^p^r^gCr- Cena 60 lir TRST, nedelja, 16. februarja 1969 Leto XXV. - St. 39 (7233) jnejši most (O še neizkoriščenih možnostih) IJfordEt se Slovenci v teh 1300 ie&iv,’ odkar živimo v teh p: krajih, nismo vedno v j&ici d0 kraja temeljito zaveli kaj vse nam, ne le orno- odkar živimo v teh pre- j •*«>' Na? tak°j poudarimo, jw*e ta misel slovenskega in ^slovanskega socialistične-2 voditelja povsem v skladu ff^Povnim poudarkom v kon-t, Sn®m referatu voditelja KPI Hienga, ki je, poudarjajoč h‘v tako miroljubno koeksi-kj!00. dejal: ((Socialistična I-iJa. za katero se borimo, Ha a biti svobodna, neodvisni,111 suverena država brez ItO*1 hipotek in pogojev...« žl le za odločne beseda iste-iJJitelja, KPI, ki je — za Iti3° od 1948 — v prete-Ioč? avgustu prav tako od-Votjl? zavzel isto stališče kot lu pili SR Jugoslavije (po-'r. Prnogih drugih kompartij iti Pt-J 1; zato "je dolžnost zla-PoJJdšega dnevnika da to še \ N poudari. Gre namreč aejstvo, da jugoslovanske tol v socializem sosednje i-bo^Psko delavsko gibanje ne t$l Veo oviralo, temveč podpi-V, fkar se sicer dogaja že boj kot deset let), s čimer so ScJ1 odnosi med jadranskima !PW°Illa Prešli na najbolj Sita;; Podlago, kar je spričo va se bolj važen tisti «most», ue?.a naše ljudstvo in na-D(waJi sestavljajo ne le med iW*a državama temveč tudi i>0)j dvema političnima siste-*- a in dvema blokoma. Za-, nam zdi v teh dneh tu-Zr®dno važno stališče, ki ljati novo knjižno zbirko pod naslovom Collana studio, v katere uvode je E. B. med drugim zapisal, da vabi k sodelovanju ((glasove z Vzhoda in Zahoda«, ker«dase imajo mnogi razumniki Zahoda... marsi-česar naučiti od svojih vzhodnih kolegov«. Pri nas in ob nas se torej dogaja zares nekaj novega v naporih in borbah za dejansko socialistično Evropo in socialistično Italijo ((svobodno, neodvisno in suvereno državo«, t. j. državo, iz kakršnih bo morala biti zgrajena vsa bodoča socialistična Evropa in seveda tudi ves socialistični svet. Gre torej za velike stvari in ne za kako puhlo obrabljeno geslo, gre za trde boje in preizkušnje, ki jih iz zgodovine mednarodnega delavskega gibanja zelo dobro po- S. R. Je 3 .- prejšnji torek zavzela ivfdja slovenske __________ vlade v ani za mejna vprašanja, Pri političnem in kulturni. sodelovanju med Jugo-J° in sosednimi državami JOske manjšine v njih «do-i° novo vlogo in pomen jJP^dnarodnih odnosih, ko ‘Jtejo aktivni dejavniki po-ia Tanja med dvema narodo-iJP kulturama« ter da bo d ?ono to «novo vlogo manj-hJp okrepiti» z ((razširitvijo ijjhega aktivnega posredo-4 "3 kulturnih dobrin tudi uT^ga, zlasti na gospodar-0 Področje«. Še prav poseb-jJa je važno stališče orne-J® komisije, da se bo «v 6t}?v°rih s predstavniki so-tg)*'? držav potrebno še na-5ViJavzemati za hitrejše re-vseh tistih pravic slo-»manjšine, ki imajo svo-HjyraVno osnovo v mednaroden Pogodbah in do sedaj še Pile uveljavljene«. Hkrati . wiie u\___„____ JJhsija izrazila upanje, da ui° Poizkusi zapostavljanja resov slovenskih manjšin, °d časa do časa še pojav-J Pri posameznikih, pola- ‘zginili«. Oo^apsko gre za našo novo !»a ■ ker se dogaja nekaj no-!$a ba svetu in pri nas in i J .?e zaveda marsikdo tudi J hstimi, ki se niso mogli 16 J Prištevati med napredne kii, stikih med obiski to- ............. ^ otuun meu. uuioiu delegacij raznih delavskih i»‘k in drugih organizacij v dJ?laviji, smo bili v zadnjih (Nadaljevanje na 2. strani) Delegacija vietnamske osvobodilne fronte na kongresu KPI Jugoslovanska delegacija na kongresu KPI, ki jo vodi Edvard Kardelj .............................mn.nun.., ..................................................................................................................»mm« .................................................................................umih.............................m,umu........ VČERAJ SE JE V BOLOGNI ZAKLJUČIL KONGRES KPI Kongres je odobril teze in politiko vodstva ter izglasoval dokument o nadaljnji orientaciji borbe Luigi Longo ponovno izvoljen za glavnega tajnika stranke Pred zaključkom sta govorila Enrico Berlinguer in Longo BOLOGNA, 15. — Kongres komunistične stranke Italije se je danes zaključil nekaj pred 13. uro. Pred zaključkom je govoril še Enrico Berlinguer, nato so odobrili sklepni dokument, nakar je imel zaključni govor Longo. Pol ure ure pozneje so se sestali delegati, ki so izvolili nov centralni komite in novo kontrolno komisijo. Longo je bil ponovno soglasno izvoljen za glavnega tajnika. Zvečer so izvolili še druge člane vodstva. V novem centralnem komiteju je 171 članov (prej 151), centralna kontrolna komisija pa šteje 41 članov (prej 51). V centralni komite je bil ponovno izvoljen tudi Vittorio Vi-daii. Prvi odstavek sklepnega dokumenta je bil izglasovan soglasno. Drugi in tretji odstavek pa sta bila izglasovana z enim nasprotnim glasom in s štirimi vzdržanimi. Ti odstavki se glasijo: »Kongres še posebno odobrava orientacijo tez in poročila glede treh bistvenih tem: naše tolmačenje o miroljubnem sožitju, naša zamisel o demokratični poti napredova- nja k socializmu, naša linija za nov proletarski internacionalizem, ki izhaja iz avtonomnosti KPI. Glede mednarodnega delavskega komunističnega in revolucionarnega gibanja in akcije za novo enotnost mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, ki nuj sloni na enakopravne sti-par-tij in vzajemnem spoštovanju suverenosti in neodvisnosti v tem okviru, kongres odobrava ocenitev in sodbo tez in poročila okrog dogodkov na Češkoslovaškem in zadevno akcijo vodilnih organizmov partije. Kongres pooblašča nove vodilne organizme, da spopolnijo načrt tez na podlagi poročila tovariša Longa in z ugotovitvami, ki so sledile in ki izvirajo iz živega prispevka pokrajinskih kongresov in vsedržavnega kongresa.® Ostali del dokumenta, ki je bil odobren z dvema nasprotnima glasovoma in s štirimi vzdržanimi, obravnava številne probleme. Politično stanje v Italiji: 1. Množično gibanje se je zelo razširilo in zajema nove socialne skupine, ki so bile do sedaj navzoče v borbi. Poleg delavskega razreda so se razgibale študentovske množice, kmečke sile, u-radniki in tehniki, razne plasti mestnega srednjega sloja, skupine intelektualcev in raziskovalcev. Ta gibanja imajo svoj Iz- vor v novih protislovjih in starih nerešenih problemih italijanske družbe, ki izvirajo iz ustroja družbe same in iz politike, ki so jo vodile vlade, in končno iz vlad leve sredine. Toda teh gibanj ne bi bilo in ne bi blia mogoča brez navzočnosti iraj-raličnejših oblik pobude stranke, kakršna je naša, z jasno politiko enotnosti borbe, nakazovanja konkretnih in pozitivnih rešitev, brez navzočnosti velikih avtonomnih razrednih in enotnih množičnih organizacij. 2. Sedanja borbena gibanja izražajo v celoti težnje po temeljitem gospodarskem in političnem preokretu. Borbe nastajajo iz konkretnih nezadovoljenih potreb, iz problemov, ki terjajo takojšnje rešitve. Potrebno je doseči konkretne rezultate glede jasnih smotrov, zaradi katerih se vsako gibanje poraja. Pridobitev delnih smotrov sili k novim mobilizacijam in novim borbam. Spričo bogastva in raznovrstnosti sedanjih je odločilna sposobnost partije skupno s celim lokom levičarskih sil, ki posegajo v borbe, da usmerja akcijo množic k splošnim političnim izhodiščem. 3. Gospodarski in politični odgovor, ki ga nova vlada leve sre- ...................Mlinu.iiihiiiiiiiiii...nun.. NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Odobren ukrep o pokojninah Bencin se podraži za deset lir Stroški za uresničitev ukrepa o pokojninah bodo znašali letos 517 milijard ■ Izjave ministra Colomba - Stavka osebja šolske uprave R)Mj 15. _ Na današnji seji v palači Chigi je vlada odobrila ukrep o pokojninah na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen s sindikati Vlada je istočasno sklenila povišati ceno bencina za deset lir na liter za delno kritje stroškov, ki jih bo terjala reforma pokojnin. Odlok o povišanju bo že danes objavljen vgradnem listu. Odobritev ukrepa o pokojni Priča tudi obisku dele- J6 demokrščanskega sindi- tiM- L v K°Pru> P°zneie 'ta i1 delegatov deželnega od-; a katoliške organizacije AC-- Ljubljani. Vzporedno pa J, Javljajo tudi v nekaterih, l tako tradicionalno morda ;p0rJ konservativnih krogih sjbude za proučevanje raz-r JJa vzhodu sploh in je n. iStJeka doslej bolj znana iJjtska založba v Italiji P°d uredništvom tudi v il , znanega novinarja (se-!tvnr Uredništvu najbolj kon-Miv Vne8a a hkrati zelo % Jega velikega italijanske-u«evnika) E. Bettlze objav- nah je sporočil časnikarjem minister za zaklad Colombo, ki je poudaril, da je država prevzela znatno breme, da bi stvarno dokazala solidarnost dežele tistim, ki so s svojim delom temeljno pripomogli k rasti narodnega gospodarstva. Ukrep, ki smo ga danes odobrili — je dejal minister — je važen predvsem iz dveh razlogov. Najprej ker povišuje, in to v znatni meri, že obstoječe pokojnine, drugič pa ker uresničuje v doglednem času reformo pokojninskega sistema. Pričakovanju po urejenem sistemu socialnega skrbstva bo tako v kratkem času zadoščeno. Minister Colombo je povedal, da bodo znašali stroški za uresničitev ukrepa za leto 1969 517 milijard lir. Breme je seveda znatno _ je poudaril — vendar je v skladu s sedanjim in bodočimi državnimi obračuni. Za kritje teh stroškov je vlada tako ukrenila: t. izdali bodo vrednostne papirje za 327 milijard lir; 2. iz sklada za uskladitev pokojnin pri INPS bodo črpali 95 milijard lir; 3. povišali bodo davek na bencin za deset lir na liter, kar bo prinesla v državne blagajne še 95 milijard lir. Minister je dalje poudaril, da je bila pri sporazumu med strankami leve sredine za sestavo nove vlade določena za pokojnino vsota 400 milijard lir, in da gre torej vladni ukrep preko že določene vsote. Načrt za kritje, stroškov v prihodnjih letih — je zaključil Colombo — bo povezan z zvišanjem prejemkov države kot posledice narastka narodnega do-dodka. Minister za delo Brodolini pa je dal časnikarjem sledečo izjavo: «Ukrep o pokojninah zagotavlja važen kakovosten in količinski napredek za italijansko delavstvo. Poseben poudarek zaslužijo uvedba socialne starostne pokojnine, znatno povišanje najnižjih pokojnin za vse, 10-odstotno povišanje starih pokojnin, takojšnje zvišanje pokojnin na 74 odst. plače in na 80 odst. leta 1976. Brodolini je tudi poudaril pomembnost uvedbe premične lestvice ter sprejetih obvez za reformo INPS. Vsedržavni izvršni svet ACLI je danes proučil doseženi sporazum o pokojninah ter izdal poročilo, v katerem izraža svoje za- dovoljstvo nad vladnim ukrepom, ki kaže na ((pripravljenost vlade, da se odločno loti nekaterih od največjih problemov socialnega skrbstva®. Republikanski sekretar La Malta je poslal ministrskemu predsedniku Rumorju pismo, v katerem mu sporoča zadovoljstvo PRI zaradi ukrepov o pokojninah, istočasno pa ga opozarja na še odprte probleme, kot so reforma univerze in šole, problemi pra-vosodstva in zdravstva itd. Na današnji seji ministrskega sveta so tudi odobrili zakonski osnutek za pospeševanje in poenostavitev izplačevanja dobitkov na lotu. Po novih določbah bode loterijske poslovalnice lahko izplačevale do 100.000 lir, medtem ko so do sedaj le do 25.000 lir. Danes je bila 24-urna stavka u-službencev šolske uprave, ki so jo proglasili sindikati uslužbencev ministrstva za šolstvo in šolskih skrbništev. Stavko, ki se zaključi opolnoči, so proglasili v znamenju protesta, ker niso bile uresničene nekatere zakonske določbe, ki zadevajo osebje šolske u-prave. Eno uro na koncu vsakega turnusa so danes stavkali tudi delavci tekstilne industrije. Stavko so proglasile CGIL, SISL in UIL za izpolnitev vsedržavne delovne pogodbe kategorije. dine daje krizi v deželi, je bistveno konservativen. Politiko nove vlade je treba odločno pobijati. Ta politika, ki pušča nerešena vprašanja, ki so že postala pereča in dramatična, s tem da dopušča in zaostruje razkrajanje demokratičnih ustanov, o-mogoča razvoj klic nove odkrite reakcije. Zato ne sme biti zastoja v borbi proti levi sredini, da se likvidira, in je treba ustvariti novo enotno skupnost vseh ljudskih levičarskih sil. 4. V zadnjem času se je stanje v Sredozemlju ponovno poslabšalo (zato zadobiva še večjo nevarnost politika atlantske podrejenosti, ki jo je poudarila vlada leve sredine). Zato je potrebna velika mobilizacija in borba v deželi in v parlamentu, da Italija zapusti NATO, za zunanjo politiko aktivne nevtralnosti, miru, za razpustitev vojaških blokov in za evropsko varnost in da se Sredozemlje spremeni v morje miru. Dokument poudarja solidarnost z arabskim ljudstvom in nujnost rešitve krize na Srednjem vzhodu na podlagi popolne uveljavitve resolucije OZN z dne 22. novembra 1967. Poudarja zatem potrebo delovanja za popolno priznanje narodnih pravic arabsko palestinskega ljudstva. V poglavju »strategija reform in bližnji smotri« pravi dokument: »Izkušnje so potrdile vso veljavnost strategije reform in zavezništev kot pot napredovanja k socializmu v fazi državnega monopolitičnega kapitalizma. Ta strategija vsebuje elemente jasnega programskega predloga, ki teži po uveljavitvi z načrtom borb na najrazličnejših sektorjih: borbe za socialne izboljšave, borbe za reforme, e-notna pobuda na vseh ravneh. Te borbe morajo težiti za tem, da se dosežejo dejanske spremembe v gospodarsko socialnih ustrojih, da se razbijejo zavezništva, na katerih se vzdržuje vladajoči blok, in da se ustvari nov. blok socialnih in političnih sil. Bistvu te linije pripada borba za ljudsko udeležbo, za zavoje-vanje pravic do zborovanja v tovarnah, in za druge reforme osnovne demokracije, kakor pravica do zborovanj v šolah, itd. Na ta način mora zadobiti moč in prepričevalno silo borba za polno uveljavitev in razvoj u-stavnega demokratičnega režima v bistvenih elementih in v njegovem mogočnem in potrebnem razvoju. Dokument poudarja nato potrebo ((pridobitve inštrumentov neposredne demokracije in okrepitve vseh drugih ustanov demokracije, da se v celoti doseže temeljita reforma države proti vsem avtoritativnim in birokra-tičnlm težnjam, ki prihajajo danes od vladajočih razredov, in za njeno politično decentralizacijo, ki naj temelji na deželnih in krajevnih avtonomijah«. V okviru akcije za nov tip gospodarskega razvoja je treba postaviti zahtevo po reorganiaciji državne industrije in vsega javnega sektorja gospodarstva. Dokument poudarja zatem, da mora reforma javnega sektorja bl-•ti zgled za nov industrijski razvoj. industrializacije, juga, spre-socialnih sprememb in reform v kmetijstvu. Zato je potrebna velika raztegnitev javnih naložb in njih uporaba na prednostnih sektorjih. Nekateri ukrepi nacionalizacije in nadzorstva nad velikimi privatnimi skupinami so postali ne samo potrebni, temveč nujni.