrada, Vemonta in še katerega drugega nekdaj slovečega imena s Celjskega ter poročali o podjetjih, ki se jim ni izšlo. Med njimi je bilo Vrtnarstvo Celje, tik pred koncem leta URŠKA SELIŠNIK se je zlomil Ingrad Gramat. Govori se, da tudi CMC, kjer so na oktobrski odmevni skupščini menedžerji odstavili Marjana Vengusta, bije svoj boj. Kot primer dobre prakse bi lahko omenili rešitev laškega Parona, ki mu je pri preživetju pomagala skupina Aha. Seveda smo med letom z veseljem prisluhnili tudi uspešnim zgodbam. Z rastjo so se pohvalili v Termah Olimia, združitev Swatyja in Cometa se je izkazala za uspešno poslovno potezo. Premogovnik Velenje širi v svet svoje znanje, potni listi celjskega Cetisa potujejo po Afriki, izdelki iz žalskega Novema, zreškega GKN in ljubenskega KLS pa se vozijo po vseh evropskih državah. Gorenjeve izdelke kupujejo praktično po vsem svetu, podobno je tudi z malimi gospodinjskimi aparati iz nazarskega BSH. Oba, tako Gorenje kot BSH, blestita v slovenskem inovatorskem prostoru, letos pa je kot gazela poletel tudi KLS. Imena s Celjskega so bila vpletena tudi v nekaj odmevnih preiskav, ki pa, kot smo že vajeni, še vedno nimajo epiloga. Tudi podatki o skoraj polovici delavcev, ki v podjetjih na Celjskem prejemajo minimalno plačo, o jesenski rasti števila brezposelnih ter govorice o silnem strahu, ki da se je zalezel med zaposlene, ne vzbujajo ravno velikega optimizma za leto 2012. Marjan Fabjan: »Poraženci v letu 2012 ne bodo tisti, ki bodo premagani, ampak tisti, ki se bodo predali!« (Foto: arhiv NT) Kariere, nagrade, tekme in dvoboji Mirko Tuš ne velja več za najbogatejšega Slovenca. (Foto: arhiv NT) Polzelski Garant je lani veljal za eno od zgodb, ki se je razrešila tudi s pomočjo medijev. Po novem ga, menda bistveno bolje kot predhodnica, vodi Simona Potočnik, nekdanja prva dama Cetisa. (Foto: arhiv NT) - Št.3-10.januar2012 - Leto 2011 se je začelo vrteti okoli celjske rokometne legende, Rusa Edija Ko-kšarova. Sredi januarja ni sprejel ponudbe, da bi postal trener Celja Pivovarne Laško. Ob koncu sezone je po dvanajstih letih zapustil mesto ob Savinji. Slovo je bilo ganljivo. Edi je nadaljeval igralsko kariero, verjetnost, da se bo kdajkoli še vrnil v Zlatorog, pa je zelo majhna. Celjani so nato iskali novega trenerja ter igralcem prepolovili oziroma pogojno zamrznili izplačila, tako da so odšli še Aleš Pajovič, Uroš Zorman, Renato Vugrinec, Dragan Ga-jič in Miladin Kozlina. Februarja je odstopil predsednik kluba Tone Turnšek. Prvega aprila smo objavili, da bosta na klop skupaj sedla Celjana Slavko Ivezič in Mišo Toplak. Slednjemu je nato uspelo v Zlatorogu z Ribnico osvojiti tretje mesto na zaključnem turnirju pokala RZS, po zmagi nad gostitelji. Velenjčani so bili drugi, tako kot tudi v državnem prvenstvu, ko so zapravili občutno prednost pred Koprčani. Niz razočaranj celjskih navijačev je prekinila novica, da se bo v moštvo vrnil vratar Dejan Perič, kapetan evropskega prvaka iz leta 2004. Celjski nogometaši so gostili zimski turnir na odboj v dvorani Golovec in osvojili tretje mesto (velenjski Rudar je bil drugi). V spomladanski del 1. SNL jih je popeljal trener Stane Bevc, pri čemer ga je kmalu zamenjal Damjan Romih. Moštvu je uspel obstanek med elito, jeseni pa se je nadaljeval boj tako za obstoj v ligi kot tudi za obstoj kluba nasploh. Dolgoletnega predsednika Marjana Vengusta je nasledil Branko Goropevšek. Na svetovnem prvenstvu (SP) v La Molini je »eksplodiral« celjski deskar Rok Marguč; v veleslalomu je bil drugi, v slalomu tretji! Atlet Kladivarja Robert Renner je kot mlajši mladinec postal osmi Slovenec s preskočeni-mi petimi metri s pomočjo palice, nato je osvojil zlato medaljo na sP v Lillu. Rekorde je izboljševal še v zadnjih decembrskih dneh. Z Nove Zelandije se je s SP v tekvon-doju članica ŠK Hyong Staša Lubej vrnila z zlato kolajno, prav tako tudi Velenjčan iz Tabora Mitja Potočnik, ki je uspeh ponovil tudi na SP v kikboksu. S CELJSKEGA KULTURA Živahno - krizi v brk Na našem območju se je v kulturi zgodilo kar veliko pomembnih premikov. Velenje je postalo partnersko mesto Maribora pri izvedbi programa evropske prestolnice kulture, ki se začenja s slavnostno otvoritvijo 14. januarja v Mariboru. Velenjski festival, žalski zavod za kulturo šport in turizem in Hiša kulture Celje so ustanovili kulturno navezo Triangel in s tem, v teh kulturi nenaklonjenih časih združili produkcijske in post produkcijske moči v skupnih projektih in v izmenjavi lastnih. Tudi dogodkov, ki jih bomo pomnili, je bilo veliko. Na glasbenem področju lah- mladinskih orkestrov Glasbe- ko za koncert leta razglasimo premiero Balkanskih portretov celjskega multiinstrumentali-sta in skladatelja Gorana Boj-čevskega, v izvedbi Celjskega godalnega orkestra, kvinteta Gamma in skladatelja. Glasbeno dogajanje je izjemno popestril Mednarodni mladinski pevski festival, ki je po daljšem času navdušil tako z izvajanjem mladih pevcev kot še zlasti s tem, da je vnovič zaživel z mestom. Vsaj omeniti velja tudi vse koncerte treh ne šole Celje, pihalni je osvojil prvo mesto na slovenskem tekmovanju mladinskih godb, pa koncerte celjskih godalcev in orkestra Akord. Gamma ostajajo vodilna celjska manjša zasedba. Navdušili so s svojim etno programom, pred novim letom pa predstavili še nekaj novosti. Seveda ne smemo pozabiti na drugo izvedbo festivala Džjezz z nekaj imenitnimi domačimi in zlasti tujimi zasedbami. Iz regije omenjamo še opereto Grofica Marica, ki prihaja na žalske odre spet v naslednjih dneh in žalski Bum-fest, ki je trdno zasidral tovrstno glasbo na naših odrih in ki se bo tudi letos zgodil že čez nekaj dni. Od vojne do kipov Na področju vizualnih umetnosti je bilo leto pestro in tudi kakovostno, kot že dolgo ne. Celjski Center sodobnih umetnosti je poskrbel za nekaj izjemnih likovnih dogodkov. Omenim naj le razstave Kontinuiteta s kritičnim pogledom na stalnost vojn, pa drugi del razstave Kiparstvo danes, ki je predstavil kipe, figure in telesa v vseh možnih materialih - kamnu, kovini, papirju, juti, masti _ Ne moremo mimo zadnje razstave Future is comming, Soon!, ki je še na ogled in ki prinaša družbeno kritično in angažirano razmišljanje celjskega umetnika Franca Pur-ga v vseh možnih različicah vizualnega izražanja. Izredno odmeven, zanimiv, svež in prodoren je bil projekt Pripovedi v nastajanju, v katerem so umetniki iskali svoje mesto in vlogo v obstoječih muzejih in razstaviščih. Več zelo uspešnih projektov so izpeljali tudi člani društva likovnih umetnikov Celje. Omenim naj le projekt Vstop prost, ki je postal pravi festival vizualnih umetnikov in je s svojimi posegi v javni prostor, izven galerij, že stalnica mestoma provokativ-nega, vsekakor pa izvirnega delovanja celjskih likovnikov. Tudi zadnji projekt, Veronika 2 minuti do polnoči, v katerem so se ukvarjali z nesrečno ljubeznijo v današnjih dneh, je treba omeniti. In med razsta- DEAN ŠUSTER Bloudkovi nagradi sta prejela Lucija Polavder in Rolando Pušnik. Tako kot »Luca« sta bronasti odličji na EP v Carigradu osvojili še Ana Velenšek in Urška Žolnir, slednji je isti podvig uspel še na SP v Parizu. Fantje Marjana Fabjana pa so senzacionalno postali ekipni državni prvaki. Ob 76. obletnici najstarejšega smučarskega medmestnega dvoboja je Celje proti Zagrebu na Rogli slavilo s 13:6. Mestna občina Celje ni sprejela nerazumnih zahtev KZS za organizacijo tekmovalne skupine EP leta 2013, župan Bojan Šrot, ki je užival številčno podporo ob odločitvi, pa je dejal: »Do prvenstva se lahko zgodi še marsikaj!« Ob odprtju čolnarne na Špici je Simon Brus na DP v kajaku ugnal svetovnega prvaka Kauzerja, prej pa z njim postal ekipni članski prvak na EP. Brusova vrstnica Nastja Kolar je bila najboljša na teniškem EP za mladinke in se udeležila svojega prvega turnirja za grand slam med članicami. Peto leto zapored je imela smolo metalka kopja Martina Ratej; pred SP je morala na operacijo, a vendar zasedla sedmo mesto. Nato je AK Šentjur zamenjala z AD Kladivar. Kegljačice Lanteksa se niso izneverile tradiciji - varovanke Lada Gobca so zmagale v evropski ligi, v svetovnem pokalu pa so v »el clasicu« klonile proti Bambergu. Športna zveza Celje bo obračun preteklega leta opravila - pohvalno - 30. januarja, Šo-štanjčanom pa želimo, da se jim bo to zgodilo prej kot lani (4. oktober!). Kljub kriznim časom je bilo tako lansko leto kulturno zelo razgibano, živahno, pestro. Črne napovedi za letos, ki ga vsi napovedujejo za še težje, so sicer grožnja za kulturo in kulturnike. Žal je tako, da se prav na tem področju najprej priškrne. A značilno pol poklicna in ljubiteljska kultura na Celjskem zanesljivo ne bo pokleknila. Upamo le, da tudi klecnila ne bo. Kipi iz jute so navdušili na razstavi Kiparstvo danes. Med projektom Pripovedi v nastajanju je umetnik Jaša teden dni pripravljal vodenja po zbirkah pokrajinskega muzeja - po svoje. Celjski godalni orkester, kvintet Gamma in Goran Bojčevski po krstni izvedbi Balkanskih portretov. - Št.3-10.januar2012 - BRANKO STAMEJCIC vami domačih umetnikov vsaj novi, izvirni razstavi Tomaža Milača in Jureta Cvitana, ter seveda kuharsko-likovni podvig Marka Požlepa, ki je izdal knjigo Drunken Cook book. Zelo dejavni so bili tudi ljubiteljski likovniki, ki pa imajo, vsaj v Celju, še vedno težave z uglednejšimi razstavišči, saj se vanje ne prebijejo. Izpostaviti velja razstavi Draga Medveda in skupine Pro tempore. Od smeha do knjig Tudi na drugih področjih zanimivih dogodkov ni manjkalo. V celjskem SLG so uspešno izpeljali jubilejne Dneve komedije in dodobra nasmejali občinstvo. Zelo dejavni so bili v trno-veljski Zarji, kjer so ob dveh komedijah in dveh otroških predstavah uprizorili tudi ambiciozno zastavljeno predstavo Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica. Fit media je poskrbela za prijazne Vero-nikine večere, na zadnjem pa podelila tudi Veronikino nagrado, ki jo je za pesniško zbirko leta prejela Barbara Korun. A ni ostalo le pri tem, izšla je tudi izjemna antologija izbranih pesmi dosedanjih Ve-ronikinih nagrajencev, Pesmi s Parnasa. Tudi plesno je bilo leto razgibano. Plesni forum je proslavil 35-letnico delovanja, vse v Celju delujoče šole pa so pripravile nove plesne predstave in produkcije, ki so bile odmevne tudi v slovenskem prostoru. Zelo delavni so bili fotografi, zlasti najboljše slovensko fotografsko društvo Svit s svojim Mesecem fotografije. Kaj pa javni zavodi? Imajo kaj pokazati. Pokrajinski muzej Celje žanje sadove dela pri promociji Alme Karlin, tako s podaljšano razstavo kot s knjigo Kolumbova hči, ki je prinesla nekatere nove poglede na življenje in delo te celjske svetovne popotnice, pisateljice in teozofinje. Muzej novejše zgodovine Celje je razstavi Živeti v Celju dodal sobo o delavski kulturi v Celju in pripravil več odličnih razstav, pa tudi v Hermanov brlog naselil novo - Moj rojstni dan. V pokrajinskem muzeju so poskrbeli za slepe in slabovidne z replikami predmetov iz svoje zbirke na otip, v muzeju novejše zgodovine so se posvetili gluhim in pripravili vodnik po muzejskih zbirkah v jeziku gluhih _ Tudi Poletje v Celju je, kljub muhastemu vremenu postreglo z nekaj izvrstnimi dogodki, od Glasbe na vodi, do sijajnega koncerta Terrafolk z Anjo Bukovec. Foto: GrupA (arhiv NT) 10 BILANCA 22011 S CIELJSKEGA NOVI TEDNIK KRONIKA In kaj je bilo dobrega? Strani črne kronike so med letom ponavadi zapolnjene predvsem s slabimi in tragičnimi novicami, a kljub temu smo lani skušali najti tudi takšne zgodbe, ki so črno kroniko na trenutke obarvale vsaj malo svetleje. Med drugim smo pisali o tem, da sta policista v Šentjurju rešila življenje moškemu, ki bi lahko zmrznil na ulici, s časopisnim člankom smo marca spodbudili bralce, da so pomagali zbirati denar za družino Osetič iz Vinske Gorice, ki je v požaru ostala brez doma. Čeprav je ravno kronika pogosto deležna očitkov, da je v njej zapisano mnogo slabega, ni vedno tako. V letu 2011 smo v Novem tedniku poskušali opozoriti tudi na to, da lahko skupaj spremenimo družbo in kulturo ne le v prometu, ampak tudi na ostalih področjih varnosti. Maja smo na primer preizkusili poligon za varno vožnjo na Ljubečni in ljudem tečaj varne vožnje tudi priporočali, saj je odličen test sposobnosti vsakega voznika. Vse leto smo opozarjali na številne oblike pomoči SIMONA SOLINIČ mlajšim in starejšim žrtvam družinskega nasilja. Z zgodbo dekleta, ki se je samo pogumno odločilo spregovoriti za javnost, smo dali bralcem sporočilo, da je treba vsako obliko nasilja prijaviti. V poletnih mesecih smo obiskali popolnoma vse policijske postaje na Celjskem, da bi s tem ljudem približali delo policije, ki je za lokalno okolje še kako pomembno. Članki so naleteli na velik odziv tudi pri vodstvu slovenske policije, saj smo z njimi »odprli« nekatere pereče teme, ki jih je oziroma jih še bo vodstvo rešilo. Tak članek je bil tisti, v katerem smo zapisali, da sta v Celju kar dve nujni policijski vozili v okvari ali da so na novi policijski postaji v Rogaški Slatini prostori za pridržanje popolnoma neuporabni. Takšne Sojenja in tragedije so kroniko obarvale črno Kljub temu ne moremo mimo odmevnih dogodkov, ki so tudi v Novem tedniku polnili strani kronike. V začetku leta 2011 je še vedno odmevala afera o domnevnem podkupovanju celjskega sodnika Milka Ško-berneta, slovenski mediji pa smo s celjskega okrožnega sodišča največkrat poročali o sojenju Branku Mačku za tragedijo s tremi mrtvimi pri Arji vasi (začelo se je julija) in o sojenju Bojanu Poplazu zaradi podtaknjene ročne bombe v Vegradu septembra predlani. Marca je v Šentjurju 42-letni Franci Malgaj umoril 33-le-tno ženo in nato storil samomor. Za njuno 6-letno deklico zdaj skrbijo svojci. Avgusta je počilo še nad Dramljami, kjer je 55-letni Franci Feldin umoril 42-letno ženo Jožico. Septembra je odjeknila družinska tragedija še v Dobju, kjer je 47-letno Matildo Biderman ustrelil 51-letni Ernest Podgoršek. Leto 2011 so na Celjskem zaznamovali tudi ropi bančnih ustanov - na srečo brez žrtev - ki jih policisti še vedno preiskujejo. Objavljali smo tudi takšne fotografije. Ampak s tem vozilom policija ne hiti več na teren ^ stvari posredno tudi vplivajo na varnost ljudi, ne glede na to, da policisti delajo po svojih najboljših močeh. Na nekaterih postajah so obupne razmere pri policijski opremi, tudi o slabih medsebojnih odnosih smo pisali. S tem smo spodbodli policiste, ki zdaj lažje in hitreje povedo, kaj je narobe, njihovo vodstvo pa, da razmere in odnose hitreje spremenijo na boljše. Pogosto smo pisali o preventivi v cestnem prometu, z zgodbo družine Suša iz Laškega smo policiji, sodiščem in vsem (ne)vladnim ustanovam dali nekaj predlogov, kako še izboljšati prometno varnost. Vendar se žal od birokratov ni oglasil nihče. Ob spremembi prometne zakonodaje smo natančno predstavili ključne novosti. Tudi na sodišče smo z različnimi članki na nek način »pritisnili«, da so sojenja povzročiteljem nesreč po več letih nehumana v odnosu do žrtev in njihovih svojcev. Čeprav morda sodišča tega ne bodo priznala, je resničen podatek, da se je lani na Celjskem začelo in tudi končalo kar nekaj takšnih sojenj - po našem mnenju - tudi in predvsem zaradi poročanja medijev. Razkrili smo še kar nekaj nečednih dejanj posameznikov, spomnimo le na policijsko administratorko, ki so jo njeni kolegi ovadili zaradi ponarejanja, ali na odvetnico iz Spodnje Savinjske doline, ki so jo prijavile stranke, ker sploh ni opravila svojega dela in jih je tako opetnajstila. Poročali smo o številnih sojenjih zaradi kriminalnih dejanj, sodelovali s celjskimi gasilci in dimnikarji ter skupaj z njimi bralcem svetovali za večjo varnost domov pri čiščenju kurilnih naprav. Malomarnost lastnikov je namreč razlog številnih požarov in velikanskih škod. Črna kronika vendarle ni bila vse leto črna. Foto: GAŠPER GOBEC (arhiv NT) IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIĆ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIĆ 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 10. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. peČnik vlado Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIČ 14. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKO JERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANE JERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK:. NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik Ponovno pod Reško planino V 35 letih jo je obiskalo že več kot petdeset tisoč planincev V lepem nedeljskem dopoldnevu, kar po pomladi je že dišalo in tu in tam na sončnih legah so poho-dnike že pozdravljali prvi letošnji telohi, se je že 35. zimskega pohoda k domu pod Reško planino udeležilo krepko več kot tisoč pohodnikov iz vse Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz sosednjih držav. Pohod, ki ga organizira Planinsko društvo Prebold, doslej ni odpadel niti enkrat. Za pot, ki sicer po planinskih kriterijih ni težavna, si je iz Prebolda treba vzeti kakšni dve uri, planinci pa premagajo višinsko razliko dobrih 400 metrov. Najprej se je treba povzpeti na Žvajgo, od tam naprej pa je že lažje, saj ni skoraj nobenih vzponov več. Prav zaradi tega se tega pohoda vsako leto udeležujejo vse generacije, od najmlajših do upokojencev, in večina se mora obvezno ustaviti tudi pri prijazni domačiji Lobnikarjevih ali po domače Završnikovih, kjer jih vedno pričakajo z okrep-čilom. Rečani so sploh znani kot prijazni in gostoljubni Dom pod Reško planino, v katerem za dobro počutje obiskovalcev skrbita oskrbnika zakonca Pišek, nudi toplino in prijaznost ne le vsako drugo nedeljo v letu, ko organizirajo znan pohod, pač pa vse vikende, začenši s petkovimi popoldnevi. Domače kulturno društvo večkrat organizira odmevne prireditve, sploh pa se v domu srečujejo krajani in to je pravi kraj za druženje, ki je dobrodošlo in dobro dene, saj so kmetije raztresene daleč naokrog. ljudje. Nekaj pesmi jim je posvetila tudi citrarka Cita Galič, ki ima korenine v teh lepih predelih nad Preboldom, z ansamblom Slovenija pa je glas o njih ponesla po vsem svetu. Prebold že dolga leta slovi po pestri planinski dejavnosti. Za njen razvoj je zaslužen predvsem Adi Vidma-jer, ki je planinstvo začel spodbujati že pred tremi desetletji kot učitelj telesne vzgoje. Mladim je znal pričarati lepote slovenskega planinskega sveta. Genera- Prav zanimivo je bilo gledati prvošolčke. Malce so že bili utrujeni, a tega niso priznali. Pogumno so zatrjevali, da bi še hodili, če bi bilo treba. Zagotovo bodo letos še imeli dovolj priložnosti. Tudi letos, pravi Janja Klančnik, bodo organizirali tridnevni planinski tabor pri Triglavskih jezerih, v domu pod Reško planino pa že januarja in avgusta spet počitniške dneve. Šola odlično sodeluje s Planinskim društvom, ki s svojim vodniškim kadrom vedno priskoči na pomoč. Med več kot tisoč pohodniki v Marija Reko so bili tudi učenci preboldske osnovne šole v spremstvu staršev, starih staršev in učiteljic - planinskih vodnic. Med njimi so bili tudi prvošolčki iz planinskega krožka Ciciban planinec. cije njegovih učencev je to znala vcepiti svojim otrokom in sadove tega že vsrkavajo njihovi vnuki, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo. Kar precej osnovnošolcev smo videli v nedeljo. Mentorica planinskega krožka Janja Klančnik nam je povedala, da so se organiziranega pohoda udeležili prvošolčki v spremstvu staršev ali starih staršev. Ti so vključeni v krožek Ciciban planinec. Tiste iz drugih in tretjih razredov, ki so vključeni v krožek Mladi planinec, in iz višjih razredov oziroma krožka Kozorog pa so na pohodu vodili vodnici Katja Debelak in Janja Tratnik ter Nina Fajfar, ki bo vodniški izpit opravila poleti. Na 35. pohodu smo se znova lahko prepričali, da je planinstvo pri nas za mnoge način življenja, ki se mora začeti že v rosnih letih. Potem se to nadaljuje in kar je tudi zelo pomembno, prenaša iz roda v rod in tako plemeniti narod. Saj ni pomemben le ta pohod, nam je dejal predsednik PD Prebold Jani Zagožen in nadaljeval:« V 35 letih je samo s tem pohodom prišlo sem več kot petdeset tisoč planincev. Si predstavljate, koliko jih vsak dan hodi po vsej Sloveniji? Planinstvo je način življenja, ki plemeniti slehernika in ga uči ljubiti in varovati naravo. Odnos do nje se tudi po zaslugi planinstva popravlja.« In zares na vsej poti nisem opazil niti ene odvržene smeti. Planinstvo ne krepi le telo in duha. Plemeniti vso človeško bit. Naj jo plemeni-tijo tudi vsi ostali pohodi, ki se bodo še zvrstili (precej jih bo tudi na našem območju) in bodo skoraj vsak konec tedna. JANEZ VEDENIK Do planinskega doma vodi več poti iz različnih izhodišč. Tja se lahko odpravite tudi iz Grajske vasi, Tabora in Podmeje med Preboldom in Trbovljami oziroma Savinjsko dolino in Zasavjem. Tudi od tod so se na 35. zimski pohod odpravili mnogi planinci. Kitajščina ji gre dobro od ust Kozjanka v Šanghaju doživlja svoje sanje Dom Maje Sinkovič je na Bučah, v malem idiličnem kraju v občini Kozje. Želja po znanju, novih poznanstvih in dogodivščinah ter širjenju obzorij jo je že med študijem zvabila v Azijo. Leto dni je preživela v glavnem mestu Kitajske, Pekingu. Še bolj kot Peking jo je navdušil Šanghaj, ki je danes praktično njen drugi dom. Božično-no-voletne praznike je preživela v Sloveniji in priložnost sva izkoristili za klepet. Že v srednji šoli so Majo Sinkovič navduševala potovanja, ni pa si mislila, da jo bo nekoč zasvojila prav Kitajska. Obramboslovje je bila njena izbira študija, ker ga je želela nekoliko popestriti, pa se je vpisala še na filozofsko fakulteto, smer sinologija. Takrat pravzaprav ni točno vedela, kaj sinologija sploh je, a kmalu je spoznala, da so kitajski jezik, zgodovina, filozofija in kultura tisto, kar bo zaznamovalo njeno življenje. Brez ogromno vaje ne gre Osvojiti pismenke in me-lodiko kitajščine ni mačji kašelj. Kar pol leta študenti na primer potrebujejo samo, da se naučijo brati kitajsko-angle-ški slovar. »Potrebne je zares ogromno vaje, predvsem to. Ko že znaš dovolj pismenk, ti postaja vedno bolj jasno, kako jih sestavljaš, je pa pomembna zares vsaka poteza. Vse poteze morajo namreč biti zapisane v pravilnem zaporedju,« razlaga Maja. Pri tem izpostavi tudi pomen melodi-ke: »Imajo štiri tone. Beseda Qing wen na primer pomeni oprostite in jo uporabiš, kadar želiš nekoga nagovoriti. Z nekoliko drugačnim naglasom pomeni prosim, poljubi me. Tako da se lahko hitro zmotiš in se znajdeš v nekoliko neprijetni situaciji.« Med študijem v Sloveniji se študenti naučijo le osnov uradnega kitajskega jezika, mandarinščine. Za pogovor v kitajščini pa moraš vsaj nekaj let preživeti na Kitajskem. Tako se je Maja - ob podpori štipendije, ki jo podeljuje kitajska vlada - prvič na Kitajsko odpravila po drugem letniku študija, ko je v Pekingu, zgodovinsko in kulturno izjemno bogati prestolnici, svoje znanje izpopolnjevala leto dni. Po Med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji leta 2008 je bila Maja Sinkovič oficirka za zveze za Kitajsko, kar je bila izjemna izkušnja. Njena naloga je bila predstavitev Slovenije kitajskim delegacijam in vodenje kitajskih predstavnikov na konference in sestanke. diplomi je prejela še štipendijo za enoletni študij na eni od univerz v Šanghaju. Na isto univerzo se je leta 2010, tokrat samoplačniško, vrnila še za en semester, študirat poslovno kitajščino. Prvo stopnjo je opravila z odliko, kot najboljša v razredu, v katerem so, mimogrede, skoraj sami Azijci, večinoma Indo-nezijci. »Bila sem presenečena nad rezultatom, saj ima večina sošolcev prednike prav s Kitajske in se s starši ali starimi starši v kitajščini pogovarjajo že od malih nog. Kitajska je ena največjih držav na svetu in je razdeljena na 22 provinc. Diplomirana sinologinja in obrambo-slovka počitnice in proste dneve s pridom izkorišča za potovanja. Peking in Šanghaj je prečesala že po dolgem in počez, med drugim pa je odkrivala še precej delov države. Posebej navdušila sta jo Notranja Mongolija, kjer je življenje, kot da bi se ustavilo, ter jugozahodni del Kitajske, kjer je na tri tisoč metrih nadmorske višine pomanjšana kopija palače iz tibetanske Lase. Podala se je tudi na križarjenje po reki Jangce, na druženje s pandami, pa tudi v nikoli speči Hong Kong. Njena velika želja pa ostaja še obisk Tibeta. Maja v enem od številnih parkov. Manjši in večji templji in paviljoni so na Kitajskem stalnica. Sem se pa na izpitih res kar dobro izkazala, saj sem na vseh dosegla nad 95-odsto-tno uspešnost,« pove nekoliko skromno. Septembra lani je Maja Sinkovič ponovno prejela štipendijo in se vrnila v Šanghaj, da se spopade s še dvema stopnjama študija poslovne kitajščine. Veliko priložnosti za dober zaslužek Življenje v Šanghaju nudi priložnosti za številna zanimiva doživetja. Tako si je Maja na primer ogledala dir- ko formule ena, za rekreacijo pa skrbi z igranjem tipičnega kitajskega športa, badmintona. Ker je poleg štipendije vedno dobrodošel še kakšen evro ali kitajski juan, se je Slovenka že nekajkrat preizkusila v snemanju filmov. Plačilo je dobro, odlično pravzaprav. Kot statistka za kakšne tri, štiri ure snemanja dobi tudi do šestdeset evrov. Evropejci, ki so na Kitajskem zaradi svoje svetle kože dobesedno oboževani, z lahkoto najdejo tudi delo učiteljev angleškega jezika. Nekaj ur tedensko tako Maja nameni tudi tej »službi«. Študij poslovne kitajščine želi Maja Sinkovič unovčiti pri svoji poklicni karieri. Še vsaj nekaj let želi ostati v Šanghaju in upa, da bo uspela najti službo. Želi se povezati s katerim od številnih slovenskih ali tujih podjetij, ki tam odpirajo svoja predstavništva. Leto ji bo, kot kaže, naklonjeno. 23. januarja Kitajci namreč vstopajo v leto zmaja, ki naj bi bilo dobro za sklepanje poslov. ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Maje Sinkovič Dobesedno zaljubila se je Maja v 25-milijonski Šanghaj, ekonomsko središče Kitajske, ki ima, kot pravi, vse, kar imajo velika evropska mesta. Razen kurjave. »Južni del Kitajske ne pozna ogrevalnih sistemov. Čeprav se v Šanghaju temperatura spusti tudi pod ledišče, ne kurijo. V učilnici tako sedimo v bundah in dobro, da imamo v študentskih domovih vsaj toplo vodo. Tako se vsaj malo pogrejem. Že pa res komaj čakam pomlad,« razlaga. Nenatančnost »krvnica« ■ v v Lasčanov Po porazih v Tel Avivu in proti Olimpiji Laški košarkarji so si na gostovanju v Tel Avivu »baterije polnili« tudi ob morju, a tako kot z Maccabijem tudi z Unionom Olimpijo niso prišli do pozitivnega rezultata. Laški košarkarji so v štirih dneh v Jadranski ligi doživeli dva poraza. Prvega z 51:87 v toplem Tel Avivu, kjer so zadnji trening pred tekmo opravili ob morju na plaži, drugega pa s 63:69 v domači dvorani proti ljubljanski Olimpiji. Zlatorog je v 15. krogu Jadranske lige doživel trinajsti poraz. V pivovarskem obračunu z Unionom Olimpijo so v domači dvorani Tri lilije izgubili s 63:69. Prvi polčas je bil enakovreden, končal pa se je s prednostjo štirih točk Ljubljančanov. Gostje so v 28. minuti prišli do najvišjega vodstva s 55:43, zatem pa se je gostiteljem uspelo vrniti. V 35. minuti so po košu Aleksandra Grueva izenačili na 55:55, po uspešnem polaganju Luke Lapornika pa povedli s 57:55. Sledila je dramatična končnica, ki jo je z dvema trojkama odločil gostujoči košarkar Sasu Salin in poskrbel, da je Olimpija prišla do devete zmage. Za Laščane so bili usodni nenatančni meti, saj so tudi iz nekaterih ugodnih položajev zgrešili. Iz dvajsetih poizkusov za tri točke so zadeli le tri. Krivca pri domačih nikakor ne moremo iskati, potem ko pri vseh, ki so stopili na parket, ni bilo videti prave sproščenosti in razigranosti. Prijetno je presenetil le novinec Aleksandar Gruev, ki se dobro vključuje v novo sredino. Gostujoči trener Sašo Filipovski je po težko priborjeni zmagi dejal: »Čestitke Laščanom za dobro igro in borbenost. Mi smo imeli trikrat lepo prednost, a nisem zadovoljen, ker je nismo uspeli nadzorovati. Morali bi odigrati veliko bolj pametno. Domačim smo dovolili, da so nas ujeli in celo povedli. Zadovoljen sem z zmago, zdaj pa moramo korak za korakom odpravljati napake.« Domači igralec Mitja Nikolič je pripomnil: »Bili smo blizu, a obenem tako daleč. Čeprav ima Olimpija velike težave, je pokazala dobro igro. Nismo imeli odgovora na njeno dobro obrambo, nikakor pa nam ni stekel met. Na koncu smo dobili dve trojki in to je prelomilo srečanje, v katerem smo pričakovali zmago. Glave gor in gremo naprej.« Komentar je dodal organizator igre Zlatoroga Daniel Vujasinovič: »Imeli smo neverjetno število odprtih metov, ki pa jih nismo zadeli. Če bi odigrali tako, kot znamo, bi tekmo z lahkoto dobili. V napadu smo bili v krču in pri tem lahko začnem od sebe naprej _ Zelo smo razočarani.« Najučinkovitejši pri Zlatorogu je bil Alen Omić, ki je dosegel 15 točk, na drugi strani jih je Sasu Salin vknjižil 18. Laščani bodo danes v domačem prvenstvu gostili Parklje, v nedeljo pa v 16. krogu Jadranske lige Cedevito. MITJA KNEZ Ivo Sunara: »Maccabi je kot stroj« Trener laškega Zlatoroga po tekmi v Tel Avivu o novi izkušnji, trenutni situaciji in nadaljevanju sezone Laški košarkarji so pred tekmo z Unionom Olimpi-jo gostovali v Tel Avivu pri Maccabiju. To je bila za mlado zasedbo Ivana Suna-re lepa izkušnja, nagrada in dodatna motivacija za naprej. Čeprav so Laščani pred skoraj 9.000 gledalci v Nokia Areni izgubili za 36 točk, svoje kože niso prodali na tako lahek način. V uvodu so povedli s 14:4 in nekako šokirali domače vročekrvne navijače, ki so v nadaljevanju pričakovano prišli na svoj račun, ko je Maccabi, ki je ena najboljših evropskih ekip že vrsto let, začel delovati v svojem slogu. Klasični center je nuja Po tekmi je trener Zlatoroga Ivo Sunara povedal, da se je videlo, kaj pomeni popolna ekipa z veliko širino različnih tipov igralcev. »Maccabi je kot stroj. Če se ti le za trenutek ustaviš, on gre naprej. Moje fante je treba pohvaliti za hrabro igro v začetku tekme. Lepa igra in lepo vodstvo, vendar je tekma proti tako dobri ekipi zelo dolga. Upam, da smo se veliko naučili za naprej.« Sunara je imel v Tel Avivu na voljo tudi novinca Aleksandra Grueva, več kot očitno pa je, da ekipa nujno potrebuje še klasični oziro- 52-letni Ivo Sunara je začel svojo igralsko pot pri 13 letih. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal pri 28 letih, ko je odšel v Italijo. To si bili časi, ko je v tujino lahko odšel igrat le državni reprezentant, in njegovo veselje je bilo nepopisno. »Zelo sem si želel postati trener. Zadnja štiri leta igralske kariere sem se pripravljal tudi na to vlogo.