-Tcr velja za nacionalizacijo sladkornega sektorja. Ta bitka mora postati skupni smoter borb v tovarnah in v podjetjih z državno udeležbo. Gjede juga ugotavlja dokument, da je tamkajšnja borba tudi prišla v novo fazo. Vprašanje juga je treba bolj kot kdaj 'koli postaviti kot bistveni državni problem. Dokument govori o kulturni borbi in o študentovskem gibanju in poudarja, da se tu postavlja problem enotnosti z delavskim razredom in z drugimi naprednimi razredi. Borbe za reformo šole, za pravico do študiranja, za uporabljanje znanosti v službi človeka, niso sektorske borbe. Dokument poudarja, da nastaja za partijo potreba vedno večjega 1n skrbnejšega zavzemanja glede problematike, ki je nastala z razvojem študentskih borb. Te ne izražajo samo zahtev po reformi šole, temveč na splošno vsebujejo močno spodbudo v borbi za spremembo družbe. Rešitev ženskega vprašanja narekuje temeljito spremembo u-stroja družbe. Močneje se mora razviti široko avtonomno in razčlenjeno gibanje ženskih množic za njihovo osamosvojitev, ki naj zajame vprašanje polne zaposlitve ženske, reforme družinskega prava itd. Partija in množično gibanje. Izkušnje zadnjih let so pokazale, z naraščanjem enotnega sindikalnega gibanja in drugih gibanj, veljavnost avtonomije, e- Sporazum o pokojninah (Nadaljevanje na 2. strani) NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! Po dolgih pogajanjih in pod pritiskom javnega mnenja (zelo uspela enotna splošna stavka je nedvomno imela svoj vpliv na pogajanjih) je bil končno dosežen načelen sporazum med vlado in sindikati o izboljšanju sedanjega pokojninskega zakona. Da bo veljaven, se mora seveda ta sporazum spremeniti v zakon, ki ga bo moral odobriti parlament, ker se bo morda zgodilo že ta mesec, saj bo to prvi predmet bodočih parlamentarnih razprav. Poglejmo, katere so glavne točke sporazuma in seveda glavne smernice bližnjega pokojninskega zakona. POVIŠKI POKOJNIN. S 1. januarjem 1969 se povišajo vse minimalne pokojnine, in sicer: Za odvisne delavce, ki so bili upokojeni s 60. letom, se minimalna pokojnina zviša od sedanjih 18.000 na 23.000 lir na mesec vštevši 13. mesec. Za tiste pa, ki so bili upokojeni s 65. letom, se minimalna pokojnina zviša cd 21.900 na 25 tisoč lir na mesec vštevši 13. mesec. V posebnih primerih (recimo za vdove, ki uživajo dve pokojnini, eno lastno, drugo o možu) morajo pokojnini dosr;H predvideni minimalni znesek. Za vse neodvisne delavce (kmete, obrtnike, tr govce) se bo minimalna pokojnina zvišala od sedanjih 13.200 na 18.000 lir na mesec, vštevši 13. mesec. Vse sedanje pokojnine odvisnih delavcev, ki so višje od minimalnih, se bodo zvišale za 10%. Prav tako se bodo povišale za 10% vse invalidske pokojnine. VZPOSTAVLJENA VRNITEV POKOJNINE. Predvsem je ponovno vzpostavljena pokojnina za dovršeno delovno dobo (la pensione di anzianitd), Ki jo lahko ponovno dobijo vsi, ki imajo za 35 let plačanih socialnih dajatev. Upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, bo še vedno odvzeta pokojnina, toda v manjši meri kot do danes. Kdor prejema le minimalno pokojnino, jo bo lahko v celoti užival. Za pokojnine, višje od 25.000 do 10.000 bo upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, odvzeto 50% tega zneska. Popolnoma pa se odvzame del pokojnine, ki presega 100.000 lir. Vzemimo primer nekoga, ki prejema pokojnino 75.000 lir. Prvih 25.000 lir mu vsekakor pripada, od ostalih 50.000 pa se mu odvzame polovica. Njegova pokojnina bo torej znašala 50.000 lir. Tisti, ki uživajo pokojnino nad 100 tisoč lir, pa bodo lahko prejemali največ 62.500 lir. (Začetnih 25.000 plus polovico od na. daljnjih 75.000 lir). Pokojnine upokojencev, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, bodo torej nihale med najmanj 25.000 do največ 62.500 lir. Upokojenci pa, ki so dopolnili 65. leto in ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, bodo poleg plače imeli pravico do celotne pokojnine. NOVO RAZMERJE POKOJNINE - PLAČE: Tistim, ki bodo šli v pokoj s 1. januarjem letošnjega leta, se bo pokojnina zaračunala v višini 74% poprečne plače zadnjih treh let, seveda za 40 let plačanih soearinih dajatev. Za vsako leto manj se bo odstotek znižal za 1,85%. S 1. januarjem 1976. leta pa se bo to razmerje povišalo na 80%. OSTALE UGODNOSTI: Tu moramo predvsem omeniti tri pomembne novosti, ki so predvidene za bodoči pokojninski zakon, in sicer: a) Za vse pokojnine se u-veljavi sistem draginjske doklade na podlagi indeksa življenjskih stroškov, ki ga letno objavlja statistični zavod IST AT. Pokojnina se bo leto za letom višala, če se bedo življenjski stroški povišali za dve točki, v obratnem primeru pa vsaki dve leti. b) Vsem, ki so starejši od 65 let in ki ne uživajo nobene pokojnine ter so v slabih gospodarskih razmerah, bo dodeljena socialna pokojnina v višini 12.000 lir na mesec, vštevši 13. mesec. c) Država bo do leta 1967 postopoma prevzela celotno breme fonda za socialne pokojnine, ki je danes v breme odvisnih delavcev v višini 7,28% njih socialnih dajatev. V glavnem lahko oocenimo ta sporazum med vlado in sindikati kot pozitivnega, saj prinaša upokojencem samo ugodnosti in delno popravlja krivice, ki so bile upokojencem prizadete s prejšnjim pokojninskim zakonom. Parlament bo moral sedaj odločati o različnih plateh te reforme, ki ni samo ekonomskega temveč tudi juridičnega in socialnega . značaja. Država sedaj potrebuje finančna sredstva, da bi lahko uresničila gornji sporazum, in negativno bi bilo, če bi si ta sredstva pridobila z davki, ki bi v glavnem bremenili revnejši sloj prebivalstva, kajti s tem bo samo dala z levico to, kar bo vzela z desnico. D. C. Pogled na del dvorane, določen za povabljence, med zasedanjem kongresa KPI Poziv ministra Nenni j a za mir in svobodo vseh narodov Svetu ne grozi svetovna vojna, pač pa je preveč krajevnih sporov lreba je premostiti vojaške bloke - Pomen združene Evrope RIM, 15. — Ob priliki jutrišnjega ♦socialističnega dne za mir in svobodo narodov* je predsednik sociali stične stranke objavil v «Avanti» poziv, v katerem poudarja nujnost po tem, da se o miru govori in da se zanj mobilizira velika masa ljudstva, ki v mir verjame in ki mu je pripravljena v vseh okoliščinah služiti. Nenni izraža mnenje, da ne preti nad svetom tretja svetovna vojna, vendar pa dodaja, da je preveč lokalnih sporov, preveč nacionalističnih izbruhov, preveč še nerešenih problemov, iz katerih bi se utegnile roditi nove lokalne vojne. «Mislimo na Srednji vzhod — nadaljuje predsednik PSI — kjer se vsak dan umira v izraelskih kib se boji nadaljujejo, tudi če je v Parizu odprt dialog med Južnim in Severnim Vietnamom, Vietkongom in ZDA. Mislimo na Nigerijo in Bia-fro ter na tragedijo otrok Ibo, ki so obsojeni na gia do vanje do smrti. In med problemi, ki se perio dično porajajo in vzbujajo zaskrblje-nje, mislimo na Berlin.* Nenni se nato sprašuje, kaj je treba v takem položaju ukreniti. Treba je podpirati mirovno koeksistenco med Washingtonom in Mo skvo ter med evropskimi državami dveh blokov ali izven blokov. Treba je tudi utrditi 07N. Nenni poudarja tudi pomen pogodbe proti širjenju jedrskega orožja ter izraža željo po lazvoju in po premostitvi buzih in v naseljih palestinskih be-1 atlantskega in varšavskega pakta, guncev. Mislimo na Vietnam, kjer «Za nas Italijane, za nas Evro- fiitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit um mm iiiiiiiiiiHiiiitiiitiiiiii umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiniiiiiiiiii n UKREP NDR JE STOPIL VČERAJ V VELJAVO Nov protest SZ zaradi volitev v Berlinu Promet med obema Nemčijama poteka za sedaj v redu «Pravda» napada Veliko Britanijo zaradi podpore v Bonnu BONN, 15. — Danes je stopil v velja/vo ukrep NDR, s katerim pre povečuje zahodnonemškim poslancem potovati čez njeno ozemlje v zahodni Berlin, kjer bodo 5. marca izvolili novega predsednika ZRN. Do sedaj poteka promet med obema Nemčijama povsem redno. Na mejnih prehodih ni nobenih daljSih vrst avtomobilov. Tudi potniki, ki prihajajo iz NDR, niso opazili nobenega posebnega premika sovjetskih ali vzhodnonemških čet, ki bi utegnil kazati na pri pravo vojaških manevrov. Sovjetska zveza je včeraj izročila ameriškemu diplomatskemu predstavniku v Moskvi novo noto, v kateri ponavlja svoje pomisleke nad odločitvijo zvezne vlade, da se novi predsednik ZRN izvoli v zahodnem Berlinu. Podobni noči sta bali izročeni tudi predstavnikoma Francije in velike Britanije. Vsebina not ni še znana. Moskovska «Pravdav> je posvetila današnji uvodnik zasedanju Bun-desiaga v zahodnem Berlinu. U-voanik nosi naslov «Utrjujmo evropsko varnost«. V njem je med drugim rečeno, da ni v današnjem času nikomur dovoljeno, da bi nemoteno kršil mednarodne sporazume ter se vsiljeval na ozemlju, ki mu ne pripada. «življenje vztrajno opominja — se nadaljuje članek v »Pravdi« — na nujnost po izboljšanju vzdušja na evropskem kontinentu z razširitvijo stikov in sodelovanja med vsemi evropskima državami ter z ustvarjanjem trdnega varnostnega sistema v Evropi. Mirovne sile na kintdneotu imajo danes to za resnično alternativo napadalna politi ki vojnohujskaških sil pri NATO in bonskih revanšdstov.« List se nato sklicuje na do.cu-rnente Id so bali sprejeti v Bukarešti in Karlovih Varih ter pou- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiii iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Za trajnejši «most» ( N adaijeavnje s 1. strani) darja, da se odnosi nued sccu.ll-stionfmd in številnimi zahodnoevropskimi državami plodno razvijajo v znamenju miroljubne koeksistence. V dokaz tega navaja nedavno zasedanje mešane irancosku sovjetske komisije. »Pravda« napada dalje Veliko Britanijo in ministrskega predsednika Wilsona, ki se je «v bonskih razgovorih popolnoma pridružil mi. litaristačni politiki zvezne vlade, v zameno za podporo ZRN britanski kandidaturi v EGS«. pejce —- nadaljuje Nenni — je problem vseh problemov zgraditi Evropo, z razširitvijo področja gospodarske integracije in s podpiranjem evropskega političnega sodelovanja, dokler ne bo prišlo do ustvarjanja prave supernacionalne skupnosti.« V pozivu je tudi izražena odločnost, da se napnejo vse sile za pomiritev, za razorožitev in za evropsko enotnost. «Taka je obveza — se zaključi Ncnnijev poziv -- ki jo socialisti danes poudarjajo v zavesti, da je mir najvišja dobrina naše države, našega kontinenta, vsega človeštva.« Pogovor delegacije ZKJ z L. Longom BOLOGNA, 15. — Delegacija CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pod vodstvom Edvarda Kardelja navzoča na dvanajstem kongresu KP Italije, se je danes dopoldne sestala z generalnim tajnikom KP Italije Longom in z nekaterimi člani vodstva. Longo je jugoslovanski delegaciji priredil kosilo, po katerem se je s svojimi gosti zadržal v daljšem, prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Sinoči je delegacija CK Zveze komunistov Jugoslavije imela v Bologni prijetno srečanje s skupino italijanskih partizanov, ki so se borili v Jugoslaviji in Italiji proti fašizmu. Gostitelj jugoslovanske de legacije je bil eden od uglednih Italijanskih borcev v Jugoslaviji I-scerl Vlncenzo, ki je bil v borbah za osvoboditev Beograda hudo ra njen in je zgubil nogo. Bivši italijanski borci so obujali vojne spomine ter se zadržali s Kardeljem in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije v prisrčnem razgovoru, ki je trajal nad dve uri. Na zasedanju v Bologni se je delegacija CK Zveze komunistov Jugoslavije sestala tudi z voditelji in člani več tujih delegacij, ki so se udeležile kongresa italijanske partije. Zunanji minister €SŠR o odnosih s SZ , PRAGA, 15. — Češkoslovaški zunanji minister Jan Marko, ki se je pred kratkim vrnil iz šestdnevnega obiska v SZ, je v intervjuju na televiziji izjavil, da obstaja mednarodni politični položaj še vedno napet. Med vzroki napetosti je Marko naštel vojno v Vietnamu, krizo na Srednjem vzhodu, nedavne ameriške manevre ob češkoslovaški meji in’ sklep ZRN, da izvoli n'o-vega zveznega predsednika v zahodnem Berlinu. «Svet je deljen —■ je nadaljeval minister — in boj med ka.valizmom in socializmom se nadaljuje. Zato je tem bolj treba uiroiti vezi med ČSSR in SZ, ki iso temelji naše Usmeritve v zunanji po iliki. V tem pogledu ni, in ni nikoli bilo, nobene alternative1 naši pripadnosti socialistični skupnosti«. Sklicujoč se na svoje razgovore s sovjetskimi voditelji, ki jih je imel na nedavnem obisku v Moskvi, je Marko dejal, da tolmačijo Sovjeti . normalizacijo kot ustvaritev mirnega in delovnega vzdušja, po rnes>?ih napetosti. «Naši nadaljnji "dnosi, ki bodo temeljili na enakosti m vzajemni iskrenosti, bodo pri' po mogli k utrditvi enotnosti med obema državama. Marko je še poudaril, da bodo redni stiki in sodelovanje med zunanjimi ministrstvi ČSSR in SZ v bodočnosti bolj pogosti, kar bo. pomenilo važen korak naorej za res^ nično normalizacijo odnosov med obema državama. VAZNO ZA BIVŠE INTERNIRANCE Morda v prihodnjem mesecu izplačevanje odškodnine ? Na zavrnjeni priziv je mogoče napravili izreden priziv na predsednika republike Poslanska zbornica odobrila politiko cen britanske vlade LONDON, 15. — Britanska poslanska zbornica je včeraj odobrila z 289 glasovi proti 230 vladno politiko cen in mezd. Do glasovanja je prišlo po dolgi razpravi, na kateri so konservativni predstavniki ostro kritizirali zakonodajo, ki omejuje povišanje cen in mezd. Sklepni dokument kongresa KPI (Nadaljeavnje s 1. strani) znamo. Gre pa hkrati za začetek nečesa novega in ne le za novo vlogo manjšin sploh in naše manjšine še posebej. Saj se porajajo vsekakor kva litetno neki novi odnosi, ki presegajo možnosti in zmožnosti manjšin. Vse to novo se namreč ne omejuje na naše kraje in tudi ne na dve državi, temveč zadeva odnose v okviru vse Evrope in morda tudi celo vsega sveta. Zato je s tega vidika ta naš ((manjšinski most« mnogo «preresen» in ga je nujno razširiti na ves slovenski narod in na vso Socialistično F. R. Jugoslavijo in njene narode, ki so že med vojno m po njej pokazali In dokazali, kako naj se vsak narod v svojih pogojih bori za napredek. Prav ta najnovejša zgodovina narodov SFRJ pa nas že sedaj opozarja na vse tiste včasih tudi ogromne ovire, na katere bodo napredna gibanja naletela v boju za pravilno uveljavljanje teh novih odnosov. V mnogo manjšem merilu spadajo v te boje tudi naši napori, da bi svojo novo vlogo zares trdnega mostu pri nas čimbolj uspešno opravili. Da bi se moglo to zgoditi, pa je v prvi vrsti potrebno, da ima ta naš «most» predvsem trdne temelje, kar veija zlasti za njegov zahodni del. Ti temelji pa so sicer že trdni, saj so vanje vgradili svoje življenje naši najboljši sinovi — borci za sporazu- mevanje med narodi na svetu Kljub temu pa bo ta most trdnejši, samo če bodo odpravljeni vsi tisti vzroki neenakopravnosti, ki so jih Slovenci v Italiji še vedno v tako obilni meri deležni, m ki jih nočemo tudi tokrat ponavljati, saj smo jih primorani objavljati skoraj, žal, vsak dan. Šele tedaj bodo vsi omenjeni vzroki odpravljeni, bomo lahko tudi izkoristili še vse neizkoriščene možnosti, ki nam jih daie danes morda e-dinstveni zgodovinski trenutek. Predvsem pa bi se moralo prenehati s tako neodgovornimi iziavami v parlamentu o naši narodnostni skupnosti, izjavami, kakršno Je pred tedni dal tako odgovoren član vlade kot ie njen sedanji notranji minister S. R. notnosti, demokracije jn organiziranja avtonomnih množičnih gibanj in drugih slojev socialnih skupin v nasprotju s teorijo spontanosti. Razvoj avtonomije množičnih gibanj nalaga partiji nalogo, da bo sposobna nastopiti na vsen sektorjih socialnega in političnega življenja, omogočiti razvoj enotnosti in borbe na vseh ravneh, predlagati - množicam pozitivne delne in celotne rešitve problema. Skupino z naraščanjem gibanj in njihove enotnosti, ugotavlja dokument, se je povečala in 3e mora še povečati tudi politična enotnost na levici. Važni rezultati so bili doseženi pri sporazumih med silami leve opozicije, in kažejo se nove težnje in novi enotni rezultati. Dokument ugotavlja dalje, da «nastajajo važne spremembe v političnih silah. Poglobila se je kriza italijanske socialistične stranke in tudi krščanske demokracije. Te krize imajo izvor v globokih razpokah, ki nastajajo v notra njosti sistema socialnih zavezništev, na katerih se je ustvaril politični monopol krščanske demokracije in v izgubljanju ideal ne hegemonije vladajočih sil. Dokument pravi, da se v PSI kaže neobstoj analiz in strateških predpostavk, ki so temelj socialdemokratske združitve, kakor tudi temeljita