« ma pravi center, ki bo velika pridobitev za ostale igralce, saj v tem trenutku Zlatorog na tem mestu nima prave rešitve. Alen Omić, ki se je že letos nekajkrat izkazal, je zdaj povsem odpovedal in njegova forma je več kot očitno padla. Laško je velik izziv Za Iva Sunaro je mesto prvega trenerja Zlatoroga velik izziv. Pred mlado ekipo je svetla prihodnost, pa vendar je potrebno je še veliko trdega dela, kar se zaveda tudi sam. »Učenje mlade ekipe, to je nekaj zelo lepega. Je pa treba vedeti, da je nastopanje v ligi ABA mala težava, a borimo se in v tem slogu bomo nadaljevali. Ko bomo po saniranih poškodbah nekaterih igralcev popolni, ko bomo dobili novega kakšnega visokega igralca, potem nam bo lažje in verjamem, da se bomo dvignili. Mladost je tisto, kar je velik jutri Laškega. Na vsaki tekmi poizkušamo, da igralci dobijo pravi stik z igriščem. Uspelo nam bo.« Ivo Sunara bo z mlado zasedbo Zlatoroga poskusil narediti vse, da si zagotovi obstanek v Jadranski ligi, čeprav trenutno na lestvici zaseda zadnje mesto. MITJA KNEZ Foto: GrupA Celjski nogometaši začenjajo danes Nogometaši Celja bodo danes začeli priprave na drugi del sezone. Ta se bo začel v soboto, 3. marca, ko bodo Celjani gostovali v Novi Gorici. Igralci in strokovni štab se bodo na Skalni kleti zbrali ob 14. uri. Prvi del priprav bodo opravili na atletskem štadionu in v fitnesu. Pred začetkom je spregovoril tehnični vodja ekipe Borut Arlič: »Po prvem tednu se bomo preselili na travnato površino. Zaenkrat ne predvidevamo, da bi priprave opravljali izven Celja. Spremembe? Velik sprememb v moštvu naj ne bi bilo. Je pa tudi to ena od možnosti, če pogledamo na trenutno situacijo. Želje po kakšni okrepitvi nedvomno obstajajo, a realnost je takšna, da si jo bomo težko privoščili. Kader bomo najbrž okrepili s kakšnim od mlajših igralcev.« Prvi izmed številnih nasprotnikov na prijateljskih tekmah bo Zagreb. MITJA KNEZ Tri medalje za o celjske drsalke Pretekli konec tedna je bilo v Ljubljani državno prvenstvo katerem je sodelovalo 45 tekmovalcev iz šestih slovenskih celjske drsalke. Celjanke so se okitile z enim naslovoma državne prvakinje in c prvakinje. Med članicami je Daša Grm osvojila naslov državne po je uspelo Patricij Juren, saj je med mladinkami stopila na najvišjo je na zmagovalnem odru družbo delala Pina Umek. V kategoriji c 6. mesto, Maruša Udrih 10., Anja Habulin 14. in Liza Brilej 18 je bila Lara Guček tik pod stopničkami na četrtem mestu, Laris Nina Pušnik 11. in Nataša Volmut 12. Celjska ekipa je v skupni r mesto, kar je lep uspeh, saj ima malo tekmovalcev. www.novitednik.com www.i Janko in Barbara Parfant sta v vili Savinja pogostila mlado celjsko košarkarsko ekipo. Po dveh letih spet dvojna krona? Podpredsednik Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje Janko Parfant je pripravil ponovoletni sprejem za igralke in vse klubske delavce. Pozabljena sta boleča doma poraza z Ra-divojem Koraćem v Jadranski in s Triglavom v slovenski ligi. »Splača se truditi za vas. Vsaka dobra tekma, tudi če jo izgubite, nas prepriča, da gremo naprej. Zamujamo s plačami, toda klub deluje nemoteno, predvsem zaradi določenih ljudi,« je poudaril predsednik kluba Urban Majcen in podobno kot Parfant izpostavil Uroša Kranjca ter njegov vsakodnevni trud. Odškodnina za Ano Tur-činović ni plačana, zato bo treba izraelski klub prijaviti Mednarodni košarkarski zvezi. Imperativ ŽKK Athlete in trenerja Damirja Grgiča ostaja osvojitev obeh domačih lovorik, kar je celjskemu klubu nazadnje uspelo leta 2009. Nato so se celjske košarkarice na prvi letošnji tekmi znesle nad tekmicami, doma so Domžalčanke ugnale s 110:35. DŠ Foto: SHERPA ■ V ■ A Vri V Đuriciceva četa ze na delu Velenjski nogometaši so priprave na spomladanski del sezone začeli včeraj. Zbrali so se Ob jezeru, kjer bodo tudi opravili prve treninge. V Velenju zaenkrat novih prihodov oziroma odhodov ni. Varovanci trenerja Milana Đuričića bodo do 25. januarja le trenirali ter skrbeli za kondicijsko pripravljenost, zatem pa začeli igrati prijateljske tekme. Do začetka drugega dela sezone naj bi jih odigrali devet. Milan Đuričić je na prvem zboru, kjer je bilo kar 37 igralcev, med njimi devet mladincev in trije novi obrazi, dejal: »V pripravljalnem obdobju bomo naredili vse, da bo naša igra še agresivnejša. Izboljšati moramo tudi timsko igro, tukaj je še ogromno rezerv. Vse to moramo nujno popraviti, kajti moramo izpolniti cilje, ki pa niso mali. Želimo v Evropo. Skozi pokalno tekmovanje ali prvenstveno. To je cilj in vse bomo naredili, da ga uresničimo.« Rudar po jesenskem delu prvenstva zaseda peto mesto. Uvrščen pa je tudi v polfinale pokalnega tekmovanja, kjer so še Celje, Maribor in Šenčur. Žreb polfinalnih parov bi moral biti sicer že ob koncu leta, vendar pa ga do danes še ni bilo. MiK odlične v umetnostnem drsanju, na klubov. Znova so se izkazale vema naslovoma državne pod-Ddprvakinje. Kar ni uspelo Daši, 3 stopničko. Z drugim mestom ji leklice A je Nina Polšak zasedla 8. mesto. V kategoriji deklice B >a Šafarič 9., Nicole Vrunč 10., azvrstitvi klubov zasedla drugo MITJA KNEZ adiocelje.com gostujoči komentar Prosti pad slovenske košarke Slovenska košarka vsesplošno nazaduje. Že vrsto let pada njena kvaliteta. Večina Udeleženih, kot so na primer vrh KZS, direktorji večjih in manjših klubov, aktualni trenerji in »poslušni novinarji«, si zatiska oči; tega ne vidijo tako ali celo pišejo o »uspehih« ^ Seveda je treba najprej omeniti paradnega konja - ljubljanski Union Olimpija, ki tava v temi že dolga leta, brezglavo kupuje igralce, se zadolžuje in hkrati upa na čudežno rešitev iz te agonije. Tudi v sezoni 2011/12 je nakupil preveč povprečnih tujcev, dodal domačega veterana in (ne več rosno) mladega »obetavnika«! Koncept je zagotovo napačen. Ekipa, ki je prepolna nezadovoljnih tujcev, veteranov in večno mladih talentov, se je razblinila kot balonček iz milnice. Prevzema kdo krivdo? Nihče! Po tem modelu se več ali manj ravnajo tudi ostali klubi v Sloveniji; od tega jih je v 1. ligi Telemach kar pet s celjskega območja. Njihova skupna točka je slabo delo z mladimi (razen Zlatoroga), premalo imajo doma vzgojenih igralcev in preveč (pod)povprečnih tujcev. Vsi vemo, da najem brezsrčnih plačancev ne pripomore k uspehu niti atmosferi v ekipah, a vendar vsi tako delujejo. Še najbolje gre trenutno šo-štanjski Elektri, ki zaseda 2. mesto v ligi Telemach, a ima še vedno premalo gledalcev in ob kroničnem vlaganju v tuje igralce le redkokateri domačin pride do pomembnejše vloge. Razen Nuhanoviča v slovenskem prostoru že deset let niso uveljavili nobenega domačina, čeprav je bilo visokih igralcev in talentov na pretek vsa leta. Zgodba zase je laški Zlatorog, ki prav tako že več kot deset let (od uvrstitve v Evroligo) meče milijone evrov z lopato v Savinjo. Vsako leto (kot Olim-pija) nakupi povprečne igralce in trenerje, jih nato menjuje, drago plačuje, a rezultata ni od nikoder; še najbolje mu je šlo lani, ko je malce pomladil ekipo! Tudi letos ni klub začel MILOŠ SAGADIN, višji košarkaški trener nič bolje, že nekaj igralcev je odšlo zaradi slabe igre; a kaj, ko se niso sami pripeljali v klub, ampak jih je nestrokovna klubska operativa izbrala, povabila, preplačala in potem odpustila! Enako je s trenersko garnituro; Trifunovič in pomočnik sta morala prepustiti mesto Sunari, toda ta kombinacija je iz ABA(NLB)-ligepredlani spravila že Domžale; torej ne kaže nič bolje niti Laščanom! Bodo pa vse to drago plačali, dokler bodo še imeli stabilne finance; kar je tudi ena redkih odlik tega kluba. Gledalcev že zdavnaj ni več (veliko), da bi pa intenzivneje vključevali mlade domače igralce (saj imajo dobro zaledje) in v njih vlagali, pa še niso dojeli. Šentjur deluje toplo-hladno, kakšno leto višje, potem spet nižje na lestvici. A je treba priznati, da se za takšno malo sredino dobro in dolgo drži v 1. ligi (v nasprotju z Zagorjem, Roglo ali s Trbovljami), a vendarle s petimi tujci in tremi domačimi igralci v ekipi ne more naprej. Še manj bo mogoče dolgoročno stabilizirati ekipo, saj je treba v tem kontekstu vsako leto začeti znova. Ima pa klub še vedno odlično publiko in tako prednost domačega terena, saj še vedno pod pritiskom dvorane sodniki popuščajo in takrat gre. Na Polzeli najbrž nikoli ne bo nič novega, gledalcev ni več toliko kot pred leti (a so bučni). Brez sistematičnega koncepta ne gre naprej; nekaj tujcev, kakšen veteran ali brezposeln igralec, brez trdega dela, a se kljub temu po dolgih letih pojavlja mlad, domač igralec (Vašl), čeprav vemo, kako malo mladih košarkarjev je v tem malem kraju. Imajo pa še vedno zelo dobre pogoje in košarki prijazno okolje; škoda, da ne iztržijo več iz tega. Novinka v 1. ligi je letos Rogaška Crystal, ki ima tudi dobre pogoje za delo; infrastrukturo - več telovadnic, hotelov za priprave vrhunskih košarkarskih ekip - in tudi publiko, ki se množično odziva; je pa tudi finančno stabilna. A od desetih igralcev v ekipi ima tudi tam le enega ali dva domačina, čeprav bi bilo najbolje obratno sorazmerje. Vedno, kadar Rogaška usmerja svojo zgodbo v nakupe in plačevanje najemnikov, se ji to vrne kot bumerang v obliki zadolževanja, odhoda igralcev, prenehanja delovanja kluba, ki je ponavadi brez kakovostnega podmladka. Klub naj bi lani praznoval 50-letnico, vendar so ga vmes kar 2-3 krat pokopali in nato čez nekaj let začeli znova! Ocena rezultatov klubov s Celjskega je v slovenskem prostoru sicer zadovoljiva, le da je ta prostor zdaj nižje kot kdajko-li in se zaradi tega ne smemo slepiti. Tu igrajo podpovprečni tujci, nekaj veteranov; vsekakor pa je mladih igralcev le za pest, a še ti niso nosilci igre po klubih. Igrajo se staromodne (bolgarske) conske obrambe, saj je individualne in zlasti agresivne obrambe težko natrenirati in odgarati. V napadu se ravnajo po »run and gun« (teci in meci) principu; članski igralci delajo veliko preveč tehničnih napak - korakov, dvojnega vodenja, slabih podaj, vse do zgrešenih odprtih metov. To sicer daje včasih tekmam pridih napetosti ali izenačenosti; kvaliteti igre pa veliko zaušnico. Vsekakor nosijo veliko krivde pri tem trenerji brez (naprednejših) vizij, a so poslušni do uprav in ostajajo v sedlu. Le gledalcev te košarke ni več na tisoče, ampak (nekaj) sto. Zaradi njih se tudi igra ta prečudovita igra! Mnenja avtorjev gostujočega komentarja ne odražajo stališč uredništva Novega tednika. panorama MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog: Dobovec - Litija 2:3 (1:2); Kroflič (10), Ma-rot (29), Bronx - Nazarje 2:3 (1:1); D. Kugler 16, Metulj (28, 40-10 m). Vrstni red: Litija 37, Dobovec 29, Oplast 26, Puntar 25, Nazarje 16, Bronx, Ajdovščina 11, Casino Safir 7. 2. SL, 11. krog: Velenje - Benedikt 8:1 (4:1); Štraus (3, 11), Špacapan (19, 26), Mahmuto-vič (20, 38), Softič (39). Vrstni red: Vuko 28, Slovenske Gorice 20, Sevnica 18, Brezje 17, Velenje, Fragmat 16, Ke-belj 13, Velike Lašče 11, Stripy 8, Tomaž 5, Benedikt 4. KOŠARKA Jadranska liga, 15. krog: Zlatorog - Union Olimpija 63:69; Dobitnice medalj (od leve): Pina Umek, Patricija Juren in Daša Grm - Št.3-10.januar2012 Omić 15, Škifić 11, L. Lapornik 10, Brodnik 8, Gruev 6, Niko-lič, Vujasinovič 5, Ž. Dimec 2, Atanackovič 1; Salin 18, Blažič 17. Vrstni red: Maccabi 29, Ce-devita 25, Partizan, Budučnost 24, Union Olimpija 23, Široki, Radnički, Cibona, Zagreb 21, Crvena zvezda, Krka, Hemo-farm 18, Helios, Zlatorog 17. 1. SKL, 11. krog: Parklji - Rogaška 61:72; Lorbek 14, Filipovič 10; Miljkovič 22, Tomič 15, Smajlovič 11, Jotič 10, Pešič, Petrovič 6, Šoškič 2, Hopsi -Elektra 73:83; Sviridov 16, Hohler 15, Vašl 13, Pod-vršnik 10, Sebič 7, Godler 5, Hannibal 4, Kobale 3; Julevič 23, Horvat 21, Lelič 13, Zagorc 12, Lekič 5, Pajevič 4, Nuha-novič 3, Bukovič 2. Vrstni red: Helios 21, Elektra 20, Šentjur, Maribor 18, Zlatorog 17, Rogaška, Hopsi 16, Geoplin Slovan 15, Mercator, Parklji 12. 1. SKL (ž), 11. krog: Athlete - Domžale 110:35; Trebec 28, Orozovič 20, Oblak 17, Jagodič, Macura 13, Gajič 10, Klavžar 7, Brišnik 2; Hozjan 15, Ivanc 7. Vrstni red: ODBOJKA 1. DL, 14. krog: SIP Šempeter - Triglav 1:3. Vrstni red: ACH Volley 42, Calcit 36, Salonit 25, Triglav, Panvita 23, Kropa 21, GO Volley 19, Krka 11, Maribor 8, Šempeter 2. (MIK) športni koledar Torek, 10. 1. KOŠARKA 1. SKL, 12. krog, Laško: Zlatorog - Parklji (19). 14 KRONIKA NOVI TEDNIK Še enkrat o bolečih podrobnostih umora Bo družinska tragedija iz Nove vasi v torek vendarle dobila epilog? Agonije Celjanke Sonje Smodiš, ki je leta 2001 do smrti zabodla svojega moža, še vedno ni konec. Več kot deset let po družinski tragediji, ki je bila pika na i petnajstletnemu nasilju partnerja nad njo, bo Smodiševa morala ponovno čez vsako podrobnost usodnega 28. septembra 2001. Danes bo namreč spet sedla na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča. Sojenje za umor se bo začelo ponovno, ker je tako odločilo vrhovno sodišče. Naj spomnimo, da so Smodiševo - zaradi umora partnerja Bogdana Haceta - leta 2009 obsodili na tri leta zapora. To je bila glede na takratni kazenski zakonik, ki je za takšno kaznivo dejanje predvideval od 5 do 15 let za zapahi, ena naj-milejših, če že ne najnižja kazen za umor v Sloveniji. Razlog za to je bil, tako je navedel sodnik Milko Ško-berne, ki ji je takrat sodil, tudi v tem, da je ženska partnerjevo psihično in fizično maltretiranje trpela dolgih 15 let. O umoru se je takrat ogromno govorilo, saj je bil Hace v Celju dokaj znan. Tudi po tem, da je bil izjemno dober v borilnih veščinah. Smodiševi je zaradi strahu za svoje življenje prekipelo zatem, ko je Hace prišel nekega večera domov pijan in jo začel pretepati, boksati in brcati. Ženska je v kuhinji pograbila 13-centimetrski nož, se z njim branila pred partnerjevimi klofutami, vmes je celo uspela pobegniti na hodnik in pozvoniti pri sosedih za pomoč, a ji ni odprl nihče. Ko je stopila nazaj v svoje stanovanje, je Hace nadaljeval s pretepanjem. Kdaj ga je zabodla, se Smodiševa na prvem sojenju ni spomnila, je pa dogodek obžalovala. Hace je umrl zaradi štirih vbodov, eden je bil naravnost v srce. Medinski izvedenec je in bo verjetno tudi na ponovnem sojenju dejal, Sonja Smodiš je skoraj vse obravnava prvega sojenja spremljala s solzami v očeh. Po petnajstih letih družinskega nasilja, večletnih sodnih postopkih bo zdaj morala vse to ponovno podoživljati. Bo pogojna? Na ponovnem sojenju bo moral sodni senat dobro pretehtati vse podrobnosti in okoliščine primera, saj naj bi vrhovno sodišče po naših podatkih v svoji odločitvi zapisalo, da »se ne more nikomur prepovedati, da bi se obranil pred protipravnim napadom«. Verjetno so s tem odprli možnost, da je šlo za silobran, kar odvetnica Smodiševe Nuša Maček trdi že ves čas. Še posebej bodo morali pri tej odločitvi na okrožnem sodišču presoditi, za kakšen napad je usodnega 28. septembra pravzaprav šlo. Hace naj bi umrl po zadnjem, četrtem vbodu z nožem. Ključna so torej vprašanja, ali je njegov napad na Smodiševo trajal neprekinjeno, ali pa je šlo znotraj tega časa napada za posamezne nasilne dogodke, v kolikšni meri se je napadena bala za svoje življenje, ali se zaradi strahu res ne spominja vbodov in v kakšnem stanju (ne)prištevnosti je bila. Ravno to lahko vodi v oprostilni epilog, torej, da bodo Smodiševo mogoče že danes oprostili. Na drugi strani pa bi lahko, glede na navedbe vrhovnega tožilstva, ki naj bi bile po naših informacijah močno v prid Smodiševi, tožilstvo odstopilo od pregona, vendar se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Lahko bi ji tudi izrekli izredno milo kazen. Če bo ta na primer dve leti, bi jo upoštevajoč okoliščine dogodka (dolgotrajno nasilje, trajajoč napad) obsodili celo na pogojno kazen. da je šlo za močan zamah, ki bi se ga obtožena morala spominjati, vendar je to takoj zanikala psihiatrinja. Ta je namreč dopustila možnost, da zaradi razburjenosti in bistveno zmanjšane prištevnosti Smodiševa resnično ni vedela, da mu je zarila nož v telo. Že bila na Igu Žalostno je, da sodni mlini niso mogli tega primera zmleti prej. Že Škoberne (ki zdaj ne dela več zaradi očit- Ob elektriko zaradi vetra V noči na soboto je močan veter pustošil po mnogih krajih v Sloveniji. Najhuje je bilo na Gorenjskem, kjer so sunki vetra dosegali tudi do 180 kilometrov na uro. Tudi na Celjskem so poročali o močnejših sunkih, a predvsem iz Zgornje Savinjske doline. Najhuje je bilo na območju občine Ljubno, kjer je že v petek zvečer zaradi močnega vetra izpadla elektrika zaradi poškodb 14 transformatorskih postaj. Veter je podrl nekaj električnih drogov ter posamezna drevesa in veje na električne vodnike. Brez elektrike je bilo 143 odjemalcev v glavnem v višje ležečih in redkeje naseljenih predelih občine Ljubno. V naselju Okonina so naprej opeke, ki so padale s strehe, poškodovale gasilsko vozilo, nato je večje drevo padlo še na streho stanovanjske hiše. V sobotnem jutru je močan veter podiral električne drogove v naselju Radegunda v občini Mozirje. Brez oskrbe z električno energijo je bilo okoli 214 odjemalcev. Brez elektrike so zaradi podrtih drogov ostali tudi v nekaterih naseljih v občini Rečica ob Savinji ter več gospodinjstev na območju Podvolovljeka v občini Luče. Delavci Elektra Celje so nekaj okvar odpravili že v petkovih poznih večernih urah, z delom pa so nadaljevali celo soboto. Sedaj je oskrba z električno energijo v večini krajev nemotena. US, SŠol kov o domnevnem jemanju podkupnine) je na sojenju jasno dejal, da ni njegova krivda, da se je obtoženi začelo soditi šele po osmih letih od dogodka. In ji ta čas, ko je pač ta postopek verjetno nekje miroval, štel kot olajševalno okoliščino. Zdaj ji bo moral soditi nov sodni senat, a ne samo zato, ker Škoberne ne dela več, ampak tudi ker je tako odločilo vrhovno sodišče. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča decembra predlani je že višje sodišče Smodiševi zaporno kazen znižalo za šest mesecev. V začetku decembra leta 2010 se je nato Smodiševa odpravila na prestajanje zaporne kazni, vendar je bila na Igu le sedem dni. Nato je izvedela za odločitev vrhovnega sodišča in prišla domov. Zdaj je na prostosti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Reševalci obvladali požar V noči na petek je članom Reševalne čete Premogovnika Velenje uspelo zadušiti požar v podzemnem delu muzeja premogovništva, do katerega je prišlo v sredo v večernih urah. Da bi preprečili prepihovanje zraka skozi razrušene plasti, so člani reševalne čete z dodatnimi ukrepi preventivno zaprli širše območje okrog jaška Škale in preprečili dostop svežega zraka na območje požara. Zdaj bodo poskrbeli za nekajdnevno ohlajevanje območja v okolici jaška Škale, nato bodo natančno pregledali požarno območje. Šele nato bodo lahko natančno ocenili nastalo škodo. Po zadnjih ugotovitvah naj bi do požara v muzeju prišlo zaradi prepihovanja zraka skozi razrušene premogovne plasti in samovžiga premoga. Kot smo poročali, proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje ni bila ogrožena in je bila nemotena, ker je območje Muzeja premogovništva Slovenije ločeno od proizvodnega dela jame. Se je pa v požaru izkazala učinkovitost reševalcev in tudi opreme, pravi predsednik uprave Premogovnika Velenje Milan Medved: »Pri posredovanju so se ponovno zelo izkazali člani reševalne čete in protipožarne intervencijske ekipe. Pokazali so ne le veliko mero usposobljenosti, ampak tudi veliko mero požrtvovalnosti pri izvajanju aktivnosti za omejevanje posledic požara. V veliki meri so pri omejevanju požara sodelovale tudi različne službe Premogovnika Velenje in njegovih hčerinskih družb, ki so kljub poznim nočnim uram poskrbele za pravočasno dostavo potrebnega materiala in orodij, ki so jih pri svojem delu potrebovali reševalci. Za njihovo pomoč in angažiranost se vsem sodelujočim iskreno zahvaljujem.« US info 113 Evakuirali velenjski Lidl Prostovoljni gasilci iz Velenja so morali v soboto popoldne iz trgovine Lidl na Štrbenkovi cesti evakuirati prodajalce in kupce. V glavni električni omarici je prišlo do kratkega stika, zato je bilo v prostorih ogromno dima, nakar se je sprožil še alarm. Večje škode ni bilo, gasilci so po izklopu elektrike objekt še prezračili, pregledali električno napeljavo ter streho objekta, da ne bi kje morda zatlelo. Vozil prehitro? V Ulici Rista Savina v Žalcu se je v soboto popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval motorist. 42-letnik je vozil iz smeri Savinjske ceste proti Gregorčičevi ulici, nato je na ravnem delu vozišča zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v betonski robnik, padel po vozišču ter nato še trčil v žičnato ograjo. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico. SŠol Eksplodiralo pri Čehajićevi hiši Eksplozijo je slišalo skoraj vso Ostrožno Več kot štiri ure so v noči s petka na soboto kriminalisti in tudi bombni tehniki, ki so se pripeljali iz Ljubljane, zbirali sledi in dokaze v neposredni bližini hiše Esada Čehajića. Neznanec je v elektro omarico hiše, v kateri je pred časom Čehajić tudi stanoval, podstavil eksplozivno telo. Eksplodiralo je v petek, nekaj minut čez 22. uro, pok so slišali skoraj vsi na Ostrožnem in še dlje. Elektro omarico je razneslo do 100 metrov daleč po bližnjem travniku. Sreča je bila le, da v neposredni bližini ni bilo nikogar, saj bi se drugače zadeva lahko končala tragično. Čehajić trenutno ne biva njem, ne želi javno govoriti, v tej hiši, ampak v objektu, ki je od nje oddaljen nekaj deset metrov, so pa doma v tej hiši njegovi otroci z njegovo nekdanjo partnerko. »V petek zvečer sta prišla sin in hčera do mene, češ da je eksplodirala bomba. Pok sem slišal tudi sam, seveda pa nisem pomislil, da bi se zgodilo kaj takega. Poklical sem policijo, nato še kriminaliste v Ljubljano,« razlaga Esad Čehajić. O tem, ali sumi, kdo stoji za tem kaznivim deja- trdi pa, da točno ve, kdo je eksploziv podstavil. Ali so morda te dni kriminalisti že koga prijeli oziroma ali imajo krog osumljencev, smo vprašali tudi celjsko policijo. Tam pravijo, da zaradi »interesa preiskave« ne morejo govoriti o podrobnostih, so pa potrdili naše podatke, da je šlo za eksplozivno telo. Neuradno se govori, da je bilo »profesionalno izdelano in tudi nameščeno«. V preiskavi naj bi kriminalisti že pregledovali kamere, ki naj bi bile nameščene na objektih v bližini, pa tudi na hiši, pred katero je eksplodiralo. Konec tedna so preiskovalci že trkali še na vrata okoliških stanovalcev, če bi v naselju pred eksplozijo morda opazili kakšno sumljivo osebo. Čehajić je sicer znan po tem, da je predlani prijavil celjskega okrožnega sodnika zaradi domnevnega jemanja podkupnine in po tem, da mu na celjskem sodišču sodijo zaradi vpletenosti v posredovanje pri prostituciji. To domnevno kaznivo dejanje naj bi storil še konec devetdesetih let. Že vrsto let pa se vleče tudi spor glede njegove nekdanje hiše. Ravno to hišo (pred katero je eksplodiralo) je namreč leta 2006 za 14 milijonov takratnih tolarjev na dražbi kupil nek Celjan, vendar se vanjo nikoli ni vselil. Če-hajića v času prodaje hiše sploh ni bilo v Sloveniji, saj je zbežal v tujino, ker so mu v Sloveniji očitali posredovanje pri prostituciji. Višje sodišče naj bi lani celo odločilo, da je okrajno sodišče prodalo to hišo zatem, ko je lastnica dela objekta že postala nekdanja Čehajićeva partnerica, ki ima torej do hiše tudi pravico. Zapletom z lastništvom te stavbe še vedno ni videti konca. Kljub temu, da Čehajić pravi, da ve, kdo stoji v ozadju petkove eksplozije, do zaključka kriminalistične preiskave ni mogoče sklepati, ali je nameščen eksploziv povezan s katerim od teh primerov. SŠol Foto: SHERPA Esad Čehajić pred delom betonske ograje, kjer je nekdo v elektro omarico podstavil eksploziv. Kaj mu neznanci s tem sporočajo? V eksploziji ni bil nihče poškodovan, lahko pa bi bilo drugače, če bi se v tistem času kdo pripeljal ali prišel mimo betonske ograje, v kateri je bila elektro omarica vgrajena. Kriminalisti bodo storilca ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. PORTRET Banda, ki navdušuje z glasbo Brencl banda poslušalcev ne pusti ravnodušnih - Za jesen napoveduje novo zgoščenko Ljubitelji etno glasbe zagotovo poznate Brencl bando, skupino, ki od glasbenih poznavalcev prejema izjemno pozitivne kritike. Še bolj so navdušeni številni poslušalci. Od izida zgoščenke oktobra 2010 jih je skupina zabavala na več kot sto koncertih in nastopih po vsej državi, malce so glasbeniki skočili tudi na tuje. Kamorkoli pridejo, navdušijo, ne le z glasbo, temveč tudi z izjemno energijo, ki se pretaka na odru in z odra. Tako občinstvo kar ne more nehati poplesovati. Sprva je bil duet, v katerem sta od leta 2007 ustvarjala Andrej Boštjančič in Polona Žalec. V sedanjem štiričlanskem sestavu Brencl banda deluje od konca leta 2009 in združuje še Roka Šinkovca in Matijo Krivca. Sedež ima skupina v Bistrici ob Sotli, od koder prihaja njen ustanovitelj, kitarist Andrej Bo-štjančič, prijateljem poznan kot Ruda, vadijo in snemajo pa predvsem v Ljubljani, saj prihajajo člani iz različnih koncev Slovenije. Violinistka in vokalistka Polona je tako Novomeščanka, harmonikar in vokalist Rok je Idrijčan, kontrabasist Matija pa je iz naših krajev, iz Žalca. Vsem je glasba smisel življenja, v njej neizmerno uživajo, z njo si služijo kruh. »V skupini Na prvencu Zemljin ples je štirinajst skladb, vse, razen ljudska »Lubca moja«, so avtorske. Skladbe so nastajale nekaj let, zgoščenko pa je Brencl banda ustvarila v le nekaj dneh. Njihov studio je bila Mati-jeva dnevna soba. Skupina že pridno zbira material za novo zgoščenko, izšla naj bi letos jeseni. Zagotovo jo bodo predstavili tudi na koncertih na Celjskem. sem želel imeti takšne ljudi, ki se ukvarjajo izključno z glasbo. Ne predstavljam si, da bi ob toliko >špilih<, kot jih imamo, zjutraj šel v službo. Če si finančno odvisen od tistega, kar počneš, se tudi bolj potrudiš in več časa posvetiš glasbi,« poudarja Boštjančič. Glasba s slovanskim duhom Repertoar Brencl bande je precej raznolik, rdeča nit pa je močan slovanski duh in morda gre prav zaradi tega ta glasba hitro v uho in nemalokrat daje občutek, da je že bila slišana. Le ena od skladb na zgoščenki Zemljin ples je ljudska, vse ostale so delo Boštjančiča. Nekatere poskočne, druge mirne in zasanjane, navdih za besedila pa avtor, kot pravi, črpa iz vsakdanjega življenja, iz stvari, ki ga obdajajo, in dogodkov, ki ga v slabem ali dobrem smislu vznemirjajo. Nekatere pesmi so inštrumentalne, druge so okrepljene z vokali, skupno vsem pa je, da poslušalca ne pustijo ravnodušnega. Zvokom kitare, harmonike, violine in kontrabasa tu pa tam dodajo še kakšen zvok in Boštjančič se spominja, kako je Matija med enim od nastopov bobnal po kontrabasu in ga v valu navdušenja zlomil. Še danes igra z rezervnim inštrumentom. Leto 2011 v znamenju festivalov V lanskem letu je Brencl banda naštela več kot sto koncertov in nastopov. Koncerti-rala je po vsej državi, pogosto pa je igrala tudi na porokah, praznovanjih, manjših javnih Polona Žalec, Rok Šinkovec, Andrej Boštjančič Ruda in Matija Krivec so v glasbi našli skupno ljubezen. - Št.3-10.januar2012 - Če mislite, da ima ime Brencl banda kakršnokoli povezavo z brenclji, pikajo-čimi žuželkami, se motite. »Del zemljišča mojega očeta v Bistrici ob Sotli, kjer je vinograd, se imenuje >bren-cl< in od tod ime skupine,« razlaga Boštjančič. Kljub temu pa na koncertih ponavadi zgleda, da občinstvo »pikajo«, saj poslušalci kar ne morejo sedeti pri miru. prireditvah. »Vsepovsod nas lahko postaviš, pa se nekako že znajdemo in zabavamo zbrane. Naša prednost je, da lahko igramo veliko različnih stvari, ne le avtorskih skladb, lahko pa gremo na nastop tudi v različnih sestavih, na primer le kot duet,« razlaga Boštjančič. Je pa bilo leto 2011, kot dodaja, pestro predvsem zaradi sodelovanj na številnih festivalih. Pranger v Rogaški Slatini, Lent v Mariboru, JEFF v Kopru, Etno Histeria v slovenski Istri, Jesenske serenade v Ljubljani, Soboško poletje v Murski Soboti ter Carniola v Kranju so le nekateri od njih. Lepe spomine imajo tudi na gostovanje v Srbiji, kjer so, kot pravijo, navdušili. Ponosni pa so glasbeniki tudi na to, da je njihova pesem Ej, mala, ej našla prostor na zgoščenki Etno Slovenija 2011, katere namen je promovirati slovensko etno glasbo izven meja države. ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Brencl bande 16 PROSirOVOL.JISTVO NOVI TEDNIK ^ "VB ■ V"- ■■■ Griski učitelji botri mladi Afričanki Zaposleni v Osnovni šoli Griže štipendirajo dekle z Madagaskarja Osnovna šola Griže se je pred tremi leti odločila finančno pomagati danes petnajstletni deklici Valerie Ra-tovondriaka z Madagaskarja. Ustanovili so Valerie sklad v okviru mednarodnega Unescovega projekta Pletemo nitje mreže. V prvih januarskih dneh pa so imeli priložnost to deklico tudi spoznati, saj jih je mlada Malgašinja obiskala v Grižah, kjer so v Domu Svobode pripravili slovensko-afriški večer. Ob koncu Slovensko-afriškega večera je zapela cela dvorana. Na odru pa sta se Valerie (tretja z leve) in Josephu pridružila tudi ravnatelj Franci Žagar in predstojnica celjskega Zavoda za šolstvo Sonja Zajc. »Z obiskom Valerie pa so se učenci spoznali tudi z deklico iz drugačnega okolja in načina življenja, kot ga imajo sami. Njihova kultura je nam tuja, s spoznavanjem pa širimo tudi naša obzorja,« je po prireditvi v petek zvečer povedala magistra Sonja Zajc, predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo Celje. V Domu Svobode v Grižah so pripravili Sloven-sko-afriški večer, na katerem je bila častna gostja prav Valerie Ratovondriaka, ki je s svojim petjem na noge spravila celotno občinstvo. Nastopili so tudi otroci iz vrtca Zabukovica, učenci griške šole, sestra Felicitas Nwabueze z učenci, kakor tudi a capella zbor Bee Geesus in fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Gregorja Deleja. Malgaš Joseph Rakotorahalay je v Slovenijo prišel leta 1977, ko je v Ljubljani dobil štipendijo Gibanja neuvrščenih za študij arhitekture. V Sloveniji je ostal, se zaposlil in ustvaril družino. Danes je vez med Madagaskarjem in Slovenijo. Leta 1981 je začel sodelovati s slovenskim misijonarjem na Madagaskarju Pedrom Opeko. »V okviru 6. Unescovega naravoslovnega tabora smo leta 2009 imeli temo Afrika in takrat je bil naš gost malgaški Slovenec Joseph Rakotorahalay, ki nam je predstavil Madagaskar, kot zelo revno državo,« razlaga vodja projekta Unesca na griški osnovni šoli Martina Petelinek, sicer učiteljica biologije in kemije. »Če pomagaš drugim pomagaš tudi sebi, ker enostavno ne moremo biti srečni mi, če so nesrečni drugi. Tako smo tudi razmišljali v kolektivu naše šole, ko smo se odločili za ustanovitev sklada,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Griže Franci Žagar. Z majhnimi denarnimi vložki vsak delavec šole prispeva dva evra, tako mesečno zberejo 50 evrov oziroma precej visoko malgaško plačo. Deklico je izbral Joseph Rakotorahalay, saj je bila ena izmed številnih otrok, ki na Madagaskarju nujno potrebujejo denar. Štipendijo neposredno nakazujejo njej, saj le tako vedno, da gre denar res v prave roke. Valerie bi v nasprotnem primeru živela v kartonasti škatli in iskala hrano na smetišču, tako pa obiskuje šolo in je pred njo lepa prihodnost. Griže pa so prva šola v Sloveniji, ki na ta način pomaga mladi Malga-šinji. »Slovenija je tako čista« Srednješolka Valerie prihaja iz malgaškega glavnega mesta in tekoče govori francosko, saj je ta poleg mal-gaškega tudi njihov uradni jezik. Z obiskom v Sloveniji, v katero je prispela 23. decembra, je prvič zapustila Madagaskar. »Slovenija mi je zelo všeč, saj so razlike z Madagaskarjem očitne. Tukaj je vse tako zelo čisto,« je največjo razliko izpostavila sicer redkobesedna Valerie in dodala, da se ji ljudje v Sloveniji zdijo tudi veliko bolj odprti kot so na Madagaskarju. Nekoliko jo tudi zebe, saj ni vajena tako nizkih temperatur. Domov bo odletela 12. januarja, bogatejša za prenosni računalnik, ki ga je podaril Rotary klub Žalec in z donacijo, ki jo je izročil ravnatelj griške šole. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Osnovna šola Griže je socialna šola, ki ne dela samo na izobraževalnem področju, vendar velik poudarek namenja tudi vzgojnemu. Znani so po dobrodelnih akcijah, ki jih imajo vsako leto. Pri Valerie skladu je posebnost, da sredstva zbirajo zaposleni, kar je novost. S tem so dober zgled za mlade. Kako preživeti? Konjičanka prostovoljka na Madagaskarju Lucija Lapuh, ki je prepotovala domala že skoraj cel svet, je popotnica in ne turistka, saj večina le-teh po svetu pušča le smeti, med tem ko za šestindvajsetletno Konji-čanko ostajajo nasmejani obrazi malgaških otrok. Na lastne stroške se je že kar dvakrat odpravila v to oddaljeno afriško državo in z različnimi delavnicami razveseljevala podeželsko prebivalstvo. Kako vas je pot zanesla ravno na Madagaskar? Rada spoznavam tuje kulture in države. Ko sem izvedela za prostovoljno delo v nerazvitih državah, sem takoj vedela, da je to nekaj zame. Na Madagaskarju sem bila dvakrat po mesec dni, in sicer poleti 2005 in 2010. S skupino prostovoljcev smo preko programa POTA - program mednarodnega skupinskega prostovoljstva odpotovali na jug države, kjer deluje trinajst slovenskih misijonarjev, ki se poleg pastorale ukvarjajo s socialnim delom, šolstvom, z zdravstvom in gradnjo osnovne infrastrukture. Kaj konkretno ste počeli na Madagaskarju? Pripravljali smo tridnevne oratorije - delavnice in športne igre za otroke, katerih se je v vsakem kraju udeležilo od 400 do 700 otrok. Nekateri so peš hodili tudi več dni, da so se lahko udeležili delavnic, saj je to za malgaške Lucija Lapuh svoja poletja najraje preživlja daleč stran od Slovenije med otroki, ki so hvaležni že za skromne stvari. otroke, ki se vsakodnevno srečujejo s pomanjkanjem, velik dogodek. Kako pa ste financirali vse to? Del hrane za otroke, oratorijske majice in material za delavnice smo plačali z denarjem dobrotnikov, ki smo ga pred odhodom v Afriko zbirali po slovenskih župnijah in pri sponzorjih. Letalsko karto pa si je kril vsak sam. Razmere na skrajnem jugovzhodnem otoku Afrike so slabe. Kaj pa je še posebno drugače kot pri nas? V tretjem tisočletju si je le težko predstavljati, da ljudje še vedno živijo brez elektrike, tekoče vode, stranišč in avtomobilov. Preživljajo se izključno z ekstenzivnim kmetijstvom. Žalostno je, da ljudje še zmeraj umirajo zaradi bolezni, ki so v Evropi že preteklost. Grenak priokus je tudi, da otroci zaradi pomanjkanja denarja ne morejo obiskovati osnovne šole. Kaj pa vas je najbolj pretreslo? Spoznanje, da je njihov svet popolnoma drugačen od našega. Nam samoumevne stvari so njim tuje ozi- roma jih imajo le redki. Težko sem se sprijaznila, da kot posameznik praktično ne moreš narediti nič. Veliko je otrok, ki zaradi podhranjenosti umrejo zelo zgodaj. Družine pa imajo veliko otrok, saj so otroci edina »pokojnina«, ki staršem preostane na stara leta. V veliki večini pa otroci sami skrbijo za svoje mlajše bratce in sestrice. Kaj se vam je zdelo pa najbolj zanimivo? Povsod, kjer so nas domačini videli, so za nami vzklikali »vaza, vaza«, kar pomeni belec. Nekaj majhnih otrok pa še nikoli ni videlo belca, zato so se ustrašili in začeli jokati. Zame je bila to vsekakor velika življenjska izkušnja. V našem razvitem svetu se srečujemo s popolnoma drugačni težavami kot Malgaši, kjer je njihova glavna skrb, kako preživeti. Razvitejše je res privlačnejše, a ne nujno tudi boljše. ŠPELA OŽIR Foto: ŠPELA RESNIK NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 17 Dobitniki priznanja za najlepšo hišo, kmetijo in poslovni prostor Ob desetletnici že 178 članov TD Petrovce je dopolnilo deset let. Številni člani in gostje so jubilej proslavili v dvorani KZ Petrovče. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za delo v društvu in priznanja najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt 2011 v KS. Na občnem zboru pa so pregledali opravljeno delo v iztekajočem letu in sprejeli program dela društva za leto 2012. Prireditev je popestril nastop okteta Zven in učencev OŠ Petrovče. Udeleženci prireditve so ocenili, da je seme padlo na plodna tla. »Društvo šteje 178 članov in je prepoznavno v vseh vaseh krajevne skupnosti po že ustaljenih šestnajstih aktivnostih in prireditvah, ki jih pripravi društvo. Društvo prispeva k urejenosti naših vasi. Aktivnosti društva združujejo vaščane vseh sedmih vasi in vseh generacij,« je povedala predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, ki društvo vodi vse od leta 2005. Priznanja najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt 2011 KS Petrovče so prejeli: za urejenost hiš Irena Pečnik in Karmen Bajec - Ruše, Mirjana in Dušan Kolar - Arja vas, Program Svit na zdravstveni šoli Preventivno delo z dijaki, s starši in z drugimi obiskovalci Srednje zdravstvene šole Celje je že naša tradicija. V četrtek, 8. decembra, smo v okviru projekta Zdrava šola pripravili za dijake, profesorje, upokojene profesorje naše šole, ki so se zbrali na srečanju ob iztekajočem se letu, in za starše ob skupnih govorilnih urah ter vsakoletnem novoletnem bazarju predstavitev programa Svit, ki je državni program presajanja in zgodnjega odkriva- nja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki. Ta program poteka v okviru IVZ RS, Cindi programa ter ZZV Celje. Predstavitev je trajala od desete do sedemnajste ure v pritličju šole, kjer so dijaki in ostali obiskovalci pod vodstvom treh študentk Medicinske fakultete v Ljubljani in ob pomoči dijakinje naše šole Marije Bele iz 4. d, prisluhnili razlagi o delovanju debelega črevesa in si nato na sprehodu skozi napihljiv model črevesja ogledali na- Donacija za Luko Predstavniki Zavoda LU - zavoda za promocijo strpnosti, povezanosti in socialne vključenosti - so v OŠ Glazija v Celju predali poseben prilagojen straniščni nastavek za sedemletnega Luka, ki tam obiskuje prvi razred. Luka je namreč otrok s posebnimi potrebami, saj ima cerebralno paralizo. V Zavodu LU smo sredstva za nakup nastavka v višini 398 evrov zbrali s prostovoljnimi prispevki, akcijo pa smo promovirali izključno preko družbenih omrežij Facebook in Twitter ter elektronske pošte. AH Novoletni pohod na Kunigundo Vesna in Robert Dobovičnik - Dobriša vas; za kmetijo Danica in Slavko Šalej - Drešinja vas; za poslovni objekt DCM - Dentalni center Matek - Ivan Matek in Vrtec Petrovče. Ob praznovanju obletnice so podelili tudi priznanja za prizadevnost in posebne dosežke svojih članov: Jožetu Stepišniku (za pripravo razstav velikonočnih dobrot, jaslic in za delavnice izdelave butar), Ivanu Pilihu (za pomoč pri izvedbi prireditev, posebej še za pripravo starta vsakoletne hmeljske poti v Novem Celju in še posebej za izdelavo ponirka ob otvoritvi Vrbenskega jezera) in Janku Drevu (nosilcu vsakoletne aktivnosti priprave pusta in za izvirno izvedbo turističnega vodenja po pokrajini Železno). TT Čudovito je biti človek in preprosto živeti. Živeti na Gorici, se igrati z otroki, kramljati s prijatelji, deliti srečo, smeh med sosedi in organizirati silvestrovanje na ulici ter novoletni pohod na Kunigundo. Kako malo je potrebno, da smo lahko srečni. Goričani smo srečni, da smo skupaj s kozarci penine pričakali silvestrski poljub, topel stisk roke soseda, prijazno besedo ob novem letu. Glasba, ples in ognjemet so nas spremljali vse do jutranjih ur. Na novega leta dan pa smo si nadeli planinske čevlje in se povzpeli na Kunigundo. Polni veselja, sreče, zadovoljstva smo se sredi popoldneva okrepčali na naši najbližji planinski postojanki. Pot je bila polna vseh vragolij, kar jih premore življenje. To srečo, veselje, notranji mir in zadovoljstvo pa želimo deliti tudi z vami, ki nas poznate in imate radi. Srečno 2012! HT zoren prikaz bolezenskih sprememb, kot so hemoroidi, kolitis, različni polipi, družinska polipoza in različne faze raka na debelem črevesu. V popoldanskem času se nam je pridružila še Tatjana Škornik Tovornik iz ZZV Celje, ki nam je pomagala pri organizaciji predstavitve. Dijaki in ostali obiskovalci naše šole so z zanimanjem prisluhnili razlagi in si tudi ogledali predstavitev programa Svit. Nekateri dijaki so tudi povedali, da program poznajo preko svojih staršev. Projekt je bil odlično izpeljan. Želimo si, da bi naše delovanje pripomoglo k boljšemu ohranjanju zdravja. VESNA BOŽIČEK Najskrbnejši lastnik gozda na Celjskem Zavod za gozdove Slovenije je pripravil že tradicionalno podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov v državi. Na Celjskem je priznanje za skrbno in učinkovito gospodarjenje z gozdom ter za dobro sodelovanje z javno gozdarsko službo prejel Franci Pertinač iz Olešč v občini Laško. Družina Pertinač živi na 36 hektarov veliki kmetiji, od katere 24 hektarov predstavlja gozd. Kmetija je daleč naokoli znana po izvrstnih suhomesnih izdelkih, dobrem vinu, soku, predvsem pa gostoljubnosti in urejenosti kmetije kot celote. Franci vzorno sodeluje z javno gozdarsko službo, saj je bil v preteklosti udeleženec vseh tečajev, ki so bili izvedeni v okviru izobraževanj Zavoda za gozdove Slovenije. Od nekdaj enostavnega »kmečkega prebiranja dreves« so prešli k izvajanju ukrepov v skladu s strokovnimi usmeritvami nege in rabe gozdov. Franci Pertinač je eden redkih lastnikov, ki z revirnim gozdarjem aktivno sodeluje pri načrtovanju prihodnjega razvoja njegovih gozdov. V času hitrega pretoka informacij ne beži od dela z raču- Franci Pertinač z najmlajšim sinom in zvestim spremljevalcem nalnikom in od pomoči so-vaščanom. Pomoč in znanje prenaša na sovaščane in ga od njih tudi prejema. Franci skromno pove, da je prejeto priznanje za najskrbnejšega lastnika gozda v veliki meri zasluga sovaščanov, revirnih gozdarjev Simona Kovača, Roberta Hedla in prijatelja Adama Jecla. DD 18 0TR05KI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Tokrat objavljamo še zadnje prispevke, ki ste nam jih poslali v minulem letu in zdaj z nestrpnostjo pričakujemo, kaj zanimivega boste poročali o letošnjem dogajanju na vaših šolah. Pišite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali prispevke pošljite na tatjana.tednik@nt-rc.si. Naravoslovni dan o odpadkih V ponedeljek, 5. decembra, smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo se razdelili v tri skupine. Nato smo se odpravili v jedilnico, kjer smo se z gospo kuharico pogovarjali o vrstah embalaže, v kateri sta skladiščeni hrana in pijača za naše šolske obroke. Ko smo se vrnili v učilnico, je ena skupina naredila raziskavo o količini odpadkov v novembru v POŠ Tabor, druga skupina je naredila napotke za ločevanje odpadkov, tretja skupina pa je raziskovala, kakšne vrste plastike poznamo. Vsi učenci našega razreda smo pregledali šolski jedilnik za november in izpisali, kolikokrat in kateri odpadki so nastali pri vseh obrokih. Izračunali smo količine odpadkov in jih prikazali v preglednicah. Raziskali smo, da v enem mesecu na naši šoli porabimo približno 1.500 komadov plastike. To so vrečke za kruh in meso, vedra za mleko in namaze, jogurtovi in pudingovi lončki, ovitki za štručke in podobno. Na mesec porabimo okrog 1.100 tetrapakov in 3.700 papirnatih prtičkov. Prva skupina je izdelala plakat iz prej naštetih podatkov. Druga skupina je pripravila napotke za ločevanje odpadkov v šolski jedilnici. Vsak mora po končanem obedu pospraviti za seboj. Plastično embalažo je treba splakniti in jo oddati v za to namenjen koš. Tetrapak je treba stisniti in ga oddati v za to namenjen koš. Papirnati prtiček je treba odvreči v za to namenjen koš. Tudi biološke odpadke je treba odložiti v za to namenjeno posodo. Poglobili smo se tudi v plastiko in spoznali, da vsa plasti- ka ni enaka. Na vrsto plastike nas opozarja trikotnik na dnu plastične embalaže. Če so v trikotniku številke 2, 4, ali 5, ni razloga za skrb, ker gre za vrste plastike, ki ne izpuščajo kemikalij v vodo. Če je na plastičnem izdelku številka 1, 3, 6, ali 7, pa se je takšnemu izdelku bolje izogibati, ali za manjše tveganje plastenko uporabiti samo enkrat. Po skupinah smo nato izdelali plakate, si jih med seboj predstavili in jih razstavili v jedilnici šole. Na naravoslovnem dnevu smo se imeli super. Ugotovili smo, da imamo največ bioloških odpadkov pri kosilu in da je največ odpadkov iz plastike. Spoznali smo, da vsi premalo ločujemo, tako v šoli kot doma. ANJA VRANIČ, OŠ Vransko-Tabor Igrače za socialno ogrožene Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje smo v akciji, ki je tajala 10 dni, zbrali več kot 500 igrač in knjig za otroke iz socialno ogroženih družin s celjskega območja. Zbrane igrače smo 20. decembra predali Medobčinskemu društvu zveze prijateljev mladine Celje. Društvo je zbrane igrače ter knjige razdelilo med otroke. Resnično smo veseli, da je akcija uspela, in prepričani smo, da bomo še kakšno izpeljali. VK Obisk zavetišča Zonzani Sredi novembra smo nekateri učenci I. osnovne šole Žalec odšli na obisk v zavetišče Zonzani. Na pobudo šolske skupnosti z mentoricama Jožico Roršek in Brigito Krulec smo učenci v šoli zbirali hrano za zavržene živali, da bi jim tako pomagali. Seveda smo si posebno nagrado prislužili predstavniki tistih oddelčnih skupnosti, ki smo prinesli v šolo največ hrane za pse in mačke. Tam smo najprej predali zbrano hrano, se fotografirali in potem odšli na ogled po zavetišču. V začetnih pasjih kletkah so bili psi, ki smo jih lahko božali, v naslednjih pa so bili psi, s katerimi so ljudje slabo ravnali in so jih imeli za različne borbe. Teh seveda nismo smeli božati, saj so zelo napadalni. Čeprav so ti psi nevarni, so se nam smilili, saj so poškodovani, zgrizeni in popraskani. V zadnji pasji Najlepši mesec Praznični december je za naše otroke prav gotovo eden najlepših mesecev v letu. To je mesec pričakovanj, mesec spominov in mesec želja. Življenje v teh dneh poteka v prazničnem in veselem vzdušju. Tudi naši otroci vrtca in šole Sveti Štefan so skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami že ves mesec izdelovali različne dekoracije, z njimi krasili igralnice in učilnice ter novoletno smrečico, izdelovali so novoletne voščilnice, tudi na praznično pravljico niso pozabili. Odprta vrata med skupinami in razredi so namenili medsebojnemu druženju, kar pa so popestrili še z glasbenimi in s plesnimi dopoldnevi, z lepim otroškim petjem ob harmoniki. Na prazničnih delavnicah skupaj s starši, kjer so nam otroci z vzgojiteljicami in