zgrešenost politike razbitja na levo. Na demokristjanskem sektorju se kažejo naraščajoča protislovja med politiko vodilnih skupin krščanske demokracije in ljudskim sil, ki so do sedaj bile ujetnice politične enotnosti katoličanov in medklasizma. Dokument ugotavlja tudi, da se na katoliškem sektorju pojavljajo težnje, ki so izrazito socialistične. Nesoglasja na tem sektorju so se razširila in prispevala k iskanju italijanske levice in vedno bolj iščejo pot za neposredno politično zavzetost. Vse to je znak sprememb, k' dozorevajo. Toda za graditev demokratične alternative levi sredini je potrebno izvesti velike premike socialnih sil v prid nove gospodarske in politične rešitve, s tem da se porazi demokristjan-ski medklasizem in socialdemokratski reformizem. Iz debate in skupne akcije morajo priti do izraza elementi novega programa nove italijanske levice. Pot k novi večini gre skozi to skupnost so eialnih gibanj, političnih debat in rezultatov. Na tej poti bodo komunisti delali za ohranitev miru, za razvoj demokratičnega režima, da se italijanskemu ljudstvu zagotovi nova demokratična in socialistična prihodnost. Enrico Berlinguer je v svojem govoru med drugim poudaril, da je iz kongresa izšla dosledna in trdna linija, ki bo globoke vplivala tako na bližnje kakor na daljše zapadlosti v socialni in politični stvarnosti Italije, Ta linija bo imela dokaj važno težo tudi v življenju in razvoju mednarodnega komunističnega gibanja. «Priznanje tega dejstva, je dodal Berlinguer, se lahko opazi tako v komentarjih političnih predstavnikov, kakor v tisku, prav tako kakor v zadregi in reakciji tistih, ki čutijo (na primer izjave Picco-lija in Ferrija), da je naš kongres zadal nov udarec lažni in potvorje ni predstavi, sliki. ki jo oni dajejo naši partiji in naši politiki « Berlinguer je zavrnil obtožbe proti KPI, da vodi »politiko, da bi ostala pri življenju«. V odgovor na kritiko imobilizma je Berlinguer poudaril, da je dovolj omeniti dejstvo, da so bile prav »naše borbe in politika naše partije poglavitni dejav- nik gibanja, ki je delovalo tudi v teh letih v vsem političnem življenju dežele«. Berlinguer je zanikal, da KPI ne zna izvajati vseh posledic nesoglasij glede dogodkov na Češkoslovaškem, in je pripomnil, da bo razočaran tisti, ki pričakuje razbitje s Sovjetsko zvezo. Dodal je: «Povsem lažno je, da smo mi videli v intervenciji na Češkoslova šketn samp .»incident« ali samo »napako«. V njem smo videli proizvod vrenja, ki ima svoje korenine tako v protislovjih kakor v objektivnih težavah socialističnega sveta, kakor tudi v napakah Kakšne posledice smo izvajali! Tudi iz teh dogodkov smo dobili zagon, da bolje definiramo celotnost pozicij, ki se tičejo odnosov mea socialističnimi državami in komunističnimi strankami; načelo absolutnega spoštova nja neodvisnosti in suverenosti vsake socialistične države in načelo neodvisnosti in suverenosti vsake komunistične stranke; vprašanja socialistične demokracije. Prišli smo namreč do prepričanja, da je potrebno poglobiti spoznavanje stvarnosti socialističnih držav.« Berlinguer je nadaljeval, da se KPI bori za socialistično, temeljito novo Italijo, ki bo drugačna od do sedaj uresničenih socialističnih družb, s popolno avtonomijo presojanja stvarnosti Sovjetske zveze in socialističnih držav, politike Sovjetske zveze in poedinih dejanj te politike. Po govoru BerMnguerja in odobritvi sklepnega dokumenta je govori) še Luigi Longo, ki se je popolnoma pridružil izvajanjem Rer-liguerja. Izjavil je, da je kong.es izpolnil pričakovanje in upanje, ki sta se porajala ob njegovem sklicanju. Poudaril je: »Predstavili smo se z lastnim običjem, z lastno zgodovino, z astnimi političnimi postavkami ,n ideali, s poudarkom naše avtonomije in internacionalama hkrari « Poudaril je, da je ves kongres težil po iskanju pozitivnih politični! izhodišč iz sedanje krize. Polemiziral je nato s tajnikom krščanske demokracije Pic^olijem in je dodal, da bo razočaran tisti, ki misli, ali se dela da misli, z namenom ustvarjanja zmede, da se s KPI lahko ponovi ista operacija, ki se je izvedla s socialisti za levo sredino. Nič m bolj absurdnega in bolj smešnega. Mi ne iščemo sestanka po vzorcu Nennija z dorotejskim in konservativnim vodstvom krščanske demokracije. Borimo se za novo orientacijo vse Italijanske politika, za temeljit preokret v smeri notranje gospodarske in mednarodne politike in za tako politiko, ki bo znala dati pozitiven odgovor na krizo in na sedanje vrenje v italijanski družbi. S tega staiišča smo izhajali, da nakažemo najvažnejše naloge, pred katerimi so sedaj vse demokratične in levičarske sile.« Longo je dalje poudaril, da do-rotejski in socialdemokratski voditelji dobro vedo, da je vprašanje odnosov med političnimi demokratičnimi silami in komunisti danes odločilen problem za italijansko demokracijo, ker brez komunistov ne bo mogla Italija rešiti kr^. ki jo objema. Longo je nato dejal, da Italija ne bo mogla stopiti na novo pot, če ne bo dokončno likvidirala politike leve sredine. Poudaril je potrebo enotnosti vseh levih, socialističnih, laičnih in katoliških sil in potrebo, da postano komunistična stranka vedno bolj politični tolmač tistih, ki se borijo za novo in drugačno Italijo, in torej tudi politični tolmač teženj novih generacij. Govornik je poudaril, da Je KPI pripravljena diskutirati z vsemi in ve, da so tudi druge sile in druge skupine, druga gibanja, ki lahko tolmačijo težnje in potrebe i-talijanske družbe. Zato je treba stalno iskati možnosti sporazumov trenutkov enotnosti, socialnih in političnih zavezništev. Odpraviti je treba vse ekskluzivizme in vse predsodke in uvesti kot edino merilo samo dejansko udeležbo v bor- bi za rešitev problemov dežele in delavcev. Longo je nato poudaril, da temelji politika KPI na treh temeljnih stebrih: mir in miroljubno sožitje; internacionalizem; demokratična tla napredovanja k socializmu. Poudaril je, da so bili na kogre-su storjeni važni koraki najprej glede ((naše zamisli avtonomije m internacionallzma«. Dodal je: »Poudarjamo znova in pred vsemi — v Italiji in zunaj Italije — to našo avtonomijo in naš internacionalizem, kj smo ju konkretno pokazali tudi ob dogodkih na češkoslovaškem, kot temeljne komponente celotne politične zamisli naše partije,« Prav tako so komunisti ne samo med ustanovitelji republike, ki se je porodila iz odpora, temveč so danes najzanesljivejši 'n najmočnejši braniki italijanske demokracije. Poudaril je, da Je trajna naloga komunistične stranke« obnavljati in pomlajevati se ob trajnih izkušnjah«. Dodal Je, da «ne pomaga ustna revolucionarnost, si se pogostoma zliva z oportunizmom in malenkostnim reformizmom, s personalizmom in z volilnimi špekulacijami ali pa z oblikami intelektualne domišljavosti«. Na koncu je Longo poudaril, da je treba dvogovor med komunisti, socialisti in katoličani, sporazumevanje med vsemi levimi silami, novo večino graditi dan za dnem z delom, z duhom enotnosti, s pritegovanjem stvarnosti in z občutkom za vse premike socialnih in političnih sil. Kakor poroča današnja «Unita», je med včerajšnjo debato tajnik tržaške avtonomne federacije KPI inž. Cuffaro omeni: v svojem govoru na kratko tudi Slovence v Italiji z besedami: «Politična akcija strank v Furlaniji-Julijski krajini mora izpolniti tud' drugo zgodovinsko nalogo: utrditev pravic do svobodnega razvoja slovenske narodne manjšine, katere zakonite zahteve so vedno bile zanemarjene, ali pa so jih italijanski vodilni razred in njene vlade zavračali.« Pri tem je Cuffaro omenil gospodarsko propadanje tudi tistih področij v deželi, ki so bila nekoč zelo industrijsko razvita, ter je poudaril, da je sam Trst v polni krizi. Dodal je, da se v Trstu ugotavlja v zadnjih petih letih 11 000 delovnih mest manj. Poudaril je še zlasti, da je dežela Furlanija-Juliiska krajina v središču »razdiralnih atlantskih načrtov«, ki imajc to deželo že za požgano ozemlje Bivši deportiranci in svojci umrlih v nacističnih taboriščih so pred nekaj meseci dobivali vabila, o-snubke zakona v korist bivšim deportirancem in letalke s kritikami na račun vodstva videmske sekcije Združenja bivših političnih deportirancev. Pošiljal jih je Italo Zali ani iz Čedada, ki je tudi sklical občni zbor za ustanovitev avtonomne organizacije. Kakor smo izvedeli, so taka vabila in brošure dobivali bivši deportiranci tudi v drugih italijanskih mestih. V času, ko bivši deportiranci pričakujejo, da jim bodo končno izplačali odškodnino, je tako ravnanje Zuliani-ja povzročilo precejšnjo zmedo m utvare, ker Zuliani med drugim predlaga nemogoče stvari. O zadevi Je razpravljal na svoji zadnji seji tudi vsedržavni odbor združenja, ki je odobril sklep videmske sekcije o izključitvi Zulia-nija iz združenja, ker je s svojim ravnanjem hotel razbiti enotnost združenja in vnesti zriiedo med bivšimi deportiranci in svojci umrlih ter jim prikazoval demag-j-ške in nedosegljive perspektive. Na omenjeni, seji vsedržavnega odbora so obširno razpravljali tudi o vprašanju izplačila odškodni ne bivšim deportirancem. Posebna komisija, bi se morala sestati te dni, če se že ni, da podipdše in dokončno odobri seznam upravičencev za vsoto, ki vsakemu priti-če. Nato bo zakSaidno ministrstvo naročilo banki «Banca Nazionale del Lavoro«, da vsakemu upravičencu pošlje denarno nakazilo. Pr! tem moramo ponovno pojasniti, da bodo prejeli denarno nakazilo tisti, katerih prošnje so bile ugodno rešene in seznami objavljeni v Uradnem listu 22. maja 1988, in tisti, katerih prizivi so bili ugodno rešeni. Kdor je napravil priziv, mora dobiti odgovor, pozitiven ali negativen, od zakladnega ministrstva. Ce je odgovor negativen, mora prizadeti v roku 60 dni poslati izreden poziv predsedniku republike in priložiti vse potrebne dokumente ter potrdila. Tudi tisti, ki »zaradi višje sile« niso še vložili prošnje, naj to store čimprej. Pripominjamo pa, da ni upoštevano »kot višja sila«, če nekdo trdi, da ni vedel za zadevni dekret o izplačilu odškodnine, ali da je bil v inozemstvu, ali bolan. Svojcem, oziroma dedičem tistih, katerih prošnje so bile ugodno rešene, pa so medtem umrli, svetujemo, naj si takoj poskrbijo mrtvaški list, družinski list in notorični akt, da so dediči in naj takoj pošljejo prošnjo (s priloženimi omenjenimi dokumenti) na Zakladno ministrstvo, da pošlje denarno nakazilo na naslov dediča, sicer bodo nastale težave pri vnovčenju denarnega nakazala. Vsekakor svetujemo prizadetim, da se za pojasnila obrnejo na Združenje bivših deportirancev. Kdaj bodo začeli izplačevati, ni moč z gotovostjo napovedati. Obljubljajo, da v prihodnjem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije. Sporočilo pokrajinskega ravnateljstva INAM Pokrajinsko ravnateljstvo INAM sporoča, da je sporazumno z zdravniško zbornico tržaške pokrajine sklenilo, da se omeji število pregledov v določanem urniku za zdravnike specialiste, da se jim s tem omogoči, da lahko bolj skrbno opravijo svoje preglede. Ravnateljstvo pravi, da bodo lan- SGZ pripravlja avtomobilski «rallye» iz Trsta v Opatijo Slovensko gospodarsko združenje v Trstu pripravlja za prihodnji mesec avtomobilski «rallye» iz Tr-stra v Opatijo. Izlet, na katerega so vabljeni ne le člani združenja, temveč tudi čim širši krog prijateljev in simpatizerjev, bo trajal dva dni, in sicer soboto, 15. in nedeljo 16. marca. Znamenje za odhod vozil bo dano v soboto ob 14. uri, in sicer na stadionu I. maj na Vrdelski cesti v Trstu. Railye bo potekal najprej v Koper, nato pa čez Poreč v Opatijo. Za cilj so organizatorji izbrali mesto pred hotelom »Ambasador« v tem turističnem središču. Naiboijši vozači na progi bodo prejeli bogate nagrade. Udeležence izleta, ter tudi vse tiste, ki bi pozneje prispeli v Opatijo, vabi združenje na slavnostno družabno večerjo v prostorih bolela ((Ambasador«. Večerja bo v soboto, 15. marca, ob 21. uri. Za večerjo, prenočišče, zajtrk in kosilo naslednjega dne znaša cena vsega le 6.000 lir na osebo. Med . .bolniki obiskali zdravnika spe- večerjo bodo med prisotne' goste ciaihsta v istem dnevu, ko so za- izžrebali številne nagrade, po ve- prosili za pregled; če pa zdravniki ne bodo mogli med dnevom opra-vuti vseh pregledov, se bodo morali bolniki priglasiti za prihodnje dni Zato se ravnateljstvo INAM « brača , na zavarovance naj upoštevajo, da bo morebitna odložitev pregleda za nekaj dni v korist boljše zdravniške nege, ki je v izključno korist zavarovancev. Hkrati pa ravnateljstvo sporoča, da bodo morebitni nujni specialistični _ pregledi, ki jih bodo določili po- i sameznl zdravniki zavoda, čimprej opravljeni s sodelovanjem zdravnikov specialistov. čerji pa bo ples. Prijave za udeležbo na avtomobilskem izletu ter za večerjo in vse ostalo sprejema urad Slovenskega gospodarskega združenja, Ul. F. Filzi 10, in sicer do 1. marca Podrobnejša navodila bodo še objavljena v dnevnem tisku, vsak jih pa lahko prejme tudi na samem sedežu združenja, oziroma telefonsko na številki 37-808 20. februarja stavka slovenskih šolnikov Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na svoji seji 4. februarja t. I. skrbno proučil vsa nerešena vprašanja, ki tarejo slovenske šolnike in reden razvoj slovenskih šol vseh vrst" in stopenj Ugotovil je, da bodisi prosvetno ministrstvo, bodisi tukajšnja šolska oblast ne izvajata, nekaterih določb, ki jih jamčijo obstoječi zakoni in mednarodni sporazumi, kje še. da bi izpolnili upravičene zahteve slovenskih šolnikov, ki jima jih je sindikat tolikokrat posredoval. Res da smo v zadnjem času prejeli precej obljub in za.gotovil, toda konkretnih dejanj ne vidimo in vse kaže, da jih tudi zlepa ne bomo. Poleg tega je tržaški šolski skrbnik z dvema znanima krivičnima ukrepoma ^ žalil dostojanstvo vseh slovenskih šolnikov. Zato je Sindikat slovenske šole v Trstu sklenil, da razglasi za četrtek, 20. februarja enodnevno stavko vseh slovenskih šolnikov in o-sebja na sfovfnfjittJfcJ osnovnih in srednjih solih na Tržaškem. V ta namen vabi Sindikat slovenske šole v Trstu vse šolnike na članski sestanek, ki bo v "ponedeljek, 17. februarja t.I. ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa št. 9, kjer bodo odborniki sindikata podrobno seznanili šolnike o vzrokih razglasitve stavke. iiiiiimiiiuimiiiiHiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||ti|iiiii||j||||||imf(n,|||lllj|l,ll,||1|u,l'|||| HUDA PROMETNA NESREČA V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU Avtomobilist povozil dekle ko je stopila izza avtobusa Ponesrečenka je zadobila številne poškodbe po glavi in zlom noge - Ozdravela bo v 40 dneh S V zvezi z gradnjo kanalizacije za povezavo novega šolskega poslopja tehničnega zavoda »A. Volta« z glavno kanalizacijo, je z županovim odlokom dovoljena vožnja v obeh smereh po Ul. del Castagne-to, od Ul. Lucio Vero do Ul Cantu ter prepoved parkiranja vozil na obeh straneh Ul. del Castagneto, __________________________________________________________ „ med Ul. Lucio Vero in Ul. Cantu. Balzarini in prof. Saba. ltUllilltlIIIIIIIIIII!llllltIII||||||||l||||||i||,|||,,t|,|,1,,,,m),||||||m||)||t|||||m|||||||||||||)||||||||||||,ulili11 Strokovni sestanek o sodelovanju sindikat«' pri gospodarskem načrtovanju V prostorih gospodarske tete se je včeraj dopoldne P ^ dvodnevni strokovni sestanek ■ delovanju sindikatov pri S°SI)Lir| skem načrtovanju, ki ga or»L. I z:rata Studijski center za g°sP°pif I ske in socialne pro-bleme v ,I Janiji - Julijski krajini v sod« vanju s tržaško univerzo. ,1 Odprtja zasedanja so se JL drugimi udeležili deželni nik za gospodarsko načrtov^, Stopper, občinski svetovalec r, I scotto, glavni tajnik sindikalno i ganizacije CISL Marinello '“Ltl katere druge osebnosti. PoZ|S*j besede so izrazili rektor prof. Origone, prof. Balzan®1^, i je nato tudi pričel z deloin i sedanja, predstavnik Studu* j. centra dr. Paron ter dežel® 1 bornik Stopper. Stopper je v svojem n8K°V»| prikazal izkušnje naše dežele »1 de gospodarskega in socialne#8 jll črtovanja, ter naglasil pornnn. ■ ga ima za izvedbo srednj^1^!, I razvojnih načrtov uresničitev ^ I ki naj se financirajo z pomočjo, kakor je to predvi'u po členu 50 deželnega statuta. (| vornik je nadalje poudaril, ® ^ morale socialne organizacije tJLG litična predstavništva v PUfSit tesneje sodelovati, da bi de^f oblast na podlagi njihovega “g. nega doprinosa s svojimi P0,'A I nimi izbirami lahko v meri ustrezala dejanskim teS>U| po napredku v Furlaniji - JU1J krajini. j Prvo poročilo v vrsti strokov Dosegov je podal prof. RondM'Jj, kar so se zvrstili prof. prof. Bartole, prof. Bazo, Prolw Ferra, prof. Assanti ter dr. ,,, netti. Zasedanje se nadaljuje „ nes, in sicer s splošno raZG,riil Zaključno besedo bosta imela v trnČAOtri PROMOCIJSKO PRVENSlVj! Peterka ŠZ Bor danes v Pordenona Borovci bodo danes po dvoteden- CSI Fri-uli — Bor 49'43 Včeraj zjutraj se je v industrijskem pristanišču pripetila huda prometna nesreča. Bilo je nekaj pred šesto, ko je 20-letno dekle Angelina Ungaro, ki stanuje v Serr,-polaju, izstopala z avtobusa, s katerim se je bila pripeljala na delo. Zaposlena je namreč v podjetju «Ca'.zabloch» in bi morala malo kasneje biti že v obratu pri predii nem stroju. Mudilo se ji je in n) počakala, da bi iz avtobusa 'zatopile tudi druge delavke. Zavila jc iz"a avtobusa in usmerila svoj korak preko ceste. Prav tedu,; je v nasprotni smeri pripeljal avto vrste »fiat 850«, ki ga je vozil 26-ietni delavec Mario Sieul iz Ul. Santa Giustina 4. Tudi njemu se je v zgodnji jutranji uri mudilo na delo v Milje. Deklr je opazil v zadnjem t'enutku, ko se ie pokazala izza avtobusa, ki mu je zastiral pog ed. Podrl jo je, čeprav „e v zadnjem trenutku močno pritisni! na zavore. Top udarec in dekle je vrglo na asfalt, ki ga je kmaki A A V, RADE PRIMORSKEGA ON EVAIK A Kdor plača naročnino za 1.1969 Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvrščeni med nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. Dobite lahko: 1. prenosni pisalni stroj «Tops» 2. pirotsko preprogo — 73 x 150 cm 3. zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor — 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi 4. Opero ((Gorenjski slavček« — skladatelja A. Foersterja 5. Roman A Rebule — V Sibilinem vetru 6. Iz slovenske glasbene zakladnice France in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) 7. knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum 8. Domovina — Ansambel Franca Korbarja — plošča (33 obratov) 9. I. Hmelak: Soška fronta 10. Stara domačija — Ansarr bel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov) Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, Ulica sv. Frančiška 20. omočila kri. Pri padcu se je namreč dekle ranilo v sence, glavo m koleno. Sunek prednjega dela avtomobila pa ji je prelomil levo nogo. Ljudje, ki so še zbrali Ckoli ranjenke, se Ji niso upali pomagati, ker bi ji nespretna roka lahko samo škodila. V boniš.itco jo je odpeljal šele rešilni avlo Rdečega kri,'a, k' so ga nemudoma poklicali in je-• p.i''btel ob tui.lmju alarmnih siren V bolnišnici, kjer so Jek.e sprejeli v i.(.\rckirurški oddelek so ji nogo ovili v mavčevo obvezo in .it nudil: vso potrebno pomoč. Ozdravela 'no v štirih dneh. Pritožbi1 zaradi čakanja na raznih oddelkih INAM Tajništvo 'pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL v Trstu sporoča, da stalno dobiva obvestila, pritožbe in prošnje za posredovanje za-ratji dolgega čakanja na vseh od delkih ustanove INAM. Sporočilo sindikata pravi, da med tem ko bolničarke in bolničarji o pravijo dnevno ogromno delo, je služba zdravnikov, ziasti v centru za diabetike, pomanjkljiva in bol niki morajo dolgo čakati preden pridejo na vrsto. Zelo dolgo je treba čakat' za odvzem krvi in vode, še dlje časa pa je treba čakati na Izide analiz in na predpisovanje zdravljenja. Velika večina diabetikov, prav sporo čilo sindikata, so starejši delavci, ki ne morejo čaka M ure in ure v natrpanih čakalnicah Zato tajništvo sindikata opozarja na to stanje ravnatelja INAM ter ga prosi za po sredovanje. Hkrati pa pripominja, da če bo ta njegov poziv naletel na gluha ušesa, bo smdikat prisi ljen načeti akcijo da opozori javnost in pristojne oblasti na nevzdržno stanje na sedežu INAM Dalmatinova Biblija Prvi in za sedaj še edini izvod Dalmatinove Biblije (gl. članek na 3 strani) je prispel v Trst. Imu ga Tržaška knjigarna, kjer si ga lahko ogledate. Brž ko bodo prispeli nadaljnji izvodi, bo knjigama naročnike takoj obvestila. rde-por- denonski.Libertas premagali z lah-ktfto. V povratni tekmi pa bo danes položaj povsem drugačen. ((Plavi« bodo namreč nastopili precej okrnjeni, domačini pa so nasprotno ojačili Svojo peterko z nekaterimi novimi igralci. Borovcem bosta manjkala Rudeš in Sancin, Savo, Spacal, ki je opravil v pretekih! dneh važne izpite v Beogradu, pa gotovo ne bo v najboljši formi. Za Libertas pa bosta i-grala dva tujc^, črnca, ki, sta prava stebra tega moštva. Po zadovoljivi zmagi nad Servo-lano pa borovci kljub vsemu upajo np zmago. Ekipa trenutno ne bo sicer številčno močna, je, pa oo-bro, uigrana. Vsakemu preostalemu igralcu je trener prof. Mari nakazal posebno nalogo, ki jo vsi dobro obvladajo. Vse kaže, da je dokončno rešeno tudi prašanje zunanjih igralcev in pivota. Protinapad se odvija na vedno enak način, kar je omogočilo določeno avtomatizacijo gibanja po igrišču, žoga pride tako v zelo kratkem času do nasprotnikove obrambe, o-koli katere bliskovito kroži, da reši kritja igralca, ki se odloči za strel. Na odbitih žogah sta postala Sirk in Ambrožič nedosegljiva Ekipa na splošno igra torej pozitivno, pomanjkljivost pa predstavljajo menjave. Košarkar, ki da med igro vse od sebe, lahko ostane v polju od 10 do 15 minut, nato pa ga je treba zamenjati, da se oddahne. Brez teh menjav lahko pride do banalnih napak zaradi zgrešenih podaj in strelov. Borovci trenutno razpolagajo z zadostnimi menjavami, rešuje jih pa dobra atletska pripravljenost, saj predstavljajo na njihovih treningih kon-dicijske vaje pomembno mesto. Temno točko predstavlja tudi strel eo daleč, in odstotek zadetkov iz te razdalje ni vedno zadovoljiv. Prav zato so zadnje čase posvetili precej pozornosti prav tem strelom. Današnjo tekmo v Pordenonu bodo odigrali ob 11. uri v telovadnici v Drevoredu Trieste. Nastopili bodo igralci: Spacal, Sirk, Starc, Fabjan, Ambrožič, Kafol, črmelj, Kralj in Zavadlal. Izidi zadnjega kola prvega dela Servolana — Arte 67:43 OUS — Isonzo 61:49 Libertas Pord Tricolore 63:31 Libertas TS — Energie R-Pktriarca — Hannibal 43:35 Zaostalo srečanje Bor — Servolana 43:35 Log pod Mangrtom: 110 cm, pršič Livek: 125 cm, pršič Lokve: 100 cm, pršič Lažna: 120 cm, pršič Črni vrh nad Idrijo: 130 cm, pršič Zelenica: 350 cm, pršič Vogel: 330 cm, pršič Krvavec: 190 cm, pršič Kranjska gora - Vitranc: 270 cm, pršič Vojsko: 150 cm, pršič Logatec: 90 cm, pršič Lestvica prve polo Patriarca 11 10 Libertas TS 11 8 Hannibal 11 8 Energie Nuo. 11 8 Libertas Por. 11 6 OUS 11 6 Isonzo H 6 CSI Friuli 11 6 Servolana 11 4 Bor n 3 Arte li 2 Tricolore li 0 3 3 3 5 5 5 5 7 8 9 0 11 573:473 „ 519:45» [{ 557:500 jj 59 M l! 549:48-4 j 507:484 , 537:540 j 533:588 , 475:504 j 442:62« „ 340:85 Adrijan Zavi adla' Za tekmo Splugen — Bec^ Štiristo Goriških navijačev v Vares# Končno smo prišli do odločilnega trenutka. Kdo bo ' Pil v A ligo, Splugen ali Be.c je Goriško moštvo je odpotov0|Jp(lli-v ponedeljek zjutraj v Varese- ‘ .e ton in Krainer sta dohitela tovariše komaj pred dvema m-a. Do tedaj sta trenirala v z mlajšo ekipo Splugena. V ..^i se ju sta bili tudi dve srečanj, in sicer s Siniii>-';ll;.': s« in Ignisom. V prvem srečanja zmagali Milančani s 145:133 3c'%o je pila razdeljena na tri L dvajset " ir.ut in enega 00 'jLi-Odlikoval se je Pieri, ki je ležil 28 točk kakor Mer la ti ■ zala sta se tudi Mauri in Igralci imajo na razpolag0 juhi m o celotnem nedeljskem 5 srr njp Becchija z Italsidrom- j° Vij canje si je ogledalo tudi rj.tr goriških igralcev in voditeljev- ],i ner Djerdja je izjavil, da ga V ne plaši Nemara ima PraV’r[1al0 je v nedeljo proti Italsidru ‘ igralcev opravilo svojo do-* je Med temi je bil Tesoro, R1 ,srajir izkazal tako v napadu kot v jje... — Ta lobanja tukaj pa ti,9lava nekdanje samice opice go-l 8' Poginila je v živalskem vrtu, i° so ji odvzeli mladiča, ki ga Ozirala se je samo po kraljestvu sence, v katerem edinem bi mogla postati Hatupi žena. Skale, ki so se dvigale visoko na bregu, so se ji zdele kakor vhod v onstranstvo. Ko se bo do kraja zgostila tema in naredila noč, bo Ta-paira napravila tisti korak. Stopila bo z zemlje v podzemlje in se združila s svojim ljubim, ki tako hrepeni po nji. Ah, Hatupa, ali čutiš, kako Tapaira hrepeni po tebi? Kako čaka nate, samo nate? . . . To je bil sen, nedvomno varljiv, bežen sen. Noč je pokrila zemljo. — In kje je ostal profesor? Od nikoder ga ni bilo nazaj. Hotel sem pogledati za njim, a ko sem prijel za kljuko, sem spoznal, da sem zaklenjen. Začel sem tresti okna in vrata, klicati na pomoč — brez odziva. Ali so pozabili name? Odprl sem okno in zavpil na dvorišče: «Halo, halo!« — Toda moj glas se je izgubil v praznini, nihče se mu ni odzval. Ostal sem med štirimi stenami sam in pozabljen. Institut je bil ob tem času zaprt. Nisem mogel nič drugega, kakor vleči se na zaboj in čakati, da se kdo oglasi pri meni. Naslonil sem se na lakti in položil glavo na skrčeni pesli leve in desne roke. Tako sem sedel in čumel. Potem sem še enkrat vstal In začel otipavati električno napeljavo. Nič. Nikjer stikala. Vrnil sem se k zaboju in čakal, kaj bo. V tem stanju sem prebdel precej časa. Potem sem razločil, da pravzaprav nisem sam. Prestrašen sem vstal. Sedem kandelabrov je razlivalo svojo medlo svetlobo po prostoru. To se mi je zdelo nekaj skrivnostnega. Zagledal sem pred seboj nekakšen prestol, na vrhu obsijan od jarke luči. Sedež in naslonjač sta bila prevlečena s krvavo rdečim žametom. Na stolu pa je sedel velik mož s plešasto glavo in obrito brado. Nekaj svečanega je sevalo od njega. Kdove, kaj je mislil — če je sploh kaj mislil?! Na prvi stopnici odra je sedela v dve gube lepa Tapaira z razpuščenimi lasmi. Njene oči so bile obrnjene v daljavo. Bila je natanko takšna, kakor sem jo videl v svojih sanjskih prividih, vendar z razliko, da je imela zdaj okrog vratu še srebrno verižico, na kateri je visela školjka z bleščico. Njej nasproti je stala v strogi drži vojvodinja. Imela je na sebi obleko iz. črnega tafta s čipkastim ovratnikom. Zarezi na desni (Nadaljevanje na 8. strani) Večer, ki je pokazal kakšen ne bi smel biti Diskusija, ki so jo primorske revije priredile pred dobrim tednom s temo «Slovenec danes tostran meje. Kdo je, kako živi, kam gre«, je privabila precej po-slučalcev. Mirno lahko rečemo, da je bila diskusija koristna. Koristna je bila kot prireditev, kot izkušnja, kajti plodna ni bila. Namesto plodnosti je pokazala napake, ki se jim bo treba pozneje kdaj izogniti pri podobnih diskusijah ali okroglih mizah, če hočemo, da bodo take prireditve res smotrne, da bodo privedle do sprejemljive sinteze. Tej diskusiji gotovo lahko očitamo, da je bila že po svoji zamisli enostranska. Toda takšno so prireditelji hoteli, ko so se omejili zgolj na obstoječe revije. Vendar pa niti v tej obliki ni bila v vseh primerih izraz posameznih uredništev. (Tu mislimo posebej na Goriška srečanja, ki bodo pač morala pojasniti, ali so misli predstavnika revije na tem večeru res mnenje celotnega u-redništva Goriških srečanj.) Mogoče nam kaže najprej govoriti prav o predstavnikih nekaterih revij iz matične države, že zato, ker je tudi vrstni red nanesel, da je najprej govoril predstavnik ene teh revij. Vsekakor se nam ni zdelo posebno umestno v Trstu poudarjati predvsem (ali sploh samo) negativne pojave med Slovenci v matični domovini, kot da gre za kaka nova odkritja, medtem ko gre v resnici za pojave, s katerimi se tamkajšnja družba resno ukvarja. Zgrešeno je tudi take pojave prikazovati kot kako specifičnost in samo v eni smeri iskati zanje krivdo. Nihče ne misli zagovarjati vsega tistega, kar je kdaj bilo narobe (to vemo sedaj!). Pa tudi tega. kar danes ni povsem v redu, ne mislimo braniti, že zato ne, ker smo vsak čas priče takim in tolikšnim spremembam, da se nam ni bati, da bi se nekateri negativni pojavi tako zakoreninili. da jih ne bi bilo mogoče več izruvati. Predvsem pa je v nas tisto zaupanje, ki izhaja iz prepričanja in izkušnje, da Je slovenski narod v najbolj kritični uri svoje zgodovine dobro vedel, kaj hoče in kaj mu je storiti. In čeprav je res, da se sme slišati tudi naš glas — ko že poudarjamo našo enotnost z matičnim narodom — pa bi bilo vendar vsaj megalomansko, če bi hoteli prevzemati vlogo kakih rešiteljev slovenstva. Po drugi strani pa je naivno, če predstavnik neke revije izraža hvaležnost ((tistim zamejskim ljudem, ki so zastavili svoj um in svoje sposobnosti, da »miiiiiiununimiiiiimimiiMmmmnmiinnmimmmmiimnmunHmiimmmiinHHinnMMmmmuumin tAdam. Shm trn* /. 5%OSI b.4 uV. iii K iisisirj ZOPET IZREDEN ZALOŽNIŠKI USPEH MLADINSKE KNJIGE Prvi izvodi Dalmatinove Biblije so se pojavili na knjižnem trgu Že v subskribciji ponovno povečana in razprodana naklada sr»iultan<* ... , _ III. C A P. S?* 5 skotila v sužnosti. „ ,Idriji primerek! Ostanek glave s '®9a trgovskega potnika. Pisal n' j® Klappe. Oglejte si samo te °oe sestavne dele! Nizko, pošev-(j ^®!o, močno poudarjena usta z l^sdo — skratka nesimpatična reč! 2 le bil potovalni agent tvrdke .šobnimi ščetkami. Umrl je v do-jJ Nepojasnjenih okoliščinah v pe'o, kjer je prenočeval.« v rofesor bi bil gotovo nadalje-( svoje predavanje o Klappeju, K, 9a ne bi bil zmotil sluga, ki j. ie prišel povedat, da ga kliče-k 'elefonu. In zdaj pr0f, esor se je oprostil — za tre- 6k, kakor je dejal, — in odšel i Ostal sem sam ojj sam, kajti sluga je za krat sobe Ostal sem sam — dva-seboj i- ključ v ključavnici, ga izdrl Potisnil najbrž v žep. $e[*ai mi je bilo storiti? Ničesarl »j Sern si vnovič ogledovat loba V,.;. Najprej cesarjevo h£,|ino in nato Ha-koncu še Klappe- M| Ko sem si njihove značilno-„ dovolj dobro vtisnil v spomin, % Po9ledal skozi okno na dvo-Pij_ki je ležalo dve nadstropji ,} ■ ki ^ Tema je že vpijala mrak. Ja- *8«ir, N, °V| Usti košatega drevesa, ki je a!o prost razgled na vse -stra-se začeli nekam zgoščevati | resnosti diskusije, da gostje z onstran meje ne bi odnesli preveč neugodnega vtisa. V začetku smo rekli da je bila prireditev korist la predvsem koristna, koiikor se je pokazalo, kakšna ne sme biti. R. R. Samo Hubad bo tudi v Genovi dirigiral opero Rimski - Kor-sakova <(Pskovitanka» (Ivan Groz. ni), ki jo je lansko leto postavil na oder tržaškega «Verdija». Poleg Borisa Hristova bodo peli Ni-coletta Panni, Gloria Paulizza, Lajos Kozma, Vito Susca. Izvajali bodo tudi «11 tamburo dt panno« ravnatelja tržaškega konservatorija Orazia Fiumeja V sezoni. ki traja od marca do Junija, so na sporedu še nekatere zanimive opere. Sodelovali bodo razni odlični pevci. 5>- l0~rn®r, popolnoma neznano. Zde-Se nii je da je princesa ožive-jo lp bodila sem in tja. Krasili so !