učiteljicami našega vrtca in šole ponovno pokaza- li vso svojo srčnost in ljubezen skozi izdelke njihovih rok. Veliko truda in znanja je bilo opaziti v vsakem izdelku, v okrasku za na smreko, voščilnici, namiznem aranžmaju, praznični sliki, lutki na kuhalnici, pujsku iz slanega testa in ne nazadnje peki piškotov. Izdelki naših otrok pa v teh prazničnih dneh ne krasijo samo njihovih igralnic in učilnic, temveč marsikateri dom. Ostal bo čudovit spomin na veseli december, na vse, kar so nam v teh prazničnih dneh pričarali in vtisnili v srce naši otroci skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami našega vrtca in šole, kjer smo lahko zopet spoznali in se prepričali, kako vredno je vlagati v naše otroke za njihov lepši jutri. Vsem želimo pravljično leto 2012. STARŠI OTROK NA SVETEM ŠTEFANU kletki pa sta bila dva mlada mešančka, stara dva do tri mesece. Bila sta tako simpatična, da bi ju najraje vzeli s seboj. Nato smo vprašali, če lahko katerega od psov peljemo na sprehod. Lastnica nam je pripeljala psa Bobija, ki je mlad, prijazen in naučen hoje ob nogi. Bobi je mešanček z lovskim psom. Po glavi in repu ima črne pike, drugje po telesu pa je bel in je zelo lep. Ko smo ga peljali na sprehod, je od veselja skakal po nas. Res smo se imeli lepo. Najraje bi imela kar vse pse, saj se mi zelo smilijo in mi ni všeč, da jih je doletela takšna usoda. Še najbolj pa sta mi segla do srca tista dva mladička, ki sta bila tako prisrčna in prikupna. Vesela sem, da smo vsaj z nekaj hrane poskrbeli za vse tiste lačne pasje želodčke. LARA ČEDE, 6. b, I. osnovna šola Žalec Griški veseljaki so oblečeni Folklorna skupina Griški veseljaki v OŠ Griže intenzivno deluje že deveto leto. V tem času so se odzvali na številna povabila na nastope. Najprej so nastopali na prireditvah v šoli in kraju, kasneje pa so jih vabili na prireditve v občini. Zaradi vse večjega zanimanja otrok za ples v folklorni skupini so se v šoli že pred leti odločili, da se na folklornem področju še intenzivneje izobražujejo. Udeleževali so se tudi srečanj folklornih skupin, ki jih je na ravni države organiziral JSKD. Tam so jih opozorili, da so sicer nastopi zelo dobri, vendar za celovitost manjka prava kostumska podoba. Nastopali so namreč v »preprostih oblekah«, ki so jih pred leti zašili kar v šoli. V letu 2010 so bili s strani upravljalca LAS SSD seznanjeni, da je mogoče kandidirati tudi na razpisu za pridobitev Leader sredstev v okviru razvoja podeželja. Zato so se v letu 2011 prijavili s projektom Griški veseljaki se oblečejo, v višini 8.135,47 evrov, ter bili uspešni. V juniju 2011 so začeli poizvedovati o kostumih (cene, materiali, modeli). Pri tem so jim bili v pomoč Nežka Lubej in Metka Knific, vodji otroških folklornih skupin, Bojan Knific iz JSKD Slovenija, Janja Žagar iz Pokrajinskega muzeja v Ljubljani - oddelek za oblačilno dediščino in številni drugi. Zbrali so tudi nekaj starih fotografij iz začetka 20. stoletja, na podlagi katerih so z oblikovalko Tanjo Basle pripravili skice, ona pa je tudi skreirala in zašila vse kostume. Tako so imeli v juliju vse kostume pripravljene za novo šolsko leto. V tem šolskem letu se je, verjetno tudi zaradi lepih novih oblačil, v folklorno skupino v šoli vpisalo veliko otrok, tako da se lahko pohvalijo, da imajo zdaj v šoli kar dve skupini s skupno 37 otroki od 1. do 6. razreda. V okviru projekta so izvedli številne nastope, sklepnega pa so pripravili 1. decembra v okviru kmečke tržnice v Grižah. Otroci so v novih oblekah veliko bolj samozavestni, razigrani in veseli. VLASTA POLENIK, OŠ Griže vodja folklorne skupine ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Vonji, počutje in zdravje 2. Vprašanje: Ali vsi zaznavamo dišave enako, se zaznavanje spreminja in kako dišave vplivajo na naše zdravje ter kako delujejo? Odgovor: Izguba vonja je pogostejša, kot mislimo. Nekateri so rojeni brez sposobnosti zaznavanja vonja, drugi ga izgubijo zaradi kakšne poškodbe, operacije, vnetja _ Alzheimerjeva bolezen pogosto privede do anosmije, kot se ta težava imenuje. A se o tem ne govori niti piše veliko. Smatra se, da to ni neka huda okvara, čeprav pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Ne vem, če vam bo zavarovalnica priznala kakšno odškodnino za izgubo vonja v nesreči. Obstaja kar nekaj metod zdravljenja, ki niso poceni in zahtevajo drage postopke. Pravijo, da denar nima vonja. Ima ga, zlasti če ga potrebujemo za zdravljenje. Se Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog pa za vonj zlasti za prijetne vonjave, dišave, parfume, dezodorante, različne tehnologije pridobivanja arom, za LEP IN ZDRAV NASMEH Kako ravnamo pri poškodbi zoba? Poškodbe zob so pogost vzrok za nujen obisk pri zobozdravniku. Velikokrat se situacija poškodovanega področja kaže bolj dramatično, kot v resnici je. Vsekakor je pomembno pravilno ukrepanje, a naj poudarim, da je treba ohraniti treznost in ravnati umirjeno, ker je prav malo takšnih poškodb, ki bi zahtevale brezglavo hitenje. Statistično se kažeta dva vrhunca pojavljanja poškodb - otroci v starostnem obdobju med prvim in tretjim letom ter mladostniki med osmim in enajstim letom. Malčki v tem obdobju postajajo živahnejši, premagujejo razne ovire, za njimi so prvi koraki _Na drugi strani mladostniki živahneje preizkušajo svoje sposobnosti na kolesu, rolerjih, rolkah in pri drugih športnih dejavnostih ter posledično pogosteje padejo, pri čemer so fantje statistično v prednosti. Pri poškodbah so zelo izpostavljeni sekalci. Pogosteje zgornji kot spodnji. Vidni sektor je torej najbolj prizadet. Lepi zobje pomembno vplivajo na zdrav psihofizični razvoj otrok in mladostnikov, zato je pomembno pravilno ukrepanje ob poškodbah. Poškodbe v ustni votlini se nanašajo tako na zobovje kot na obzobna tkiva. Pri mlečnem zobovju so pogostejše poškodbe obzobnih tkiv, pri stalnikih pa poškodbe kron (skleninski poki, odkruše-nja, zlomi krone oziroma korenin). Nekatere imajo zgolj mile posledice, druge so povezane z različnimi zapleti. Vse je odvisno od tega, ali je Piše: HELENA PUNGERSEK, dr. dent. med. poškodba nastopila v času rasti in razvoja zob, od narave poškodbe, ukrepov prve pomoči takoj po poškodbi ter postopkov zdravljenja. Pri majhnih otrocih, ko nastopi poškodba, je najpomembneje, da se starš ali skrbnik najprej umiri. Poskušajte umiriti tudi otroka. Najpogosteje se mlečni zobje ob udarcu izdrejo. Sperite poškodovano področje z vodo in otroku z gazo zaustavite krvavitev. V primeru, da zob ne izpade, vidna pa je poškodba, poiščite zoboz-dravniško pomoč. Ko je poškodovan stalni zob _ Ukrepi pri poškodbah stalnih zob so povsem drugačni. V primeru odloma dela krone je smiselno poiskati odlo-mljen fragment in ga prinesti k zobozdravniku, saj ga lahko uporabimo kot najboljše sredstvo za dograditev poškodovanega zoba. S sodobnimi adhezijskimi sredstvi ga lahko uspešno dolgoročno ponovno pritrdimo. Odlomlje-ni fragment hranite do obiska pri zobozdravniku v mokrem mediju, bodisi slini ali mleku. Ukrepi ob izbitju celega stalnega zoba pa zahtevajo čimprejšnje ukrepanje. Ravno od hitrosti nudenja prve pomoči je odvisen izid zdravljenja. Tak zob namreč ni izgubljen! Izbit zob primemo za krono in ne za korenino ter ga po možnosti na kratko speremo pod vodo in kar se da hitro po nezgodi vsadimo nazaj (replantiramo). To lahko naredimo sami. Nato z vsajenim zobom ugriznemo v gazo in poiščemo zobozdrav-niško pomoč. Zobozdravnik bo nato poškodovani zob s primerno opornico pritrdil na sosednje zobe. Če vam zoba ne uspe replantirati, je še toliko bolj pomembno čim prej poiskati zobozdrav-niško pomoč. Vse do obiska hranite zob v mleku ali slini. Vsaka minuta je v tem primeru pomembna za ohranitev zoba. Smernice govorijo o okvirnem času ene ure za določanje o postopkih zdravljenja. 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT Določen delež poškodb je mogoče preprečiti. Uporaba čelade in ščitnikov za zobe pri rizični športni dejavnosti dokazano zmanjšuje poškodbe zobovja. Posredno pa lahko na pogostost poškodbe zobovja vplivamo s skrbjo za pravilne medčeljustne odnose. Otroci z nepravilnim položajem zob in čeljusti so izpostavljeni poškodbam zob že pri delovanju sile, ki pri njihovih vrstnikih s pravilnim medčeljustnim odnosom ne bi povzročila poškodbe. Poskrbite torej za pravočasno ortodontsko zdravljenje otrok. Naj bo lep nasmeh nam vsem vodilo, da preprečimo čim več neprijetnih posledic poškodb na področju zobovja. www.pirnat.si Dr. Pimatd.a.o.,Radagava 29, Maribor zdravljenje _ porabi veliko, veliko denarja. Dišave, arome, parfumi _ sodijo tudi v določen socialni element in pogosto olajšajo medsebojno komuniciranje, služijo pa tudi kot moderne alternativne metode zdravljenja. Vsekakor je ta oblika pristopa pomembna tudi za prihodnost, saj je vonj tesno povezan s spominom, ga spodbuja in aktivira možganske celice. S staranjem in z izgubljanjem spomina je spomin na vonj, ki smo ga shranili v engrame možganskih celic, ena zadnjih informacij, ki jih bomo pozabili. Tako nam vonj hitreje povrne spomine kot kakšna druga stimulacija. Predstavlja pomembno čustveno komponento, ki olajša komunikacijo. Pogosto je povezan z okusom, tako da nam daje celotno zaznavo, šele ko združimo oboje. Vonj je bolj občutljiv in zaznava že 1000-krat manjše koncentracije kot čutnice za okus. Tako pravimo, da nam vrtnica pogosto sladko diši. Ta velika občutljivost nas lahko prehitro spomni tudi na neprijetne dogodke, na vonj po zdravilih, bolnišnici, starih prostorih _ Če pa te izkušnje povežemo s pozitivnimi fenomeni, lahko vonjave izkoristimo tudi za zdravljenje. Izbira partnerja in vonj Pisali smo že o tem, da arome spodbujajo aktivnost električnih tokov v možganih. Alfa aktivnost se poveča tudi takrat, ko zapremo oči in se umirimo. Torej naj bi bila aktivnost alfa valov indeks sposobnosti relaksacije. Tako so proučevali učinek dišav vrtnice, ylang ylanga in merili alfa valove, ki so se povečali z 8 na 12 Hz. Tako sta ti dve dišavi postali merilo sprostitve pri aromaterapiji. Ugotovili so tudi, da prijetne dišave izboljšajo razpoloženje, kar pa ni potrjeno z neprijaznimi vonjavami. Prijetne so nam vonjave, ki sovpadajo z našim lastnim genetskim zapisom. Ženske boljše prepoznavajo te zapise (v HLA-genomih) kot moški, zato si ženske izbirajo partnerje, ki imajo podoben vonj kot one same. Zdi se, da je izbor partnerja precej vezan na naše zaznavanje vonja. Vsekakor pa je to eden od dejavnikov, ki nas pritegne v bližino človeka, ki nam postane ljub. Tako naj bi se tudi istospolne ženske po vonju prepoznale med heteroseksualnimi ženami. Pri moških je ta zaznava nekoliko drugačna, prav tako kot pri jemanju zdravil, ki pogosto spremenijo občutek za vonj, saj spremenijo občutljivost nosne sluznice, prenos signalov, zaznavanje v limbičnem delu, možganski skorji _ Tako na primer viagra poslabša zaznavanje vonja. Pri spolnem odnosu se pri moškem zmanjša zaznavanje vonja v ležečem položaju, a tudi v breztežnostnem položaju, se pa ne zmanjša med spanjem. Naš vonj je na preži tudi takrat, ko spimo. Genetski zapisi in poti vonja so specifični in zapleteni. Naj navedem samo primer: tudi spermiji zaznavajo vonjave (na molekularni ravni) in vonj je tisti, ki jim omogoča ciljno gibanje in iskanje poti do jajčeca, ki ga naj oplodijo. Te širne poti vonja nam omogočajo tudi kompleksen pristop v zdravljenju z aroma-mi, kot ga nam v modernem času nudi stara preizkušena metoda komplementarne medicine, že omenjena aro-materapija. Več o tem, o rezultatih zdravljenja in o Lindi Buck in Richardu Axelu, ki sta za raziskave vonja prejela Nobelovo nagrado leta 2004, pa v nadaljevanju! Materam v vsaj 90 odstotkih omogoča, da že v 10 minutah po porodu prepoznajo vonj svojega rojenega otroka. Vse ga prepoznajo po eni uri. Kako pomembno varovalo! Zanimivo je, da se med nosečnostjo okrepi sposobnost zaznavanja vonja. Specifičnost tega zaznavanja se izgubi s hormonsko aktivnostjo v menopavzi, pri čemer ga nadomestno hormonsko zdravljenje ne izboljša. Torej se z leti sposobnost vonja zmanjšuje, zato starejši potrebujejo drugačne vonjave kot mladi. Pri 80. letih se zmanjša občutljivost za vonj za približno 50 odstotkov, medtem ko je pri nevrodegenerativnih boleznih še bistveno slabše. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ueline Ln, male ^oápoamj J- • / odinte: 3 knjige kuharskih hukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR „J^uluirAlte Lukue ôiouenâltili ^oápodinj 9- « Informacije: 03/4225-100 www.radiocelje.com Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročem nepreklicno naročam nepreklicno neročem kompletov treh knlla v AKCIJSKI PRODAJI naroiiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poStnina) izvodov Kuhareke bukve slovenskih nosoodlnl po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ g ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji In čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje _ I MAČJA PREJA Tačka ne bo lačna Konec decembra se je iztekel rok za sodelovanje s prispevki na temo mačjih ali pasjih zgodb. Med prispelimi smo izbrali najboljšega, in to je prispevek Simone Šinko iz Celja, ki je bil objavljen z naslovom Tačka želi obiskati Hrčka. S fotografijami je namreč ujela poskuse domače muce, da bi zlezla v hrčkovo kletko, ter jih opremila z du- Tokrat objavljamo še štiri prispevke naših bralcev, ki so prispeli na naš nagradni razpis. Vse avtorje danes objavljenih prispevkov, Aleksandro Planinc z Vranskega, Tanjo Marguč iz Celja, Štefana Simončiča iz Žalca in Marijo Vozlič - Ostreuch iz Migojnic, bo nagradilo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove z 2 kilogramoma mačje hrane. hovitimi podpisi. Vsak mesec v letu bo dobila 2-kilogram-sko vrečo vrhunske hrane za mačko. Nagrado ji bo podarilo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove 39c, Škofja vas. Ko smo jo našli - zavrženo. Muca v omari Tudi pri nas doma imamo Tačko. Ime je dobila po belih tačkah. Njena preteklost je bila žalostna. Komaj je začela spoznavati svet in bi njeno mačje otroštvo moralo biti najlepše, so jo neki kruti ljudje zavrgli. Ko smo jo na- šli, je bila lačna in prestrašena. Bili smo v strahu, da bo poginila. Peljali smo jo k veterinarju in ko je malo prišla k sebi, se je začelo njeno pravo mačje življenje. Lahko je namreč v hiši na toplem ali v naravi. »Preučevanje predvolilnih programov je zelo naporno, ni se lahko odločiti med Jankovićem, Janšo in Virantom. Mogoče pa je krivo, da še nisem polnoleten?« Predvolilne mačje težave Štefan Simončič iz Žalca je pripravil predvolilno mačjo fotozgodbo. Izbrali smo dve fotografiji s podpisoma. Tačka danes, ko raziskuje naravo. Ker je moja ljubljenka, je v moji sobi. No, včasih ji malo pogledamo čez prste in lahko hodi po hiši. Tako se je nekega dne, ko se je mami odpravljala od doma, Tačka sprehajala po hiši. Izkoristila je priložnost in smuknila v omaro. Jaz sem jo začela pogrešati, zato sem poklicala mami, da se prepričam, če je Tačka slučajno zunaj, saj je ni bilo nikjer v hiši in tudi ni prišla, ko sem jo klicala. Mami mi je zatrdila, da Tačke ni dala ven, jaz pa nisem več vedela, kje naj jo iščem, saj sem preiskala vse, Tačke pa ni bilo nikjer. Sredi moje iskalne akcije je mami že prišla domov. Ko je pospravljala svoja oblačila v omaro, se je oglasila Tačka. Vsa zaspana je prišla iz omare. Tako zdaj vemo, da se rada skriva po omarah, zato jo bomo verjetno naslednjič lažje našli. Je pa Tačka poštena muca. Doma imamo namreč ptičke in ko enkrat nisem dobro zaprla vrat, je izkoristila priložnost za sprehod po hiši. S strahom sem najprej pogledala k ptičkom, vendar je bilo vse na svojem mestu, Tačka pa je ležala na sedežni v dnevni sobi. Tačka je zelo ljubka in imamo jo vsi radi. ALEKSANDRA PLANINC »Programi mi še vedno delajo težave. Mogoče bo najlažje, če jih enostavno odplaknem.« Utrujena Tanja Marguč iz Celja je poslala tole fotografijo svoje muce, ki je po »študiju« utrujena zaspala. Mladički v vozičku Davno je že tega, a se še spominjam, kot da je bilo včeraj. Prišla sem domov iz službe, pa mi je rekla moja mama: »Zdi se mi, da naša Tenja ni več sama. Pojdi pogle- dat, kje si je naredila gnezdece.« Šla sem pogledat najprej v hlevček, kjer sva imeli dve ovci in nekaj zajčkov. Še pri putkah sem iskala, pa nisem našla ničesar. Tudi podstrešje hlevčka je bilo prazno. Ker je zunaj deževalo, sem vzela oprane stvari, da jih obesim na podstrešju naše hiše. Tam zgoraj smo spravljali stvari, ki jih nismo več uporabljali, med drugim je bil tam tudi postlan otroški voziček. Začela sem obešati oprane stvari. Nato pa naenkrat: »Ph, ph, ph!« In to iz postlanega otroškega vozička! Naša Tenja ga je uporabila za svoje male mucke. Tenje ni več, a njeni potomci še živijo. Njen vnuk je zdaj naš dragi Muki. Rada ga imam prav zares. MARIJA VOZLIČ - OSTREUCH MODNI UTRINKI Obleka kot umetnost Urša Drofenik razstavlja svoje ekstravagantne kreacije V Anini galeriji v Rogaški Slatini je svoje ekstravagantne kreacije na ogled za dober mesec postavila priznana slovenska modna oblikovalka Urša Drofenik. Obleke, ki ne sodijo med klasična oblačila, ampak med umetnine, so nastale v obdobju njenega profesionalnega delovanja v zadnjih osemnajstih letih. Drofenikova si želi, da bi kreacije našle tudi stalno mesto v muzeju. »Naredila sem že ogromno kreacij, ki so zaradi svoje ek-stravagance uporabne samo na odru. Bil je skrajni čas, da se tudi te obleke iz domačih omar in garaže preselijo v prostor, kjer bodo vidne širši javnosti, in predstavijo svojo zgodbo,« razlaga modna oblikovalka Urša Drofenik. Razstavljene obleke niso klasične večerne toalete, ki bi si jih lahko nadele ženske, saj njihov osnovni namen ni obleka, ampak umetnost. Najstarejša obleka je leta 1994 nastala kot diplomsko delo Drofenikove in pomeni prelomnico v njeni karieri, saj se je takrat začelo njeno profesionalno ustvarjanje. Pred štirimi meseci pa sta nastali najmlajši obleki, ki sta okrašeni s čipko in sta bili narejeni v okviru čipkarskega festivala v Idriji. Že pred leti je bila uspešna v kreacijah s čipko. Njeno obleko z idrijsko čipko je na izboru za mis sveta leta 2007 na Kitajskem nosila avstrijska mis in obleka je bila izbrana med tri najlepše na tekmovanju. Na ta izdelek je tudi najbolj ponosna. Od koruze do bakrene konstrukcije Pri ogledu razstave v oči še posebej pade koruzna obleka, ki jo je Drofenikova izdelovala kar tri mesece, saj je vsako koruzno zrno prevrtano tako vodoravno kot horizontalno, pri čemer je vse skupaj nanizano na čevljarsko nitko. Najtežja obleka na razstavi tehta kar štirideset kilogramov, saj je sestavljena iz konstrukcije bakrenih cevi in treh palčk na koleščkih. Notranja konstrukcija obleke je prevlečena s polivinilastim krilom, silikonom in nad tem še z ogledalci v obliki lusk, ki obleki dajejo edinstven videz. Za izdelavo obleke je bila potrebna celotna študija. Urša Drofenik je priznana slovenska modna oblikovalka. V zadnjih desetih letih si je nabrala množico nagrad in priznanj na mednarodnih tekmovanjih ter sodelovala na mnogih modnih revijah. Leta 2001 je odprla modni atelje v Ljubljani in leta 2005 modni salon v Rogaški Slatini, od koder tudi prihaja. »Najbolje je, da si vsak človek ustvari lasten stil in se ne podredi modnim smernicam, ki se menjujejo zelo hitro,« svetuje Drofenikova. Trenutno so zelo moderni kovinski materiali, zato na zabavah vsekakor ne boste Urša Drofenik bo v Anini galeriji v Rogaški Slatini svoje ekstravagantne kreacije razstavlja do 22. januarja. Modro-belo obleko je Drofenikova do odprtja razstave hranila v garaži, saj tehta kar štirideset kilogramov. zgrešili s pridihom kovine in bleščic. »Zelo rada pogledam ljudi, ki si z oblačili in lastnim stilom upajo izstopati. Potrebno je, da so ljudje v oblačilih samozavestni in da so si všeč,« dodaja slovenska modna oblikovalka. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Reks je 3 leta star mešanec, ki so ga odvzeli lastniku. Je večje rasti. Ron je mešanec, star 6 let. Lastnik ga je oddal. Je večje rasti, prijazen in ubogljiv. Toba je jazbečarka, stara 10 mesecev. Našli so jo v Žalcu. Je manjše rasti, prijazna in ubogljiva. ISCEMO TOPEL DOM Psi na fotografijah čakajo na prijazne in skrbne gospodarje v zavetišču Zonzani. Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-i9.ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ www.radiocelje.com Medo je 6-letni bernardinec, ki ga je lastnik oddal. Je prijazen in ubogljiv. 22 BORZA DELA / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC BREZ POKLICA STREŽNICA - M/Ž: ČIŠČENJE, LDŠČENJE IN UMIVANJE TAL, MANJŠIH STEKLENIH POVRŠIN, PREZRAČEVANJE PROSTOROV, OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.1.2012: OOM OR SAVINJI CELJE, JURČIČEVAULICA6,3000CELJE GRADBENI DELAVEC ESTRIHAR - M/Ž: SAMOSTOJNO IZOELOVANJE, RAVNANJE-GLAJENJE STROJNIH ESTRIHOV, OOLOČEN ČAS, 11.1.2012: GRAOISAN GRAORE-NIŠTVO, TRGOVINA IN POSREONIŠTVO O.O.O., TEHARSKACESTA 110,3000CEUE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PROOAJALEC EOTOGRAESKEGA MATERIALA, EOTOPRINTERIST - M/Ž: PROOAJA EOTOGRAESKEGA MATERIALA, SVETOVANJE, EOTOGRAEI-RANJE, STROJNO IZOELOVANJE EOTOGREIJ, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.1.2012: EOTOTAROR STORITVE IN TRGOVINA ZORAN MARKOVIČ S.P., G0RKEGAULICA41,2000 MARIR0R POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - CEUE - M/Ž: OSPOSARLJANJE ZA PRIOORITEV 00-LOČRE AZN, ISKANJE MORERITNIH ZAVAROVANCEV, TERENSKO OELO, OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.1.2012: GENERALI ZAVAROVALNICA 0.0. LJORLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, IGGG LJURLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE, OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.1.2G12: GOSTILNA KOREN JOLANOA POOGRAJŠEK S.P., PRISTOVA 11, 32G400RRNA PRODAJALEC PROOAJALEC - M/Ž: PROOAJA IZOELKOV, SVETOVANJE KUPCEM, NALAGANJE POLIC, SKRR ZA IZGLEO PROOAJNIH POLIC, ORUGA OELA PO NAVOOILIH NAOREJENEGA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: MANPOWER O.O.O.: MANPOWER O.O.O., PE MARIROR, SLOVENSKA ULICA17,2GGGMARIROR GIMNAZIJSKI MATURANT REEERENT-CELJE-M/Ž: SPREJEM IN INEORMI-RANJE STRANK, NEOOLOČEN ČAS, 12.1.2G12: OELNICA, POSREONIŠTVO, SVETOVANJE IN ORUGE STORITVE O.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, IGGGLJURUANA PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE SPECIALNI PEOAGOGII - M/Ž: OELA IN NALOGE LOGOPEOA V RAZVOJNI AMRULANTI, NEOOLOČEN ČAS, 14.1.2G12: ZORAVSTVENI OOM CELJE, GREG0RČIČEVAULICA5,3GGGCELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VOOJA POORUŽNICE V RUOIMPEŠTI - M/Ž: UPRAVUANJE IN KOOROINACIJA OEL IN NALOG ZAPOSLENIH S POOROČJA PROOAJE IN MARKETINGA, NEOOLOČEN ČAS, 29.1.2G12: EMA 0.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEOLJIVOST VINOUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIRORSKA CESTA 1 C, 3GGG CEUE UE LAŠKO ZDRAVSTVENITEHNIK ZORAVSTVENI TEHNIK - Ž - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, OOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.2.2G12: KOZMETIKA KAHNE, PROI-ZVOONJA, STORITVE, TRGOVINA, O.O.O., OOM INVRT21 A,142GTRR0VLJE KOZMETIČNITEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK- M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, OOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.2.2G12: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVOONJA, STORITVE, TRGOVINA, O.O.O., OOM IN VRT 21 A,142GTRR0VUE PROFESOR FLAVTE UČITEJ ELAVTE - M/Ž: POUČEVANJE ELAVTE, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.1.2G12: JAVNI ZAVOO GLASRENA ŠOLA LAŠKO - RAOEČE, ŠOL-SKAP0T5,1433 RAOEČE UE MOZIRJE NIRAZPISANIHPROSTIHOELOVNIHMEST UE SLOVENSKE KONJlCl" SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STRUŽENJE - M/Ž: STRUŽENJE PROIZVOOOV, SIGNIRANJE PROIZVOOOV, MONTAŽA IN OE-MONTAŽA REZILNEGA OROOJA, OELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV ..., OOLOČEN ČAS, G MESECEV, 14.1.2G12: MAROVT PROIZVOONO IZVOZNO UVOZNO POOJETJE, O.O.O., STRANICE 55,32GGSTRANICE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE VOOJA OIALIZNEGA CENTRA - M/Ž: OOGOVORNI ROSTEZASTROKOVNO USMERJANJE,VOOENJE IN NAOZOR OIALIZNE OEJAVNOST OIALIZNEGA CENTRA, NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PROCESA HEMOOIALIZNEGA ZORAVUENJA HOE (HEMOOIALEILTRACIJO) IN HO (HEMOOIALIZO) TER OELA V PROGRAMIH OEJAVNOSTI TRANSPLANTACIJE, IZVAJANJE OIAGNOSTIČNO PREISKOVALNIH POSTOPKOV, POOPORO IN USMERJANJE ROLNIKOV PRI REŠEVANJU TEŽAV KLINIČNE NARAVE,TUOI ČE NISO NEPOSRE-ONO POVEZANE Z LEOVIČNO ROLEZNIJO, IZVAJANJE AMRULANTNE OEJAVNOSTI ZA INTERNE IN EKSTERNE PACIENTE IPO., OOLOČEN ČAS, G MESECEV, 29.1.2G12: NEEROOIAL, NEEROLOŠKA IN OIALIZNA OEJAVNOST, O.O.O., OORRAVA14, 3214ZREČE ZORAVNIK SPECIALIST INTERNE MEOlCINE - M/Ž: OOGOVORNI ROSTE ZA NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PROCESA HEMOOIALIZNEGA ZORAVLJENJA HOE (HEMOOIALEILTRACIJO) IN HO (HEMOOIALIZO) TER OELA V PROGRAMIH OEJAVNOSTI TRANSPLANTACIJE, IZVAJANJE OIAGNOSTIČNO PREISKOVALNIH POSTOPKOV, POOPORO IN USMERJANJE ROLNIKOV PRI REŠEVANJU TEŽAV KLINIČNE NARAVE, TUOI ČE NISO NEPOSREONO POVEZANE Z LEOVIČNO ROLEZNIJO, IZVAJANJE AMRULANTNE OEJAVNOSTI ZA INTERNE IN EKSTERNE PACIENTE IPO., OOLOČEN ČAS, G MESECEV, 29.1.2G12: NEEROOIAL, NEEROLOŠKA IN OIALIZNA OEJAVNOST, O.O.O., OORRAVA 14,3214ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU~ SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PROOAJE NA TERENU - OELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROOUKTOV, PRIOORIVANJE TERMINOV, OOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 5.2.2G12: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJURUANA, KOMENSKEGA ULICA4,1GGGLJURLJANA UE ŠMARJE PRI JELŠAH~ DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.1.2G12: AVTOPREVOZ ROGOAN KAMPUŠ S.P., STRANJE G,324GŠMARJEPRIJELŠAH SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA VOOJA VARNOSTNIKOV / ČUVAJEV - M/Ž: VOOENJE, ORGANIZIRANJE IN NAOZIRANJE OELA VAROVANJA IN RECEPCIJSKE SLUŽRE, ORGAN-ZIRANJE IN IZVAJANJE VAROVANJA POSLOVNIH ORJEKTOV IN OSER, SPREMUANJE ZAKO-NOOAJE IN OSTALIH NOVOSTI NA POOROČJU VAROVANJA,IZVAJANJE POSTOPKOV POŽARNE VARNOSTI, UPRAVLJANJE INSTALACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH NAPRAV, IZVAJANJE UKREPOV PRVE POMOČI TER IZVAJANJE KONTROLE UŽIVANJA PREPOVEOANIH SURSTANC, IZOELAVA ANALIZ IN POROČIL, OSTALA OELA PO NALOGU NAOREJENEGA. OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.1.2G12: STEKLARSKI HRAM TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, O.O.O., ULICA TALCEV1,325GR0GAŠKASLATINA MIZAR MIZAR - M/Ž: IZOELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1G.1.2G12: MIZARSTVO IN MIZARSKI SERVIS OANIEL PO-REŽIN S.P., CELJSKA CESTA 34,325G ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE - M/Ž: PROOAJA IZOELKOV NA TUJIH TRGIH, ISKANJE NOVIH KUPCEV, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1G.1.2G12: KOZMETIKA AEROOITA POOJETJE ZA PROIZVOONJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZOEL-Kl, O.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIORIČEVA ULI-CA54,325GR0GAŠKASLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZORAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI ORUŽIN-SKE MEOlCINE V ZO ROGAŠKA SLATINA - M/Ž: ZORAVNIKSPECIALISTSPLOŠNEALIORUŽINSKE MEOlCINE ALI ZORAVNIK RREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V AMRULANTI ZO ROGAŠKA SLATINA, NEOOLOČEN ČAS, 22.1.2G12: ZORAVSTVENI OOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA IG, 324GŠMARJEPRIJELŠAH UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA OELO V PROIZVOONJI - M/Ž: OELO V PROIZVO-ONJI KARTONSKE EMRALAŽE, OOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1G.1.2G12: TRGOTUR KAOROVSKI INŽENIRING, POSREONIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, O.O.O., LJURUANSKA CESTA13R,332GVELENJE KERAMIK KERAMIK POLAGALEC KAMNA - M/Ž: OELO KERAMIKA IN POLAGALCA KAMNA NA TERENU -OELO V AVSTRIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, O.O.O., EEENKOVA CESTA Gl, 332G VELENJE KLJUČAVNIČAR CNC OPERATER - M/Ž: OELO CNC OPERATERJA NA TERENU - OELO V AVSTRIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: KO - NEKT, ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, O.O.O., EEENKOVA CESTAG1,332GVELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: OELO ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA V PISARNI IN NA TERENU, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.1.2G12: ZM AMEORA O.O.O.: ZM AMEORA O.O.O., PE VE-LENJE,KI0RIČEVACESTA2R,332GVELENJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TESAR - M/Ž: TESARSKA OELA, OELO NA TERENU V NEMČIJI IN SLOVENIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: OASS-GRAO, GRAORENE STORITVE, O.O.O., KIORIČEVA CESTA 55 A, 332G VELENJE ZlOAR - M/Ž: ZlOARSKA OELA, OELO NA TERENU V NEMČIJI IN SLOVENIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: OASS-GRAO, GRAORENE STORITVE, O.O.O., KIORIČEVA CESTA 55 A, 332G VELENJE ŽELEZOKRIVEC - M/Ž: ŽELEZOKRIVSKA OELA, OELO NA TERENU V NEMČIJI IN SLOVENIJI, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: OASS-GRAO, GRAORENE STORITVE, O.O.O., KIORIČEVA CESTA 55A,332GVELENJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PROOAJE NA TERENU - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROOUKTOV, PRIOORIVANJE TERMINOV.., OOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 5.2.2G12: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJURUANA, K0MENSKEGAULICA4,1GGGUURLJANA NATAKAR NATAKAR/NATAKARICA - M/Ž: PREVZEM IN SKLAOIŠČENJE PIJAČE, STREŽRA HRANE, PIJAČE IN SLAŠČIC, OELO Z RLAGAJNO (ONEVNO ZAKLJUČEVANJE RLAGAJNE IN OOVAJANJE IZKUPIČKA), SVETOVANJE STRANKAM PRI IZRIRI IN SERVIRANJU HRANE IN PIJAČE, ČIŠČENJE KOZARCEV, INVENTARJA IN OELOVNEGA PROSTORA., OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.1.2G12: PRESTA POOJETJE ZA PROIZVOONJO IN PROOA-JO KRUHA, PECIVA IN TESTENIN O.O.O., CESTA TALCEV2,332GVELENJE PRODAJALEC PROOAJALKA - M/Ž: PREVZEM IN SKLAOIŠČENJE PIJAČE, STREŽRA HRANE, PIJAČE IN SLAŠČIC, OELO Z RLAGAJNO (ONEVNO ZAKLJUČEVANJE RLAGAJNE IN OOVAJANJE IZKUPIČKA), SVETOVANJE STRANKAM PRI IZRIRI IN SERVIRANJU HRANE IN PIJAČE, ČIŠČENJE KOZARCEV, INVENTARJA IN OELOVNEGA PROSTORA. OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.1.2G12: PRESTA POOJETJE ZA PROIZVOONJO IN PROOAJO KRUHA, PECIVA IN TESTENIN O.O.O., CESTA TALCEV 2,332GVELENJE ELEKTROTEHNIK VZORŽEVALEC - M/Ž: VOOENJE EVIOENC O PREVENTIVNIH VZORŽEVANJIH VSEH STROJNIH IN ELEKTRO-NAPRAV, ORGANIZIRANJE IN VOOENJE OELA V SKUPINI, ROLJ ZAHTEVNO POPRAVUANJE IN VZORŽEVANJE STROJEV IN ELEKTRO-NAPRAV, MONTAŽA MANJŠIH STROJEV, OPRAVLJANJE VSEH ROLJ ZAHTEVNIH KUUČAVNIČARSKIH OEL, ELEKTRO-VZORŽE-VALNIH OEL TER NA ENERGETSKO TOPLOTNIH POSTAJAH, VOOENJE EVIOENC O VSEH OPRA-VUENIH OELIH, KONTAKTIRANJE Z OISTRI-RUTERJI STORITEV IN OOJEMNIKI STORITEV (ELEKTRIKA, VOOA, OGREVANJE, VAROVANJE, KONTAKTIRANJE Z INSTITUCIJAMI PRISTOJNIMI ZA NAOZOR SISTEMA HACCP, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.1.2G12: PILON CENTER TRGOVINA IN STORITVE, O.O.O., ŠALEŠKA CESTA 21,332G VELENJE UE ŽALEC ~ MIZAR MIZAR - M/Ž: IZOELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEOOLOČEN ČAS, 22.1.2G12: INOLES, NOTRANJA OPREMA, O.O.O., KAPLA IG, 33G4 TAROR AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž: PREVOZ RLAGA V MEONAROONEM CESTNEM PROMETU, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.1.2G12: AVTOPREVOZNIŠTVO ERANC GOLIČNIK, S.P., PARIŽLJE14G,3314RRASL0VČE ELEKTROMEHANIK ELEKTRIČAR, MONTER-SERVISER, - M/Ž: OELO NA TERENU IN V OELAVNICI, NEOOLOČEN ČAS, 2G.1.2G12: EORTUNATA SARINA ROZMAN S.P., ZARUK0VICA143A,33G1 PETROVČE STROJNI MEHANIK STROJNIK MONTER SERVISER, OELAVEC V PROIZVOONJI - M/Ž: OELO V PROIZVOONJI KOT MONTER IN SERVISER TER OELO NA TERENU, NEOOLOČEN ČAS, 1G.1.2G12: EORTUNATA SARINA ROZMAN S.P., ZARUKOVICA 143 A, 33G1 PETROVČE INŽENIR KMETIJSTVA ZA RASTLINSKO PROIZ. PROOAJALEC - KMETOVALEC - M/Ž: PROOAJA ARTIKLOV IZ POOROČJA REPROMATERIALOV ZA KMETIJSTVO IN SVETOVANJE, OOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.1.2G12: KMETIJSKA ZA-ORUGA POLZELA Z.0.0. POLZELA, POLZELA 11, 3313P0LZELA VODNIK TOREK, 10. 