( ®P'. dolgi, čez ramena razpu-tjj11 Msje, ki so ji padali do pasu Na vrhu glave je čepel pai iz cvetja. Žalostno je sto-®Zir i Miene oči šo se brezupno di|aale PO vodi, po kateri je bro-da|j s. svojimi lepimi nogami. V k pa se ie Pokazalo nekaj v^bnega kakor skupina palmo-siai dreves. Tam blizu je morda V|rt ni®n ljubi z imenom Hatupa, na flavto. Nihče ni tako U()etno kakor on plaval v bibavici ^ctju. V njegovih glasbenih so bili ujeti vsi zvoki »•Ije strasti. Kadar je vlekel u-veter, je nosil njegove me-f|aao daleč naokrog. Hatupova p9|r a ie oznanjala ljubezen do Ta-Nd 6' Hčere poglavarja havajskega hj U' Kjer so bili v veljavi strogi, lj% ^bč strogi zakoni za zaljub-$ta|C®-,Med Tapairo in Hatupo je .......................................................M............................................. Dr. Fran Vatovec. Retorika ali javno govorništvo in javno nastopanje ®b, ,tak zakon, ki kazen je predvideval „Q. združitev med I« rr’a; če bi do tega prišlo. Rah-p#ll Pi®e so božale valove, ki so 9*2 Pes®ni o pozabi vsega svet-Tapaira pa ni slišala ničesar. Morda v vsakdanjem govoru, v vskadanjem življenju niti ne ločimo pojma retorike od pojma govorništva. V strokovnem svetu pa pomeni retorika proučevanje govorništva, pomeni vedo o govorništvu. Izvajanje načel, pravil, napotkov, smernic in nasvetov, ki jih razglaša retorika, pa zajema pojem govorništva. Sicer pa, ali je govorništvo umetnost ali le spretnost? Ali mora biti pravi govornik rojen, ali pa je kvalitetno govorništvo sad vzgoje in šolanja? Je žena tudi lahko velika govornica? In kako je z govorništvom v današnjem času, v času tehnike, modernih reproduk-sijskih sredstev in sredstev obveščanja? Kako se pripraviti pred javnim nastopom? Kako diskutirati v javnih debatah. In še to, smo Slovenci narod govornikov? Na vse to skuša dati odgovor knjiga dr. Frana Vatovca Retorika ali govorništvo in ja.vno nastopanje, prva tovrstna knjiga slovenskega avtorja. Knjiga skuša pojasniti osnovna vprašanja govorništva, obravnava zgodovino govorništva, Skuša biti obenem učbenik govorništva in zgo- dovinski pregled, napotilo za praktično življenje, skratka knjiga, ki naj slovenskega človeka seznani z vsem, kar je z govorništvom kakorkoli v zvezi. Ob veliki množini tovrstne literature v svetu smo Slovenci tudi v tem pogledu v zamudi, zato pomeni Vatovčeva knjiga toliko tehtnejši prispevek k tovrstni skromni slovenski strokovni literaturi. Dr. Frana Vatovca poznamo. Ta primorski rojak (oče mu je bil tržaški Slovenec, mati doma iz Solkana), upokojeni časnikar, sedaj honorarni znanstveni sodelavec pri novinarski katedri Visoke šole za politične vede v Ljubljani je avtor knjige Slovenski časnik (izšle leta 1961), avtor številnih razprav, pregledov, člankov in najrazličnejših sestavkov. Med njimi naj omenimo zlasti razprave o slovenskem časnikarstvu, časmškem jeziku, naprednem časnikarstvu in študijsko publicistične sestavke o Cankarju. S svojimi živahno pisanimi razpravami in članki sodeluje v raznih slovenskih in jugoslovanskih časnikih ter revijah, njegovi sestavki so bili objavljeni v leksikonih, ponatisnjeni v samostojnih publikacijah (Cankarjeva publicistika in Trst iz našega lista); pa tudi prevedeni. Dobro je znan tudi či-tateljem našega dnevnika. Svoje izredno bogato znanstveno in publicistično delo dopolnjuje prav zdaj s predavanji o zgodovini slovenskega in jugoslovanskega časnikarstva ter o retoriki na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in na juridični fakulteti. Sad njegovega dela in rezultat Vatovčevega dolgoletnega zanimanja za živo, govorjeno besedo, je prav njegovo najnovejše delo, knjiga o retoriki. V predgovoru pravi dr. Vatovec, da je kot zamaknjen še prav mlad prisluhnil besedam, ki so donele z govorniških tribun, s prižnice ali gledališkega odra. Mnogo je kasneje razmišljal o govorih in govornikih, ki jih je slišal, sam aktivno sodeloval pri kulturno prosvetnih organizacijah in predaval po predavalnicah ter zborovalni-cah. Mnogo je študiral in vse življenje zbiral gradivo. Zbral ga je veliko, prav malo pa o sloven- skem in jugoslovanskem govorništvu oziroma govornikih v preteklosti in sedanjosti. V marsičem je oral ledino. Sad njegovega dela je pričujoča knjiga. Vatovčeva Retorika je kompleksno delo, prva tovrstna publikacija v slovenščini, ki obravnava govorništvo z vseh štirih vidikov, zgodovinskega, psihološkega, teoretičnega in praktičnega. Zato Je njegova knjiga tudi razdeljena v tem smislu. Za poglavjem z uvodnimi mislimi, v katerih odgovarja Vatovec na nekatera osnovna vprašanja, sledi poglavje z naslovom Car žive besede. V tem delu ocenjuje avtor kvaliteto glasovno oblikovane besede z vidikom mita, razvojne slike, znanosti ter njenih bistvenih sestavin, t. j. Javnosti, neposrednosti in univerzalnosti. Nato je prvi obširnejši del knjige, ki obravnava retoriko oz. govorništvo z zgodovinskega aspekta. Tu razpravlja avtor o javnem spora zumevanju v obdobju brezrazredne družbe, o prvih vzgibih govorništva v razredni družbi, nato v socialistični družbi. Avtor podaja pregled starogrškega, rimskega in srednjeveškega govorništva, zatem govorništva v obdobju absolutizma, francoske revolucije, angleškega parlamentarizma itd. Posebej razpravlja o govorništvu pri Jugoslovanskih narodih, čeprav pri tem ostaja v soraz-meroma ozkih mejah. V zvezi s tem načenja vprašanje, ali smo Slovenci govorniško nadarjeni, ter pri tem našteva razloge, zaradi katerih nas ne bi mogli šteti med govorniško nadarjene narode. Naslednje osrednje poglavje nosi naslov; Teoretična spoznanja in dognanja. Avtor povzema osnovne podatke o govoru, o govornih tipih, bistvenih značilnostih govora, nadalje o kategorijah govornikov. Pri tem dokazuje, da je tudi žena lahko velika govornica (v nasprotju z mnogimi drugimi teoretiki). V tem poglavju razglablja tudi o pospeševalnih in zaviralnih dejavnikih v govorništvu. Naslednje poglavje je posvečeno govorništvu s psihološkega aspekta. Zadnje poglav- je pa se nanaša na sodobno go vorniško prakso. Dva dela obse ga to poglavje: prvi del se na naša na pripravo govora, drugi na izvedbo. To poglavje je prak tično poglavje z navodili za prak tično govorništvo. Sklepno po glavje o živi besedi v našem ve ku prinaša nekaj Vatovčevih za ključnih misli o pomenu žive be sede v sedanjem nemirnem atom skem času. Knjiga ima na kon cu povzetek vsebine v anglešči ni, opombe in kazalo osebnih imen. V tem poročilu o Vatovčevi Retoriki, ki ni strokovna ocena, moramo poudariti Vatovčevo pionirsko delo na tem področju. Nadalje okolnost, da je to knjiga, ki, kot rečeno ,z vseh aspektov obravnava retoriko oz. govorništvo. Pomembno je vsekakor tudi dejstvo, da dr. Vatovec ob nekaterih vprašanjih utemeljuje svoja mnenja, kot na primer to, da mora biti govornik rojen, da je žena lahko velika govornica, da je tudi v današnjem času živa, govorjena beseda prav tako pomembna kot nekoč. Avtorju knjige moramo priznati, da j« njegovo pisanje, čeprav znanstveno, vseskozi takšno, da ga lahko razume vsakdo, ki se za ta vprašanja zanima Iz knjige sevajo tudi dolgoletne avtorjeve lastne izkušnje, njegova bogata govorniška praksa, tako da knjiga ni suhonarna razprava niti pust učbenik temveč živahno in vseskozi zanimivo napisano delo 7. vprašanjem govorništva bo seznanila ne le študente, ne le izobražence, temveč vsakogar, ki bo hotel o govorništvu spoznat' nekaj zgodovine, nekaj teoretičnih osnov in praktičnih napotkov Prav v tej mno-gost.ranosti pa je pomen te knjige, ki jo moramo toplo pozdravit! na slovenskem knjižnem trgu. Opominja nas tudi, da je c slovenskih pomembnih govorništva še močno neraziskana in de o slovenskih pomenbnlh govornikih vemo prav malo O tem pa bi lahko nastala že nova knjiga. Dr. Fran Vatovec ima torej š« bogato torišče za svoje delo. Sl. Ru. N*jviiaja teogMirtkura *A, im/nlZla 3,2, ob 1«. ur 6.8 stop., »rečmi ttek WB,5 naate, veter 2 km južni, vJaga Hk', nebo #/10 poobla-fieno, padavine 6,6 mm, morje mirno, temperatnira morja 6.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 16. februar!« DANILO 0# Sonce vzide ob 7.06 in zatone 17,33 — Dolžina dneva 10.27 "" Lj na vzide ob 7.17 in zatone ob i ■ jutri, PONEDELJEK, 17. februan1 SILVIN IZJAVA SINDIKATOV PRISTANIŠKIH DELAVCEV Za upadanje prometa v pristanišču so predvsem krive zastarele naprave Ob pomolih je morje preplitvo za pristajanje velikih ladij, ki prevažajo žito Zveza pristaniških delavcev CGIL, Zveza pristaniških delavcev CISL in pristaniščniki CCdL-UIL so nam poslali v objavo naslednjo izjavo v zvezi z njihovim stališčem do prometa v tržaškem pristanišču. • Pametni cmeravci ne znajo najti v zvezi s pristaniškim prometom drugega razloga za upadanje tega prometa kakor zamude, ki naj bi bile nastale zaradi stavk pristaniških delavcev, s čimer naj bi delali v prid konkurenčnim pristaniščem. Dovolj je, da podrobno proučimo potek pristaniškega prometa, pa že takoj ugotovimo resnične vzroke, ki ovirajo njegov razvoj. V zvezi s tem bi si radi ogledali podatke, objavljene v časopisu «11 Piccolo* z dne 15. februarja, da bi poudarili, da je treba upadanje prometa z žitom pripisati predvsem pomanjkljivostim žitnega silosa in pomanjkanju primernih navez, zaradi plitvega morja, kar ne dopušča pristajanja zelo velikih ladij, katere uporabljajo sedaj za podobne prevoze. Pri tem naj omenimo kot primer severna pristanišča, kamor vozijo žito z ladjami, ki imajo okrog 200 tisoč ton. Mali odstotek rud in premoga je treba pripisali dejstvu, da so mehanična dvigalna sredstva zelo zaostala in da so mnogo na boljšem celo v malih pristaniščih, ki niso specializirana za ta promet. To pomanjkljivost sicer skušajo ublažili pristaniški delavci, ki delajo tudi po dvanajst ur na dan in ne zahtevajo za to izrednega plačila. Na la način opravijo toliko dela. kolikor gi ba morali z boljšimi mehaničnimi sredstvi opraviti v rednih osmih urah. Morja pri pomolu V. ni dovolj globoko, da bi pristajale ob njem velike ladje, na razpolago pa ni niti dovolj prostora za te vrste prometa. Kar se tiče lesa, je treba predvsem pomisliti na to. da morajo izvozniki v našem pristanišču plačevati posebne prispevke, kar se ne dogaja v drugih konkurenčnih pri-sianiščih. Pristaniški delavci imajo s temi pomanjkljivostmi le toliko zveze, v kolikor so stalno opozarjali nanje in predlagali rešitve preko svojih predstavnikov na vseh pristojnih mestih, da bi se te pomanjkljivosti odpravile. Končno nf res, da so druga pristanišča konkurenčna, ker tam ne stavkajo, mprveč zaradi pristaniških izdatkov, od katerih so izdatki .za delavce samo en del. Ta del, ki odpade na delavce, je lahko ‘znatno nižji, ker imajo v omenjenih pristaniščih mnogo bolj razvite pristaniške naprave, s katerimi se znižajo tako imenovani poenoteni stroški. K temu je treba dodati pomanjkanje infrastruktur, kar povzroča zamude pri prevozu blaga iz pristanišča ter ustvarja znatna bančna bremena in viša brodnine. Zaradi pomanjkanja prostora se ne bomo spuščali v podrobnosti, toda če se res Jugoslovani trudijo, da bi privabili v svoja pristanišča čim-več promefa in so zato stalno v stikih z avstrijskimi operaterji, kolikor se lice bodoče okrepitve prometa s kontejnerji, se lahko vprašamo, če dela tako tudi tržaška pristaniška ustanova. Ce se to ne dogaja, bi lahko iz tega sklepali, da smo tudi v odnosih z inozemstvom bolj počasni od drugih. Dejstvo, da so jugoslovanska pristanišča uveljavila nujne ukrepe, da bi odstranila negativne posledice položaja v Sueškem prekopu, dokazuje še enkrat našo nemarnost, ker nismo storili prav tako. Poleg tega je treba načeti in rešiti čimprej vprašanje ustroja in infra- struktur našega pristanišča. Zaradi tega ni res, da je stavka pristaniških delavcev izven delovnega urnika povzročila skrčenje promela, kar naj bi sc po mnenju lista «11 Piccolo« zgodilo letos v januarju, ko dejansko delavci sploh niso stavkali izven delovnega urnika. V januarju kakor tudi v prejšnjem mesecih so bile druge hude ovire pri opravljanju dela. t.j. niso bila na razpolago zadostna pristaniška sredstva. Končno želimo, da bi te naše pripombe pripomogle k temu, da bi ■ ■'ankarji lista «11 Piccolo« širše gledali na vprašanja pristanišča in ne bi vztrajali na tem, da bi kot vedno, prtili pristaniškim delavcem odgovornost za stvari, za katere so odgovorni drugi.» SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V nedeljo, 23. februarja ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu Nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane Vstopnina: 500 lir, dijaki ln pevci 300 lir. Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. ...........................................................iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiia SESTANEK DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA Odobritev načrta glavne dovozne ceste k tovarni Grandi Motori Za dela bodo porabili 1.400 milijonov lir, od katerih bosta pri. spevala dežela 80 odstotkov in vladni komisariat 20 odstotkov Deželni tehnični odbor, ki se je v preteklih dneh sestal na izredni seji pod predsedstvom odlbomdka za javna dela Masutta, je proučil in odobril vrsto načrtov in cenitev javnih del, ki jih bodo o-pravili v deželi. Med drugimi načrti, ki jih je odbor proučil je s finančne in tehnične plati še posebno važen načrt o uresničenju glavne cestne povezave med bodočo tovarno Grandi Motori in cestnim omrežjem tega področja. Za uresničenje tega načr ta bodo potrebna obširna dela. Pri tem naj omenimo le viadukt, ki bo del privoza in ki bo dolg 452 metrov. Slonel bo na 18 stebrih iz želeaobetona. Viadukt bo dosegel višino 17,8 m in bo spodaj na osnovi širok 85 m. Kar se tiče samega cestišča, predvideva načrt dva enosmerna pašo Ker smo redakcijo izjemoma zaključili že v poznih popoldanskih urah se čitate-Ijem opravičujemo za eventualno pomanjkanje zadnjih vesti. va z dvema stezama vsak za red-. zadnji dan pusta (t. j. pustni to- no vožnjo in prehitevanje vozil. Področje tovarne Grandi Motori bo imelo priključke na pokrajinsko cesto na raznih točkah, tako da se podaljša privozna klančina in se izognejo preveliki strmini. Ta privoz se priključi na gornji del trase, po kateri pojdejo vzporedne steze v dolžini 654 m vse do ploščadi pred tovarno. Odvozno klančino pa bodo namestili više in bo široka 10 m. Ta infrastruktura, katere načrt je pripravila ustanova industrijskega pristanišča v Trstu, se prišteva v zvezi s tovarno k drugim, katere je tehnični odbor že proučil. Izvedba načrta bo stala 1.400 milijonov lir, od katerih odpade 900 milijonov na prvi obrok del. Izdatek bo v višini 80 odstotkov finansirala dežela na podlagi zakona št. 24 „z dne 11. novembra 1965, v višini 20 odstotkov pa vladni komisariat. Na isti seji Je odbor proučil tudi razne prošnje za podaljšanje izvedbe raznih del in za razlastitve ter varianto pokrajinske ceste' št. 1 severno od Proseka. C Tržaška kvestura sporoča lastnikom javnih lokalov, da smejo na .............................. KLJUB NEUGODNEMU VREMENU Tudi letošnji Kraški pust privabil na Opčine množice Še bolj kot lani je prišel do izraza kritični humor Prvo nagrado prejel Kontovel, drugo Zgonik, tretjo Bani rek) imeti svoje obrate odprte do 5. ure zjutraj. Sestanek aktiva PSIUP Jutri bo na sedežu tržaške federacije PSIUP na Trgu Stare mitnice št. 11 sestanek deželnega aktiva stranke o temi: «Smo-tri in sredstva boja delavskega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini.« Poleg predstavnikov federacij iz dežele bosta navzoča član političnega tirada PSIUP in vsedržavni tajnik CGIL Vitforio Foa ter član vsedržavnega vodstva. Guado BAondi. Sestanek se začne ob 9.30 uri s poročilom deželnega tajnika Ezia Martoneja. Zena našega delovnega tovariša ALEKSU A CIVARDIJA je povila krepkega sinčka Mamici in očku čestitajo, novorojenčku pa želijo krepke rasti kolegi - tiskarji ter uredniki in upravno osebje Primorskega dnevnika. Gledališča Verdi Pr' blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo treh oper - enodejank: Pe-trassi — «11 Cordovano«, Vlad — «Storia dii urna mamma« in Peragallo — «La giita in campagna«, ki bo ] danes, v nedeljo ob 16. uri za dnev-‘ ni red v vseh prostorih. Dirigira Francesco Cristofoli, režija Lambert Fuggelli. V torek, 18. t.m. ob 20.30 pa bo prva predstava Gluckove opere «Or fej in Evridika«. Dirigent Ferruccio Scagiia, v glavnih vlogah Lajos Koz-ma (Orfej), Valeria Mariconda (Evridika) in Fulvla Ciamo. Režija in koreografija Aurello M. Millos, scene Enrico d'Assia. Orkester in zbor gledališča Verdi (zborovodja Gaeta-no Rlccitelii), balet opernega gledališča iz Riina (prvi plesalci Marisa Mattelnii, Elisabetta Terabust., Alfrede Raino, Giancarlo Vantaggio in VValter Zappolini). Torkova predstava bo za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. V prodaji so tudi že vstopnice za drugo predstavo v sredo, 19. t.m. za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih. Teatro Slabile V sredo, 19, t.m. ob 21. tiri v Avditoriju premiera Cehovove drame «lvanov* v režiji Coste Glovangiglia in z Gkiliom Bosettijem v glavni vlogi. Nastopili bodo še: Paola Bac-ci, Lueiano MondoJfo, Mario Pišu, G-ovanna Gellettl, Ottavi-a Piccolo, Massimo de Francovich, Maria Gra-zia Franeta in Franco Mezzera. Scene Sandro La Ferla, kostumi Mauri-zio Monteverde. Ponovitvene predstave bodo zvečer oh 20.30, popoldanske pa oh 16.30, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Hej, hej, danes je radost pri nas, smeha in veselja čas... Jaz sem majhna deklica, drobna Rdeča kapica vabim Vas na ples pridite zares l OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V programu nastopajo pravljične figure iz Rdeče kapice danes, 16. februarja 1969 v Kulturnem domu začetek ob 15. uri Vstopnina: odrasli 500 lir otroci 300 lir Rezervacija miz pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom. Maja Pertot por. Kokorovec, je 14. t.m. opravila na tržaški univerzi doktorski izpit z odliko iz političnih ved s tezo iz sociologije. Pevci zbora «Gallus« ji iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi ((Primorski dneimik». PROSVETNO DRUŠTVO LONJER - KATINARA priredi v torek, 18. t. m. ob 15. uri otroško pustno rajanje Vljudno vabljeni vsi otroci! TOREK 18 I PUSTNI PLES s S.Z. BOR februarja NA STADIONU /. MAJ Orkester: The Lords Rez.ervacije miz do 17.2. od 20.30 do 21.30 — Telefon 96.548 OSMICA Nino Kosmač v Zabrežcu je odprl usmico in toči svojo pristno kapljico. Razna obvestila RESTAVRACIJA KRIŽMAN Veliki Repen priredi v torek, 18. t.m. Rezervacije sprejemamo na tel. štev. 2 2 7115 pustni ples SPD Trst vabi vse svoje člane in prijatelje na tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK ki bo dne 17. februarja v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 od 21. ure dalje. Igral bo priznani ansambel « Divji magnetofon » Na sporedu bogata tombola ZAŽELENE SO MASKE A Ob priliki bo podeljen prehodni pokal SPDT SD Polet, zmagovalcu III. ZSI 1969. Najstarejša, stara in mlada generacija alpinistov, se bo zbrala v petek, 21. februarja ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9), da se pogovori O BODOČEM ALPINI-STIČNEM DELOVANJU. Prisrčno vabljeni tudi vsi ti-sti, ki bi radi vstopili v naše vrste. Alpinistični odsek - SPD Trst Izšla je Dalmatinska Biblija in je na ogled v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20. Kljub kilavem vremenu, ki ni nič dobrega obetalo, je tudi letošnja velika puslna povorka «Kraški pust* na Opčinah uspela in privabila o-krog pel tisoč gostov iz. mesta in kraških vasi. V povorki, ki se je razvila po Narodni in Proseški ulici do Brdine, kjer je bilo kronanje kralja Pusta IH., so z vozovi in skupinami sodelovale Opčine, Bani, Trebče, Križ, Bazovica, Kontovel, Prosek, Repen, Gropada, Padriče, Zgonik in Salcž. Vozov je bilo letos nekoliko manj kot lani. zlasti nekateri pa so bili zelo lepo pripravljeni in je prišla do izraza duho-vi:cist našega kraškega človeka. Pivo nagrado je prejel Kontovel za svoj voz s prikazom živahnega prometa na naših mejnih prehodih. Potniki v obe smeri niso imeli težav, štoparice so zamanj vabilc šoferje, kmeta iz Srbije, ki je nosu ves božji dar, pa so odvračali in ni imel sreče, da bi v Trstu vnovčil svoje blago. Drugo nagrado je prejel Zgonik za svoj voz, kt je Včerajšnja pustna povorka na Opčinah prikazoval ogromnega polža, kako vleče cele kune naših zahtev in ob- vleče cele kupe na; ljub pristojnih oblasti glede dvojezičnosti, enakopravnosti, odškodnin itd. Kritični humor je prikazoval ludi voz, ki so ga pripravili vaščani Banov, in sicer na svežo temaliko openske lekarne. Za svoj voz so prejeli tretjo nagrado. V enakem smislu je bil urejen tudi voz z Opčin, in sicer na temo domače toponomastike in z gesiom »Takšne vin ih kuhamo*. V velikem loncu za zelenjavo je «kuhar» kuhal nova imena za razne ulice, poimenovane po raznih vrst želj, drevja itd., nikjer pa ni bilo mesta za ime slovenskega pisatelja, pesnikov itd. Omeniti in opisa« bi morali tudi druge vozove in skupine, ki s3 pokazali svojo domiselnost in iznajdljivost, ker pa smo v stiski s prostorom, bomo v prihodnjih dneh objavili fotografije 1n opis. Vsekakor gre vsem priznanje za sodelovanje in požrtvovalnost, ki so ga pokazali tudi ob letošnji pustni prireditvi na Opčinah. Na Brddni Je bilo kronanje pustnega kralja z običajnim cerimonja-lom. Pustna kraljica .je bila letos izbrana na Opčinah, in sicer Eleo-nora Ivašič, pustni kralj pa je bil tudi letos Danilo Turk - Joco. Trg je bdil ves poln občinstva, ki je z zanimanjem in s smehom sledilo poteku kronanja, nekateri izrazi pustnega kralja pa niso bili na mestu, pa čeprav smo v pustni dobi. Kakor je bilo že napovedano, bo danes popoldne velika pustna povorka v Miljah z začetkom ob 14. uri. Zaradi tega bodo danes ojačene prometne zveze med Miljami in Trstom. MBjska občinska uprava sporoča, da bo razpisala fotografski in filmski natečaj o dosedanjih miljskdh pustnih prireditvah. Fotoamaterji naj torej ne zamudijo lepe priložnosti, ki jo imajo danes v Miljah. Nazionale 14.00 «2001: Odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor. Grattaclelo 14.00 »FrSletn Doktor«. Suzy Renčali, Kenneth More, Ca pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor. Eden 14.30 «La rnatrianca«. Catherne Spaak, Jean Louis Trlntlgnant. — Eastmancolor. Fenice 13.30 «Dove osano le aquile». Richard Burton, Clint Eastvvood m Mary Ure. Panavision - Metrocolor. Excelsior 14.00 «Sette volte sette«. G. Moschin, Lioneil Stander, R. Via-neilo, G. Mittchel. Technicolor. Hitz 14.30 «L'alibi«. Vittorio Gassmari, Adolfo Celi, Tina Auniont. Eastmancolor. Alabarda 14,30 «Amantl«. Marcello Mastroiamni, Faye Dunaway. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 14.00 «Una meravigilosa re-alta. George Peppard, Mary Titler Moore. Colorscope. Zadnji dan. Filodrammatico 14.30 «1 nipotl dl Zor-ro». F. Franchi, C. Ingrassfa. Technicolor. Aurora 15.00 «tl libro detla giungla«. Walt Disney. Technicolor. Cristallo 15.00 »C'era lina volta 'J VVest«, Claudla Cardinale In Henry Fonda. Technicolor. Capitol 14.30 »Riusciranno 1 nost-ri eroi a trovare 1’amico misteriosa-mente scomparso in Afrlca«. Alberto Sondi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor. lmpero 15.00 «Mayenling». Technicolor. Vittorio Veneto 14.30 «Straztaml ma di bacl sazlaml«. Tognazzl, Man-f red i. Garibaldi 13.30 — zadnja predstava ob 21. uri «1 diecl commandamenBi«. Technicolor. Astra 15.30 (oCamelot«. Richard Harris, Franco Nero. Technicolor. Ideale 14.00 ((Killer callbro 32». Peter Lee, Lavvremce, Agnese Spaak. Techrreolor, VVestern. Abbazia 14.00 «La blsbetlca domata«. Elizabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor. PUSTNI KOSTUMI za odrasle ta otroke Velika izbira! Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev PAPIRNICA - IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 87 TRST, Ul. S. Ermacora 2 PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ki bo v torek, 18. t. m. od 16. do 19. ure v društvenih prostorih. Otroci vabljeni! Maske zaželene ! SAK JADRAN vabi akademike v torek, 18. t.m. na tradicionalno kurentovanje. Zbor mask bo v Dijaškem domu ob 14. uri. PUST v Boljuncu 1969 Spored: Danes, 16. februarja od 15. do 18. ure PLES ZA OTROKE Danes, 16. febr. od 20. do 1. ure Ponedeljek, 17. februarja, od 20.30 do 1. ure Torek, 18. febr. od 20.40 do 4. ure PLES Sreda, 19. februarja od 15. dalje PUSTNI SPREVOD; priložnostni govori, razdelitev dediščine (dote), izstrelitev pusta v vesolje. V odmorih bosta zabavala Va-nek in Drejček. — Igral bo orkester «KRAS». — Vabljeni! Izšla je brošura dr. Branko Agneletto POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI Vzroki in ozadje krize v SLOVENSKI SKUPNOSTI Cena 500 lir Dobi se Jo v slovenskih knjigarnah v Trstu. Mali oglasi PODJETNEMU MLADENIČU, ki ima kaj prostega časa, daje znano tržaško podjetje s tekstilom možnost dobrega zaslužka. Z večjo kolekcijo vzorcev bi obiskoval kliente. Ponudbe na upravo Usta pod št. 777/333, •CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmeyer «/a Kv? KASTA priredi danes, 16. ti#-v Prosvetnem društvu Barko* ije pustni ples z maškar?«*0. Začetek ob 18. uri. SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v torek, 18. t. ***• PUSTNI PLES od 21. do 4. ure v društvi dvorani v Nabrežini. Igral bo priznani orkester Vstop z vabili, ki bodo na polago na sedežu društva v* polago sobote dalje. dob® Deloval bo “""ti založeni b**e Ne pozabite na zelo važen sestanek v MARINELLI v TOREK NA PUS* TRST, UL. MIRAMAB® TEL. 36366 Narodno zabavni ansambel ROKOVNJAČI s humoristično skupino j? Ljubljane pride danes, 1' t. m. v barkovljansko župwT sko dvorano ob 16., v Marij® dom pri Sv. Ivanu ob 18. i*1 Finžgarjev dom na Opčinah 0 20. uri. Pridite, ne bo vam žal! Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob P°J' Id na Slavca darujeta Aleksandr Viida Leon a rdiš 2500 lilir za D11* matico. V počastitev spornima pok. Cucek darujeta Aleksandra ln .|Co, Leonardi« 2500 lir za Dijaško jy» Namesto cvetja na grob P °T'vrJ1e j a Stepančiča daruje družina Perhavca 5000 lir za Dijaško r" jy* Namesto cvetja na grob P?", 'j;* Stepančiča darujeta Mara ln lan 2000 lir za športno združenj? ^i-Ob tretji obletnici smrti PoKgVjD ne Košuta-Tence daruje družina 2000 lir za Bor. j*r- Ob osmi obletnici smrti PoK' neja Košuta daruje družina 1000 lir za Dijaško matico. ZAHVALA p Toplo se zahvaljujemo vseSd^ so sočustvovali z nami ob D -«■ izgubi našega dragega in **' nega moža in očeta Maria Kokoravca Corradetti »vet- Posebna zahvala darovalce® ^ ja ter vsem, ki so na kateri način počastili spomin P®1?! in ga spremili na zadnji P°w' Žalujoči žena, sin. snaha in drugi s°r0 Trst, 16. februarja 1969 Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v torek, 18. t m. ob 16. uri otroško pustno raj'anje Vabljeni vsi šentjakobski otroci Včeraj-danes Včeraj je nenadoma preminila naša draga mama, n°na in tašča IVANKA TERČIČ Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 17. t.m ob I430 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hčerka Marija, zet Silvij Kobid' vnuk Boris ter družine Terčič, Černigoj, Zidar, Novak 1” Križaj. Trst, 16. februarja 1969. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 16. url Cinemascope barvni dramatični film: COLPO SU COLPO Igra FRANK SINATRA hojstva, smrti in POROKE Dne 15. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 17 oseb. UMRLI SO: 81-letna Ernesta D'E-lia por. Corradlni, 91-letna Giovan-na Corradin-’, 88-ietria Rosa Colom-bin por. Robba, 68-detni Domenico Bonifacio, 69-letnl lnnocenti Sallch, 72-letni Giovanni Mortone, 80-letna Maria Crisani vd. Milani, 59-letna A-lice Lantscher, 88-letna Gabrieli a Blandl vd. Scammacca, 74-letn Giuseppe Fontanot, 86-letna Giuseppina Kovačič vd. Podberscek, 59-letni Au-retlo Prdonzan, 74-tetna Giuseppina Paulovich vd. Granieri, 644etni Casio Loffreda, 8B-letni Alberto Goi-neau,, 64-letni Mario Ruzzier, 75-let-nii Francesco Llonett-. OKLICI: finančnik Ciro Cafforlo in uradnica Elvira Furlanic, zdravnik Giuseppe Antonione /n prodajalka Franca Leottl, šofer Roberto Otiram in frizerka Jolanda Puntar, mizar Giovanni Petronio in frizerka Annamaria Michelottl, karosjer Ser glo Lussl ln uradn-ea Laura F-legan-te, lltograf Corrado Biondi ln gospodinja Barbara Valoveč, trgovec Giovanni Z'i'liotto In gospodinja Olga Ro-dizza, natakar Gian Franco Folla in prodajalka Maria Bonasrn, trg. predstavnik Vittorio Francavilla in gospodinja Elisabetta Caildarulo, pomorski natakar Gloacohino Starpolt in služkinja Orsola Simonelilii, mehanik Ni-cola De Paio (.n frizerka Ivana Rosa Facco, prodajalec Enzo Zamb ln frizerka Brigida Cicala, učitelj Gra-ziano Guldo Vinci in učiteljica Ida Tumiaiti, mizar Angelo Bislacch- in trgovska tajnica Nivea Cerkvenic, inštalater Giordano Mohammed in gospodinja Nadia Colja, mehanik Cre-monini In frizerka Loretta Ross-, mesar Bruno Pausehe in gospodinja Rosa Maria Bembich, trgovec Dario Zullanl ln uradnica Ombretta Mori- ' ni, bolničar Renato Panigutti in St- ' v 1 ja Ardea Depase, uradnik Sergio I Volpe ln zdravstvena asistentka Ro- ' saiiia Rita Meniš, avtomehanik Car lo Benci ln kuharica Sonja Miloba novich, uradnik Giacomo Stulle in delavka Mirella Volpi, industrijski | ■'zvedene« Sergio Nemaz in fotogral j ka Milena Turco, karabinjer Giusep- . pe Severini in gospodinja Lillana . Buzzi, Artemio Righetti In Federica . Kovaclch, uradnik Oliviero M cheli ■ in frizerka Lueia Radoicovieh, stroj-n! kapetan Flavlo Fontanot in urad ■ niča Lucia Cattaruzza. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je zapustila na3a draga JOSIPINA PRAŠELJ vd. STARC Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri. 17. t.m. ob 16- ur* iz hiše žalosti na Kontovelu štev. 290. Žalujoči: hčeri MARIJA in DRAGA, sin ANGBL' vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo I.T.F., V. Zonta 3, tel. 38-006 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, ’ Čampo San Giacomo 1 Grigolon, Trg Virgi-lio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Umiti d'Ital'a 4. Ni coli. Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Dr. Rossetbi, Ul. Combi 19. I Dr Signori, Tri ; Ospedaie 8. Tamaro Neri, Ul Dante 7. LOTERIJA BARI 20 27 56 69 37 CAGLIARI 38 35 6 62 5 FIRENCE 20 16 84 22 23 GENOVA 7 30 10 n 46 MILAN 19 86 12 6 33 NEAPELJ 89 22 63 8 72 PALERMO 7 88 38 49 78 RIM 40 62 28 55 16 TURIN 40 74 76 82 H BENETKE 56 8 90 1 57 ENALOTTO 1X1 1 12 1 X X X 1 2 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ob izgubi našega predragega JOŽEFA MILIČA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, pevskemu ru Salež - Zgonik, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, *ri *° ga spremili na zadnji poti. DRUŽINE MILIC ln FURl^ M. Repen, V. Repen, Briščiikd, Nabrežina, 16. februarja l#8. Pnmorsia Tlnov"ti k* - 5 - 16. februarja 1961 WJ7, toda nadvse koristen srn \ odilna predstavnika ustanove ERSA na obisku pri kmetovalcih na Tržaškem V spremstvu predstavnikov Kmečke zveze in strokovnjakov sta se razgo-varjala z župani in kmetovalci ter bila nad vsem prijetno presenečena Predsednik ustanove ERSA kom. fUcca in njen direktor dr. Bellavi-r st;a bila v sredo na vabilo Kmeč-zveze, prvič na obisku pri kmo-'n na Tržaškem. Pri obisku so jih Premijah člani vodstva KZ in strokovnjaki, razgo varjala pa sta se ***“ z nabrežinskim, zgoniškim, ■PPentabrskim in dolinskim župa- »om. Vreme sicer ni bilo ugodno in “Pjbolj primerno, kljub temu pa ta gosta lahko marsikaj videla in fPoznala, da bosta imela pravo sli-?° o stanju in potrebah našega kmetijstva. Z zanimanjem sta si o-pdovala razna kmetijska področji in kmetije, se pogovarjala s kmetije, in strokovnjaki. in stroKovnjaKi. Prvi ogled je bil na zemljišču, ki !a je kupila zadruga «Kraški za-?rPžni hlev», da bo tam sezidala n uredila sodobni hlev za 200 glav I°veje živine. Kom. Lucca in dr. “ellavito sta pohvalila pobudo in se ®nirnala za razne podrobnosti. V aležu je Janko Škrk razkazal go-wn prekrite grede, stroje in hlev. rivali so se z njim in navezali po-“?vor tam za hišo, na delu pri no-Vlh gredah. , ‘Kako lepa živina,* je dejal kom. .Puca, ko je prišel v hlev. .Janko J* Povedal, kako je pustil drugo, letalno delo in se z vso vnemo lo-11 dela na kmetiji, vinarstva in JTtličarstva. žena je postregla go-j>‘0rn z domačim žganjem in vinom. j0rr>-_ Lucca ji je čestital, ko je vi-čedno, snažno in lepo urejeno Pninjo in domačijo. «Kdo je oolj 'Pprljiv?* ‘Mož jc zelo marljiv, jaz pa mu Pomagam.* v v‘di se, da sta oba zelo niarlji-,a' Gostom je bilo zelo všeč v tej •r.a.^i domačiji in še bi se žanr l. v prijetnem razgovoru, če ne '-P'l snored tako natrpan. no go KONEC JUNIJA NA POVABILO ČLANOV «TI1E ACADEMY» IZ AIRDRIE « Vasilij Mirk in «Primorje» bosta gostovala na Škotskem Za gostovanje družba BBC • se zanimata škotska televizija in radio-televizijska Zbor bo nastopil v dvorani, ki sprejme 1500 ljudi Predstavnika ustanove ERSA s člani Kmečke zveze in našimi kmetijskimi strokovnjaki pred društveno gostilno na Proseku Pevski zbor ((Vasilij Mirku in no-1 gometni klub «Primorje» gostujeta konec junija na Škotskem! To novico smo zvedeli sinoči na Proseku, in sicer po sestanku predstavnikov obeh društev, na katerem so se dogovorili o podrobnostih gostovanja na Škotsko. Kot je znano, je pred dvema letoma _ prišla na Prosek skupina škotskih študentov, članov «The Academy» iz Air-drie (znano kulturno središče med Glasgowom jn Edinburghom) in z igralci «Prir,norja» odigrala prijateljsko nogometno tekmo. Že takrat so mladi Škoti povabili Pro-sečane na povratno tekmo v njihov domači kraj. In čeprav takrat tega vabila ni nihče vzel preveč resno, se je sedaj ta pobuda reali-rizala. vendar v razširjeni obliki, namreč tudi s sodelovanjem zbora ((Vasilij Mirk*. Zbor in nogometna ekipa bosta s skupino navijačev in novinarjev odpotovala s posebnim letalom v Glasgow 29. Junija. Tu jih bodo na letališču pričakali predstavniki «The Academy» in jih spremili v Airdrie. Naslednjega dne dopoldne si bodo ogledali zanimivosti Edinburga, medtem ko bo škotska televizija posnela nekaj intervjujev z igralci ((Primorja*. Naj kar tu omenimo, da se tudi radij-sko-televlzijska družba B. B. C. s svoje strani zanima za nastop zbora «V. Mirk*, ki bi ga morebiti vključili v svoj redni program. Vse kaže, da bo predstavnika ekipe in zbora sprejel airdieski župan. Popoldne 28. junija bo nogometna tekma, za katero — tako pišejo Skoti — vlada že sedaj veldko zanimanje, medtem ko bo zvečer nastop zbora v «Town Hall*. To je velika dvorana s 1.500 sedeži in za katero pravijo, da bo ob nastopu zbora polna. Naslednjega dne popoldne se bodo vsi skupaj odpeljali v Glasgow in od tod s posebnim letalom nazaj domov. To je v kratkem program gostovanja ((Primorja* in «V. Mirka* na Škotskem. Čeprav gre za gostovanje v deželi, ki je znana po svoji visoki kulturni in športni tradiciji, smo prepričani, da bodo tako pevci kot nogometaši dostojno predstavili našo pevsko kulturo in naš šport. Mi jim želimo, da bi na tujih tleh poželi tak uspeh, kot ga žanjejo doma. Komunisti - železničarji solidarni s Španci Na skupščini celice KPI železničarjev so razpravljali tudi o po.o-taju, ki je nastal v Španiji po raz; glasu izrednega stanja. Po daljši razpravi so člani izrazili solidarnost s španskim ljudstvom in poslali španskemu veleposlaniku v_ Rimu brzojavko, v kateri tržaški železničarji - komunisti izražajo solidarnost z borbo španskega ljudstva proti Francovi diktaturi z žel.o, da no gostilno na Proseku zbora sprejel airaiesKi župan. prou rraucovi uu^a-un z «=*.■». — umu m luni m m n.....m...nični.ii,iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiuiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiniiiiiiumiiiiiiiiiiiuuiiiimiiiiiiiiuiiiiiHUii'ii'i>v||Mi(i',,|,*,,||,,>,nu,,imm,,,n.iimiiiiii.iii'"""1,““I" PO PREMIERI V KULTURNEM DOMU v PKTI k Pf) SFTT ORr,TNSKE<;A 0DB0KA j, - snored tako natrpan. *'i Kontovelu smo zavozili :rr>iem klancu, da bi pokazali _ I °’J1 paštne nad morjem. Grda pot ,, led. Ko smo se vračali so na-jsie težave. Šoferji so pokazali vso o,°-0 spretnost toda ni pomagalo. ' hiraj vsak je Obtičal in je bilo s,?'3a krepko porivati, da smo pri-' do vrtia. In še snežilo je. Prav |°.ovo si bosta kom. Lucca in dr. jJj • vite zapomnila, Kakšne poti 0*1° tam pod Kontovelorn. V društveni gostilni na Proseku O10 si «privez,ali dušo*. Pri tem a so se gostje seznanili z zgodo-s(n° in delovanjem tc zadružne u-' anove in s problemi kmetijstva, asti vinogradništva in cvetličarja3' Snežilo je, da je bilo yeselje. i 0 Opčin in Drašce je že šlo, kma-5* Pa smo obtičali na cesti. Avto-00bile je na p0iedici zanašalo kri-kražem. Avtocisterna je zapr-.‘Pot. Kdor je imel s seboj ven-jih je nadel na gume, drugi so s vdali usodi in vozili previdno. . dv. nesreč in škode so vsi prijeli, Aljoša Žerjal: «01impiada 68» Filmski dokumentarec športa, prastare civilizacije in kontrastov mehiške stvarnosti Na kratko smo že poročali, da je naši filmski amater Aljoša Žerjal v četrtek zvečer prikazal v Kultur nem domu nenavadno številnemu občinstvu svoj zadnji dolcumentar ni film «Olimpiada 68». Čeprav traja film skoraj tri ure ne moremo govoriti o dolgometraž nem filmu, ker je sestavljen iz osmih delov, ki pa. so medseboj povezani v zaokrožen pa čeprav bežen in tudi fragmentaren prikaz današnje Mehike, seveda s posebnim poudarhom na olimpijskih i-grah. Upoštevati je pač treba, da je bil film posnet na turističnem potovanju in delno v posebnih am Mentalnih pogojih, zaradi česar se snemalec ni mogel zbrano poglabljati v detajle tako pestre in vseh kontrastov polne dežele kakršna ja Mehika. Na celuloidni trak je vtisnil pač to, kar ga je zanimalo kot kronika nepozabnih olimpijskih dni, kar ga je osebno privlačevalo kot ljubitelja kulturne zgodovine in folkMome barvitosti, pa še tisti življenjski utrip, ki spričo kozmopolitskega okolja svetovne olimpiade ni mogel biti povsem pristen, a je po zaslugi Zerjalove intuicije in umetniške narave bil vendarle tudi za gledalce dovolj privlačen in zanimiv. , V prvem delu nam je Žerjal po kazal nekaj panoramskih kadrov iz ptičje perspektive. Z letala se kaže pokrajina lahno valovita in ne posebno zanimiva, toda že prvi ko ralki po mehiški prestolnici odprejo očem evropskega obiskovalca jT\“’ čeprav pozno, na kosilo v aaru£no gostilno v Dolini. Tudi tu v? gostje pohvalili pristno domačo Kno in pršut, kot v Saležu in na aseku. škoda, da je bilo tako *n tako mal° časa na raz: jaKo, sicer bi si ogledali tudi jjdge kraje in kmetije. Vsekakor 9 je bil ta prvi stik zelo koristen. a. b. *""".........„„„„„„„„..n............... Josip Terčon iz Nabrežine je praznoval 70-letnico vijo so ga odpeljali v «Battaglione specialen, čez dva meseca pa so ga z drugimi priletnimi «vojaki» ooslali domov. Ko je narodnoosvobodilno gibanje zajelo tudi naš Kras, je bil član terenskega od; bora in pomagal pri ustanovitvi slovenske osnovne šole, ki je delovala v Nabrežini od novembra 1943 do konca vojne, šolo je ustanovil terenski odbor po vzorcu partizan-skih šol. Imeli so roditeljski svet, Terčon je bil upravnik šole, zbiral je prispevke za šolo in obenem za partizane, poučevali pa sta Marija Ažman in Zorka Legiša. Februarja 1944 so Terčona in skupino domačinov aretirali Nemci in zaprli v Koroneo. Srečo so imeli, da jih niso odpeljali s transportom v nemško koncentracijsko taborišče, ampak na delo v Avstrijo. In spet je Terčon imel srečo, da se je lahko vrnil domov še pred koncem vojne. Ponovno se je vključil in sode; loval s terenskim odborom, takoj po osvoboditvi pa je bil na prvem javnem zboru volivcev izvoljen za predsednika krajevnega narodnoosvobodilnega odbora. Leta 1948 ga je bivša ZVU imenovala za občinskega odbornika, pristopil je k SDZ in leta 1949 je bil izvoljen v občinski svet, v katerem je nepretrgoma, razen ene mandatne dobe. Za župana je bil izvoljen na volitvah krta 1952 in je županoval do leta 1956, od tedaj pa je občinski odbornik. Čestitamo mu ob lepem življenjskem jubileju in mu želimo še mnogo let zdravja in plodnega delovanja. a. d. torek je Josip Terčon, znani trite **** ih javni delavec iz Nabreži Vaj v krogu svojih dragih pražno-k.i; svojo 70-letnico. Ce v rojstni i«Jl8i ne bi bilo napisano, da se H0J°dil 11.2.1899, ne bi verjeli, da že sedem križev. Se vedno lv° dela v svoji trgovini z že-tifa1**!*0. vodi kmečko in obrtniško lja krnico v Nabrežini ter souprav-ojL.devinsko-nabrežinsko občino kot -,'hski odbornik. tu °s'Pa Terčona poznajo in cenijo tiaLSam° v Nabrežini in devinsko-tL„ežinski občini, ampak tudi v »Iuj u *n P° vsem Krasu, kot za-iCeia javnega delavca in za\ »j Slovenca. Po osnovni soli so tj .starši poslali v gimnazijo v Gotu*' toda izbruh prve svetovne voj-Sti,,,*hu je preprečil nadaljevanje «J**ja, Septembra 1916 so tudi Ter; VjJhvi, kot vsi Nabrežinci morali je°??unstvo. Naslednje leto, ko mu Voi*,10 18 let, so ga poklicali v in poslali na soško fronto, it, končani vojni se je vrnil do-Ul *n pomagal očetu v trgovini. \]jja 1924 se je poročil z Ljudmilo la V - *z Nabrežine, ki mu je povi-7,5* hčerke. aktf v hhadih letih (iel ’**(i udejstvoval v piuav^nivuii tio°Vanju, pred prvo svetovno voj-fevv Slovenskem katoliškem izobra-Cr nem društvu in pri tambura-6r *h zboru, po vojni pa zlasti v kninskem odseku javne ljudske ve'*žhice do nasilne razpustitve slo- se je Terčon v prosvetnem vcn ?. ce ho nasitne razpustitve s %b-* ehhištcv. Dramski odsek ................... hjaj JjTOžini jc bil zelo aktiven in sta-ftit; Nabrežinci se §e zdaj spomi- J° številnih predstav. C;?1 zaveden Slovenec je Terčon Ep Pod fašizmom večkrat oprav-,v;.**j .sitnosti s policijo. Ob raznih jjJOkib obiskih« so ea priprli, v 'jo pred napadom na Jugosla- nov svet s pridihom prastare kulture. Snemalec nas popelje na prostrani trg Zocalo, kjer je v davnini bilo središče glavnega mesta staroindijanskih Aztekov, vodi nas mimo Nacionalne palače na razvalinah nekdanje palače Montezuma s slovitimi freskami, v katerih Diego Rivera prikazuje tragično zgodovino svojega naroda, njegove običaje, navade itd.. Bežno sekvenco vrže na grad. v katerem je živel Maksimiljan in ki spominja na naš Miramar. Potem nam pokaže na ornamentalni arhitekturi, bogata cerkev Guadalupa, nato mesto To-luca z značilnim trgom, kjer domači Indiosi prodajajo turistom arheološke imitacije, pa še mestece Taxco z znanimi ležišči srebra univerzo in Trg treh kultur. Sekvence si sledijo hitro brez prave povezanosti. Motive izbira Žerjal s smislom za najzanimivejše, pa je vendarle najbolj pristen tam, kjer se predaja svojim liričnim občutjem in sredi turističnega vrveža pričara na platno cvetlico na polju, pa velike očke malega Indiosa v bisagi na materinem hrbtu, nagaj-jiva ministranta, plapolanje svečk v ozračju mističnega fanatizma naj-bednejših, bele kumule na modrem nebu, balončke, ki se lovijo v sončnem siju, ptico, ki svobodno jadra nad olimpijskim mestom. V drugem delu prisostvujemo veličastni paradi mladosti na olimpijskem stadionu. Prizori, ki smo jih. že videli v neposrednem televizijskem prenosu: mimohod atletov, zaprisega, plavajoče vzpenjanje simboličnih petih olimpijskih krogov, morje živopisanih balončkov in jate globov nad veličastno panoramo prostranega stadiona. Žerjalov objektiv očitno ni imel možnosti, da bi iz neposredne bližine spremljal dogajanje. Slike so posnete iz daljave. Detajlov ni toda impresiv-nost stoterih barv je čudovita. Tretji in najdaljši del je posvečen atletiki — kraljici športa. Tudi tu so kadri posneti skoraj izključno iz daljave, kar zmanjšuje njihovo sugestivnost. Zdi se kot da se Žerjal pri tem spoprijema z zanj novo tematiko, manj primerno njegovemu nastrojenju. Sekvence se ponavljajo in težijo k monotonosti. Detajli, ki bi ujeli fizični nap^r posameznega atleta, izraz tega napora v očeh in napetih mišicah, izraz odločilnega trzljaja ob ciljni vrvici ali dramo za las izgubljenega dvoboja, bi učinkovali prepnč-Ijiveje in bolj bi zadeli duha športnega antagonizma. Gotovo so okoliščine Žerjalu vse to onemogočile, kakor so ga prav gotovo ovirale pri snemanju drugih športnih tekmovanj, predvsem košarke, dviganja uteži in odbojke, katerim je posvetil peti in kos sedmega dela svojega filma, kakor se mi po drugi strani zdi, da so med športnimi posnetki bili najboljši telovadni. Lahko da se motim, toda zopet sem imel vtis, da je prav telovadba s svojo eleganco, harmoničnostjo telesa in sikronizacijo glasbe in gibov sprožila tisti intimni umetniški Žerjalov živec, ki avtomatično reagira na lepoto V četrtem delu se s snemalcem sprehodimo po slovitem parku Cha-pultepec. Našo pozornost pritegne antropološki muzej, toda komaj smo se odtegnili njegovim zanimivostim, nam Žerjal že posreduje vrsto sekvenc s folklornega nastopa dominikanskih, kanadskih, mehi- bi v Španiji po več kot 30 letih ponovno zavladali svoboda in demokracija. V brzojavki zahtevajo tudi izpustitev vseh zaprtih antifašistov. Tudi letos festival fantastičnega filma Od 12. do 19. julija ho na gradu sv. Justa v Trstu VII. mednarodni festival fantastičnega filma. Prireditelji sporočajo, da bo festival tudi letos razdeljen na dva dela. V prvem delu bodo dolgometraž-ni fantastični filmi, v drugem pa srednje in kratkometražni filmi z dokumentarno tematiko. Mednarodno razsodišče bo nagradilo najboljši film z «zlatim asteroidom*, «sre-brnega asteroida* bosta dobila najboljši igralec in najboljša igralka, najboljši kratkometražni film pa bo dobil «zlati pečat mesta Trsta*. Priznanje repentabrske občine delovanju zadruge «Naš Kras» Predsednik Š. i Bar Dušan Košuta in avtor Ulma Aljoša Žerjal ških in senegalskih ansamblov. Krasna, čudovita dekleta živopisa-ni kostumi, vročekrvni ritem me-hikanskih plesov, zategnjeni obredni napevi črne Afrike. Človek je najbolj pristen ko izraža svoja občutja z iskrenostjo, ki je zakoreninjena v narodnem izročilu. In za konec slike z mednarodne razstave šolskih otrok. Tudi naši otroci so tam zastopani, otroci slovenskih osnovnih šol iz Trsta. Izdelki odražajo bujno nepotvorjeno nedolžno fantazijo pa naj gre za mehiškega, senegalskega, japonskega ali našega tržaškega otroka. Ne vem, če se je Žerjal zavedal, da je s temi posnetki ustvaril idealno dopolnilo tekmovalnim in folklornim sekvencam, gotovo pa je, da mu je ob njih, kamera zapela najlepšo himno olimpijski poslanici. Še skok na polotok Jukatan med ljudi antičnega rodu Maja, med «Grke novega sveta*. Bogata paša za žerjalovo kamero in njegovo zanimanje za objekte prastare kulture. Iz različnih in vedno presenetljivih perspektiv nam pokaže prestolnico pokrajine, Merido, pa Chiche Itzo s svetovno znano Ku-kalkansko piramido s 364 stopnicami, ki predstavljajo dneve v letu. Ljudje na njih so kot potrpežljive mravlje ali kot nebogljene točke na kolosu ustvarjalnosti človeških rok. Potem svetišče vojščakov z brezštevilnimi kolevami. pa naravni vodnjak, v Katerem so svečeniki darovali mlada deviška dekleta, astronomski observatorij in ogromno igrišče Pelota, kjer so ubijali zmagovalce, Uxmal z mn-estozno kvadratno palačo, piramido