1. 15.00 Glasbena šola Celje 17.00 Glasbena šola Celje Godala javni nastop tekmovalcev Kitara, harfa, orgle in komorne skupine s pihali javni nastop tekmovalcev 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače: Meta Malus pogovor bo vodila Tatjana Vidmar SREDA, 11. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje 11.00 Celjski dom 16.00 Glasbena šola Celje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Živeti v Celju demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar Galenski izdelki predava Mirjam Korošec, mag. farm. iz Celjskih lekarn Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 3. razreda Medvedi v postelji in nevihta lutkovna predstava v izvedbi Dramske skupine vrtca Zarja, enota Živ žav 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Rogatec Nacionalni parki ZDA potopis z Zoranom Furmanom 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje Društva Bravo Velenje predava arhitekt in esejist Janko Rožič 19.30 Celjski dom Kvartet flavt Traverso koncert 19.30 Kulturni center Laško Gajaš, arestant monolomedija v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj ČETRTEK, 12. 1. 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18.00 Celjski dom Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc Srečanje z rudarsko dediščino ob 50. letnici mešanega pevskega zbora Pevskega društva upokojencev Celje slovesnost ob sliki, besedi in pesmi 18.00 Osnovna šola Šempeter Makedonija in Albanija predavanje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Reševanje sporov -osebnost in samopodoba predavanje organizira Krščanska adventistična cerkev in Knjižnica Velenje 19.00 Savinov likovni salon Žalec Akademski slikar Žarko Vrezec fvF/) VTV - Vaša televizija, Zarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net NOVO na programu VTV Vaše televizije^ -A Mm Oddaja Je namen|ena vsem, ki so ustvarjalni. Dobili boste ideje, kako iz materialov, bi jih imamo običajno doma, narediti nekaj unikatnega in zanimivega! Ustvarjalne iskrice, oddaja, bi nas uči, kako kvalitetno preživljati prosti čas! Vsako sredo ob 18.00, na VTV VAŠI TELEVIZIJI! Sreda. 11. januar, ob 20.00 AKTVALMO: Evrot^sltA prcsto}y\Îcêi kuhurc 2012 z letom 8018 se je pričel udejanjati projekt EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 8018. Z gosti bomo spregovorili o tem, kaj projekt pomeni za sodelujoča mesta in kaj za Slovenijo ter kakšna pričakovanja imajo organizatorji. iiiiinii.iKÉeilA.coni iiiiiiiw.Riiliiicelje.ciHii 19.00 Dom sv. Jožef Celje 19.00 Celjski dom odprtje razstave Trikotna vzgoja predava Marko Juhant O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert orgelske in komorne glasbe nastop učencev in učiteljev glasbene šole, ki deluje v Zavodu sv. Stanislava 20.00 Celjski mladinski center Zato, ker so! alpinistično predavanje; predava Tomaž Jakofčič KINO Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 16.50 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 21.00 Misija nemogoče 4 - akcijski triler 17.30, 20.20 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 15.45, 18.15, 20.40 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 17.50, 20.30 Dekle z zmajskim tatujem - triler 20.50 Jack in Jill - komedija 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 Muppetki - družinska komedija 16.20, 18.40, 21.05 mmim Spored 10. in 11. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 19.05, 21.20 IIICTTOlIOl SREDA 20.00 Poslednja postaja - biografska drama MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTBRfflA VOZILA ODKUP PRODAM CLIO 2006 diesel prodam. Telefon 041 262063. 43 FORD fiesta 1,3, prvi lastnik, registriran do julija, prodam. Telefon 5798-172. 79 POSEST zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 ODDAM PRODAM PARCELO, 1.850 m^, od tega približno 1.200 m^ stavbnega zemljišča z gospodarskim poslopjem, 100 m^, notranjost urejena za razne dejavnosti, lokacija Arclin-Lju-bečna, ob cesti, prodam ali dam v najem. Telefon 041 262-063. 43 PRODAM xék VZIATARNIKRAGOLNIK V CaTYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODiOJP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIKOKRAGOLNIK ŮM^ KMtoJm 12, CalJ« KAPISTRADE SLOVENIA Skupina Kapis združuje matično družbo Kapis, d. o. o., v Sloveniji in hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu in v Tomisla-vgradu. Osnovna dejavnost skupine je proizvodnja in trženje električnih kablov in žic, telefonskih in podatkovnih vodnikov oziroma vseh vodnikov za prenos energije ali podatkov. K sodelovanju vabi: vodjo službe računovodstva (m/ž) Od kandidata pričakujemo: - visokošolsko (VII.) izobrazbo ekonomske smeri, - najmanj 5 let izkušenj na področju računovodstva, - dobro poznavanje računovodskih standardov, davčne zakonodaje, področja konsolidacij, transfernih cen v RS in državah družb skupine Kapis, - znanje angleškega ter hrvaškega jezika, - organizacijske in koordinacijske sposobnosti, vodenje ter delo v timu, - iniciativnost, natančnost, prilagodljivost in zanesljivost. Opis dela: Oseba bo odgovorna za vodenje računovodske funkcije družbe, izdelovala bo zaključne račune in računovodske izkaze, pripravljala potrebne davčne obračune in poročila, spremljala in uvajala predpise in standarde s področja računovodstva in davkov. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Ponujamo vam zanimivo in dinamično delo v mednarodnem okolju z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam posredujete po pošti najkasneje do 31. januarja 2012 na naš naslov: KAPIS, d. o. o., Teharje 1B, 3000 CELJE ali na elektronski naslov: sabina.plahuta@kapis-cables.com CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m^, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568. 58 NAJAMEM STANOVANJE v Celju z okolico, od 40 do 50 m^, lahko prazno, najamem. Telefon 051 668-899. r STANOVANJSKO hišo v Arclinu, plinska centralna, KTV, parkirišče, oddam za 300 EUR. Telefon 041 726-516. 81 STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje v Štorah na Lipi, 68 m^, prenovljena okna, parket, prodam za 65.000 EUR. Telefon 040 646-386. 72 Potrebujemo kuharja in natakarja za redno in honorarno delo v poslovni enoti Citycenter Celje. Tel.: 041/680-809 Srečko Kukovič, s. p., Levec 4/a, 3301 Petrovče KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. 80 KMETIJSKI S^LB PRODAM ODDAM MAJHNO stanovanje oddamo v centru Celja. Telefon 041 531-284. 38 OPREMLJENO sobo za eno osebo, s samostojnim vhodom, oddam. Telefon 041 650-737. 60 ^ Vedeževanje insvetovanje, ^ S T E..L L A 68 91 090 68 92Î ŽIVALI PRODAM PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528. Š 544 PUJSKE, od 20 do 40 kg in mlado kravo sivko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 051 353-485. 39 TELICO simentalko, 200 kg, zelo lepo, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5772362. 71 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 794-267. š 7 TELIČKO sl/lim, mesni tip, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 031 490-299. 77 BIKCA, starega 3 mesece, težkega 170 kg, prodam. Telefon 051 839-116. 59 ODSTAVLJENO teličko in kravo simentalko (2. tele) prodam. Telefon 041 318-144. 2645 PRAŠIČA za zakol, hranjenega z domačo hrano, možnost zakola, prodamo. Telefon 031 528-813. 67 BIKCA simentalca, 350 kg, Vojnik, prodam. Telefon 041 375-639 . 85 SENO v kockah, z dostavo, prodam. Telefon 051 622-931. 24 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p DRVA za kamin in metrska drva, v Dramljah, prodam. Telefon 051 610-398. 5163 SUHE hrastove »fosne«, plohe prodam. Cena po dogovoru. Pokličite (03) 5731-615, v večernih urah. 47 KUPIM LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 HLODOVINO: bukev, jesen, kupim. Telefon 041 794-200. n Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Tragično nas je zapustil DARKO HRASTNIK (12. 6. 1974 - 29. 12. 2011) Ob tragični in boleči izgubi moža, atija, brata in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vsestransko pomoč, darovane sveče in cvetje, izraženo ustno in pisno sožalje ter darove za svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Vengustu za opravljen obred, govorniku Stanku Seliču, trobentaču in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za opravljen obred. Hvala vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Žalujoči: žena Sonja, sinovi Andraž, Jurij, Jan in ostalo sorodstvo STAR sokovnik Emo kupim za 15 EUR. Telefon 041 660-576. 74 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold MENK[ 35-letni moški bi rad spoznal preprosto žensko za skupno življenje. Telefon 031 899-065. 37 40-letna preskrbljena, simpatična ženska želi prijatelja. V agenciji Alan plačate 99 EUR in članarina velja za stalno. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 64 50-letna simpatična in urejena vdova želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 64 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO natakarico. Delo bo potekalo v Mercator centru Štore v lokalu Caffe del Moro. Plačilo po dogovoru. Telefon 041 608-423. Tojeto, d. o. o., Kompole 151, Štore. 54 TISKAR išče delo v tiskarni. Telefon 031 722641. 73 nAROčite NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA OB PETKIH - ZGODBEiScliJfKEGA NAROCILNICA NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 84 Z 103 leta Marije Jakob V prostorih celjske Mestne četrti Savinja je bilo pretekli petek slovesno. Meščanka Marija Jakob je namreč praznovala 103. rojstni dan in dokazala, da je še zelo čila. 6. januarja 1908 se je v Slovenj Gradcu rodila Marija Jakob kot edino dekle ob štirih bratih. Leta 1934 se je preselila v Celje in kot natakarica najprej delala v Belem volu, zatem pa v Ojstrici. Recepta za tako dolgo življenje nima, rada pa poudari, da je treba veliko delati. Sama je vsak dan delala več kot osem ur. »Pa zdravo kmečko hrano smo jedli, danes pa je čisto drugače,« pravi. Marija je še zelo čila, je pa zadnja tri leta priklenjena na posteljo, saj je zaradi zastrupitve ostala brez noge. Um je še vedno izjemno bister in kot pove, si dneve najraje krajša z branjem cerkvenih knjig. Televizije pa ne gleda prav pogosto, prav tako Marija (sedi) v družbi hčere Zofke (levo) in nečakov. ne posluša radia, saj ne dohaja njunega hitrega tempa. Zanjo vestno skrbi 76-letna hči Zofka, je pa Marija hvaležna tudi sosedom, ki pogosto priskoči- jo na pomoč. Zavidljiva 103 leta je Marija Jakob obeležila v krogu družine in sosedov, sta ji pa med drugimi voščila tudi po- oblaščenec celjskega župana Stane Rozman in sekretar Območnega odbora Rdečega križa Celje Igor Poljanšek. AD, foto: SHERPA Še pred kratkim je sama obdelala njivo. Z veliko željo po življenju Optimističen pogled na življenje ima Karolina Ulaga iz Planinske vasi, ki je zadnji mesec lanskega leta vstopila v 102. leto. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali predsednik in sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Šentjur ter predstavnika Krajevne organizacije Rdečega križa Planina pri Sevnici Andrej Kolman in Pavla Tonjko. Slavljenko so na njenem domu obiskali in ji voščili tudi člani Društva upokojencev Planina pri Sevnici. Presenečenj še kar ni bilo konec, saj so dobrovoljni ženički bistrih misli in dejanj prišli čestitat tudi sosedje s harmoniko, veselo druženje pa se je končalo s petjem in plesom. Obiskov je vedno vesela in vsakogar rada sprejeme v svojem domu. Z roko pokaže na njivo, ki jo je še sama obdelala _ Kljub starostnim tegobam gleda v prihodnost optimistično in kot pravi, bi rada še živela, saj čuti, kako jo imajo ljudje radi. MAJDA REZEC FOTO TEDNA Foto: GrupA Novim dogodivščinam naproti Prepevata z vnuki 30. decembra 1961 sta si Marijan in Amalija zaobljubila zvestobo v dobrem in slabem v skupnem življenju. Marijan Kolar se je rodil leta 1936 kot tretji otrok v kmečki družini na Kozjanskem, in sicer v vasi Drensko Rebro. Že v rani mladosti je izgubil očeta. Amalija Brežnik se je rodila leta 1937 v Šmartnem v Rožni dolini v delavski družini kot drugi otrok. Tudi ona je kot otrok ostala brez očeta. Oba sta občutila krutost druge svetovne vojne, posebno še Marijan, saj je družini okupator požgal dom. Kot otrok je bil z drugimi vaščani leta 1944 izseljen v taborišče v Rajhenburg, od koder ga je leta 1945 po naključju rešil njegov stric. Marijan je po končani osnovni šoli na Pilštanju prišel v Velenje, kjer se je izučil za rudarja ter se zaposlil v Premogovniku Velenje, stanovanje pa si je poiskal v samskem domu. Amalija se je po končani šoli izučila za krojačico in se zaposlila v tovarni Toper v Celju. Spoznala sta se po naključju v Celju na šahovskem turnirju. Kmalu se je med njima vnela ljubezen, ki sta jo po dveh letih okronala s poroko. Po poroki si je Amalija poiskala službo v Velenju. Ker še nista imela skupnega stanovanja, se je nekaj mesecev morala iz Šmartnega v Rožni dolini voziti s kolesom. Leta 1962 sta dobila stanovanje in skupno zaživela. V njun dom je po nekaj letih prinesel največje veselje otroški smeh, ko se jima je rodil sin Marjan, kmalu se je pridružila še hči Aljana. S pridnimi rokami sta zgradila dom, v katerega so se preselili z družino. V Virštanju sta si postavila vikend z vinogradom, ki ga z velikim veseljem in ljubeznijo obdelujeta in kjer najraje preživljata proste urice, se veselita sadov svojega dela ter družita s prijatelji. Na jesen življenja jim krajšajo urice in prinašajo smeh in dobro voljo njuni štirje vnuki: Nino, Teja, Matic in Žiga, na katere sta zelo ponosna. Z njimi rada zaigrata šah, ob spremljavi Žigove kitare pa skupaj zapojejo. Zavedata se pomembnosti, da imaš nekoga ob sebi tako v dobrem kot slabem, in to cenita ter drug drugemu dajeta. AG Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki imamo dojenčka ! Na naš eiektronsici naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednilc, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.