prerokov in svetiščem rodnosti. Med izročila davnine je Žerjal nalovil utrinke sedanjosti, zvedave turiste pa revščino ljudi, ki na vsakem koraku sili v ospredje in ki je prazničnost olimpijskih dni z brezštevilirmi fiestami, ki jih je Žerjal nanizal v zadnjem delu svoje filmske reportaže, nikakor ni mogla prekriti. A to je Mehika, Mehika kontra stov, dežela velemestnega razkoš ja, modernih nebotičnikov in sle dov stare kulture in civilizacije dežela temperamenta in ritma M a riachis, sonca in plesa, tradicional nih iger in melanholičnih voženj s čolni po kanalih, na drugi strani pa dežela dobrih a prav toliko revnih peonesov. Do vseh je lila Žerjalova kamera objektivna, pa čeprav je nad vsem le prevladoval olimpijski blesk. Dejal sem že, da traja celotni film skoraj 3 ure, s komentarjem še nekaj več. Očitno se je Žerjalu zdelo škoda vsake sekvence a sodim, da bi film pridobil, če bi se nekaterim vendarle odpovedal. Mogoče bi ga bilo razdeliti na dva ločena dela, na izrecno olimpijski in na panoramski, kulturni in folklorni in vsaj na nekaterih mestih dopolniti s simultanim komentarjem. Gotovo so nekateri detajli marsikaj izgubili zaradi ozkega traku, malega platna in snemalne daljave, tu in tam se je kaj ponavljalo a so vendar njegove kvalitete znatno prevladale nad temi hibami. Žerjal je tudi v tem dokumentarcu dokazal, da je mojster snemalne tehnike, da je njegovo oko tenkočuten registrator stvari, ljudi in barv, da zna s prefinjenim posluhom glasbeno kultiviranega človeka izbirati ustrezajoče glasbene podtone in jih do skrajne možnosti sinkronizirati s posnetki; predvsem pa je še enkrat dokazal, da je naturni lirik in da je zato njegov filmski jezik še vedno najbolj čist in iskren ko ima opravka s poezijo barv, prirode in čustev. Vsekakor je s filmom «Olimpiada 68» Aljoša Žerjal ustvaril pomembno delo tudi zaradi tega, ker je rezultat nemajhnih tehničnih in finančnih naporov ter požrtvovalnosti izrazitega filmskega človeka. Jože Koren Zupan Miha to kolajno Guštin je Egonu Krausu izročil zla-Program zadruge za letošnje leto Kulturna izmenjava med Trstom in Koroško Med Trstom in Koroško je dogovorjena intenzivna kulturna izmenjava. Do tega dogovora je prišlo v preteklih dneh v Celovcu med tržaškimi predstavniki in načelnikom sekcije za kulturne zadeve koroške deželne vlade Pollegem. Izmenjavo bo začelo celovško mestno gledali šče «Stadttheater». ki bo 24. mar ca uprizorilo v Trstu glasbeno komedijo «Moj prijatelj Bubury» ali pa opereto «Maska v plavem», dne 14. aprila pa Brechtovo komedijo «Mati korajža in njen hlapec» ter Nestroyevo «Lumpazi vagabundus». Tržaško gledališče «Teatro Slabile* bo 18. maja gostovalo v Celovcu s Tomizzovo priredbo igre «Bertoldo-va zgodba», v oktobru pa bo gledališče Verdi nastopilo z antologijo izbranih odlomkov iz Donizettijeve opere «Don Pasquale». PiStOvAnJe BREZ LEPIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ JE PRAV ZARES PUSTO . . Slovenske narodne Lahka glasba Recitacije Pravljice Partizanske pesmi Operna glasba O SKRATKA VSAKOVRSTNE GRAMOFONSKE PLOŠČE DOBITE V TRST — sv Frančiška 61-792 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO i k s 1 Viale XX Settembre 18/111 SKBOKLKX VSE ZA KING IN FTJTOGRAFSK1 MATERlAl Prst. Ul Mazzini 63 Pel 733-361 Prijatelje naprošamo da znance s obiščejo Repentabrski župan Mihael Guštin izroča zlato kolajno Egonu Krausu V petek zvečer, po seji občinske- pa članom njenega odbora in do- ga odbora, je repentabrski župan mačinom, ki so prispevali svoj de-Miha Guštin ob prisotnosti odbor-Mež za uspeh lanske prireditve v • Repnu. Dejal je, da ima repentabr: ska občina vse pogoje za razvoj turizma in da je naloga vseh, skrbeti za valorizacijo Krasa in ohranitev značilnosti in naravnih lepot ter napredek kraškega človeka. Nato je v splošnih obrisih obrazložil program zadruge «Naš Kras» za letošnje lc.to, o katerem bo razpravljal in odločal občni zbor zadruge, ki bo 1. marca. Program letošnjega delovanja bo zelo bogat in pester. Župan je obljubil, da bo občinska uprava po svojih močeh sodelovala in prispevala svoj delež. V restavraciji Furlan se ie nato nadaljeval razgovor o turizmu na Krasu in pobudah za valorizacijo Krasa. PUSTNE POTEGAVŠČINE ZA MANJŠE DRUŽBE IN PLESNE DVORANE GROTESKNE MASKE IZ GUME PIŠTOLE — METALCI SERPENTIN Papirnica - Igrače BERNARDI Opčine, Narodna ul. 87 Trst, Ul. S. Ermacora 2 nikov izročil Egonu Krausu, predsedniku zadruge «Naš Kras» v imenu občinske uprave zlato kolajno v priznanje za njegove zasluge pri ureditvi muzeja «Kraška hiša* in organizaciji lanske Kraške ohceti v Repnu. V svojem kratkem nagovoru je župan poudaril, da je muzej «Kraška hiša* velika pridobitev za repentabrsko občino, ter sc je zahvalil zadrugi «Naš Kras* in njenemu predsedniku, da so za svoje pobude izbrale repentabrsko občino. Egon Kraus se je zahvalil za priznanje -in pripomnil, da ga ne jemlje osebno, ampak kot znak pri; znanja zadrugi «Naš Kras*, zlasti ......................................mm.........miiiiiii.... V LANSKEM LETU Pomembna obogatitev občinske knjižnice Lani je tlohila v dar 3675 knjig in 562 periodičnih publikacij SUPER MARKET v SEŽANI Najkvalitetnejše prehraniuene potrebščine • Tobačne Izdelke Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Krame tiko Izdelke domače obrti PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini v Divači Lokvi Senožečah Du tovljah Komno in Brestovici ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 107, POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. Občinska knjižirca (Biblioteca Ciivica) je dobila v lanskem letu v dar mnogo več knjig in publikacij kot prejšnja leta. Po podatkih, ki nam lih je posredovati občinski tiskovna urad, je občinska knjižnica lani dobila v dar 367o knjig in brošur ter 562 periodičnih publikacij. Temu je treba dodati še knjige in druge publikacije, ki iih le knjižnica kupila za 2.500.000 lir s prispevkom 3.500.000 Ur. ki ga je knjižnici dala deželna uprava za leto 1968 za povečanje knjižne imovine in za hrambo knjig ter knjige, ki so jih kupili s prispevkom milijona lir Tržaške hranilnice. Ministrstvo za šolstvo je lani poslalo občinski knjižnici 61 knjig in 79 periodičnih publikacij, višje bibliografsko nadzomištvo je poslalo 12 del in 3 periodične publikacije, vsedržavna ustanova za ljudske in šolske knjižnice pa 102 knjigi in 8 periodičnih pubUkacij. Ravnatelj lista «11 Piccolo* je poslal lani knjižnici 447 raznih publikacij. Poleg tega se tudi zbirka Itala Sveva stalno veča. To zbirko ureja njegova hči Letizia Fonda Sa-vio in se je v lanskem letu povečala za 23 publikacij, z diplomsko tezo pod naslovom ((Italo Sve-vo» z rimske univerze ter z raznimi gledališkimi programi in skicami, M dokazujejo veliko zanimanje za Svevova dela v ItaUji in v tujini. Založnik Mondadori pa je na pobudo gospe linuccie Saba daroval občinski knjižnici bogato izdajo kE pigrafe* z risbami Gottusa in Levi-ja, ki je obogatila zbirko tega znanega tržaškega pesnika. Poleg tega Je občinska knjižnica dobila tudi publikacije odibora ((Trst 68» in mnogih drugih zasebnikov, ki so ji darovaU mnogo zanimivih knjig. Hkrati pa je treba omeniti, da občinska knjižnica sproti zbira vse pubUkacije in knji ge, ki se tiskajo v Trstu in vse kar se o Trstu piše drugod. • V zvezi s skorajšnjim začetkom del za gradnjo železniškega nadvoza v Ul. Italo Svevo, je župan izdal ukrep o izmenični enosmerni vožnji z namestitvijo semaforja vzdolž nadvoza v gradnji, ter o prepovedi parkiranja vozil na obeh straneh v Isti ulici v dolžini 50 metrov, kjer bodo v teku dela KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE. SUIIOMESNA TI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA VAM NUDI PREK SVOJIH TRCOVIN NA ŠKOFIJ4II IN l KOPRU RAZSTAVA POHIŠTVA UL. SETTEF0NTANE, 62 ■ TRIESTE - TRST ODPRTA TUD! OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH od 9. do 13. uit ZHUAJL Ob delavnikih je odprta od 8. do 20. ure RABLJENO POHIŠTVO, RAZSTAVLJENO V PAVILJONU «H» NA TRŽAŠKEM VELESEJMU, SE LAHKO DVIGNE OB DELAVNIKIH OD 8.30 DO 12. IN OD 14.30 DO 17. URE a NEDELJA, 16. FEBRUARJA PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA TRST A 8. 15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja; 0.00 Maša 9.50 Glasba za kitaro; 10.15 Po slušali boste; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba- 13.30 Glasba po željah; 14.45 Nove pesmi; 15.30 Držič: Boter Andraž (veseloigra); 17.30 Beseda in glasba: 18.00 Strauss in Man-dragola; 18.45 Operetne melodije; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 «Pratika*; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.30 Kmetijska oddaja ; 11.25 Tamburaški ansambel; ob 12.15 Šport; 14.00 El Campanoci. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 prenos RL; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Orkester Po ur celi; 10.30 Orkester Reed; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.50, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 in 22.35 Plesna glasba. TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce, 17.55 Kako in zakaj?; 18.15 Umetnost in prire ditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 20.00 Šnortna tribuna; 20.35 Sestanek s Tansi; 21.05 N. Rocco Bergera: Živalski vrt na Škorklji; 21.15 Melodije; 22.00 Slovenski solisti. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Alberto Casamassima; 14.10 Jazz; 14.40 Tržaški ljudski motivi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00,19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.05 Plošče; 10.45 Uspeli motivi; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek, 14.00 Za od dih in razvedrilo: 15.30 Slov. pevski zbori; 16.40 Prijetna glasba; 17.00 Operna glasba; 18.00 in 19 30 Prenos RL: 19.00 Trobentač Fischer; 22 10 Pisani motivi; 22.35 Nočni koncert. NACIONALNI PROGRAM NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.40 Roditeljski krožek; 12.37 Program s Soldati jem; 13.15 Srečanje z G. Morandijem; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Simf. koncert; 19.15 Radio Pariz; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 športna nedelja; 21.25 Kvartet Vegh; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 19.35 Veliki variete; 11.00 Nedeljske pesmi; 11.35 Juke box; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Aktualnosti 15.03 Glasbeni spored; 16.10 Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 18 45 Plošče in skeči; 20.00 Tenorist Jussi Bjoerling in sopranistka V. De Los Angeles; 21.00 Petrolej prihaja po morju; 21.30 Natečaj za nove pesmi; 22.40 Angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 12.20 Mozartove sonate za violino in klavir; 13.00 Haydn, Hummel, Gounod; 14.00 Folk-glasba; 14.10 Simfonični orkester; 15.30 Strindbergova opera «Casa bruciata*; 17.30 Sličice iz Francije; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 20.30 Parlamentarne bitke v Italiji: 21.00 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.00 Schumannova Sinf. štev. 3; 8.55 Musorgski, Štiri lirike; 10.10 Bloch, Concertino ; 10.20 Bach, Beethoven in Franck; 12.30 Ghe-dinijeva komorna glasba. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.20 Informativna oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Marinc: Dideldudel ima besedo; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Javna oddaja; 10.05 Še pomnite, tovariši... Klopčič: Pred jubilejem; 10.30 Stare delavske pesmi; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Vedri zvoki; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.05 Lahka glasba; 14.30 Pustne šeme — humoreska; 15.05 Športno popoldne: 17.05 Operne melodije; 17.30 Linhart; »Županova Micka*, radijska igra; 18.14 Skladbe za Prešernove pesmi; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19 15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer »: 22.15 Serenadni večer*: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešimo. ITAL. TELEVIZIJA 11.(Ki Maša; 12.00 Duhovnik med ljudmi: 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Zimski šport; 17.00 Program /.a mladino; 18.00 Che domemca amici; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Stevenson: Jekyll; 22.10 športna nedelja; 23.05 Dnevnik II. KANAL 17.15 Koncert; 18.55 TV-prired-ba; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.30 Gospodarska pano--ama. 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Poje Lucilla Udo vich; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 Nove plošče; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Kulturne vesti; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Lahka glasba; 10.00 Radijska priredba o G. Gershvvi nu; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Športni pregled; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Znanstvena oddaja; 15.35 Neapelj ske pesmi; 16 00 Natečaj za nove pesmi; 17.10 Sanremo 69, 17.35 Enotni razred; 18 20 Poljudna en ciklopedija; 20 00 Glasba po že Ijah; 2210 Kvizi narobe; 22.40 Francoske nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Brahms in Chopin; 10.45 Haydnova Simf štev. 28; 11.30 Od gotike do baroka; 12.35 Rossini in Beethoven; 13.55 Čelistka J. Du Pre; 15.30 V. Fioravanti: Le hozze per puntlglio; 18.15 Go spodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.05 S. Landi: D beniamino infelice. FILODIFUZIJA 8.00 Mozart, Koncert K 190; 8.30 Skladbe za orgle; 8.55 Operni koncert; 1010 Busonijev val ček; 11.00 Slavne interpretacije; 12.30 Bartok in Beethoven; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od daja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 B. Lesjak: Trije lenuhi; 9.30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Stanko Premrl in Mihael Rožanc; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi halni orkestri: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lepe melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 U-čiteljski zbor «S Žagar*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Verdi: iz opere »Rigoletto*- 18.00 Aktual nosti; '<8.15 «Signali»; 18.35 Mia dinska »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel «Be le vrane*; 20 03 Simf orkester RTV — v odmoru; »Kulturne dia gonale*-, 2215 Za ljubitelje jazza: 23.05 M. Košuta: Pesmi, 23.15 Zabavna glasba ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30, i5.00 Sola; 12.30 Francoščina; 13 00 Roditeljski kro žek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Gioca gio; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18 45 Knjižne novosti; 19.15 Uvod v kemijo, 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Begunec iz S. Quin tina»; 22 45 četrt ure z Mauri ziom; 23 00 Dnevnik II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Mi in drugi: 22.15 TV raz prava: ,-azširjenost kulture. JUG. TELEVIZIJA OB 16. DO 22.-11.-196» NEDELJA, 16. februarja 9.25, 20 00, 22 15 Poročila; 9-30 Ja rodna glasba, 10.00 Kmetijska ddaja, 10.50 Primožev dnevnik: )anes sem zdravnik 12.20 TV ka ipot; 14.15 Nogometni turnir v Jostarju; 16 00 Saga o Forsytih; 6.50 »Boks* za «Oscarja», 18.00 Pustovanje na Banjški planoti; 8.20 Moja najljubsa plavolaska - film; 19.45 Cikcak. 20 30 3-;—1; 20.35 G Mihič- Samci — mmoreska: 21 20 Malo za šalo, nalo zares. 21.45 Športni pregled. PONEDELJEK, 17. februarja 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 l'V v »oli, 10 30, 15.40 Ruščina; 1.00 Osnove splosne izobrazbe; 6.10 Angleščina, 17.50 Trmasta nuca, 18.00 Po Sloveniji; 18.30 Priprava hudo poškodovanega za ransport; 18.50 Zabavna glasba; 9 20 Znanost in mi; 19.45 Cikcak; :0.30 3—2—1; 20 35 Lathman-Tho-nas: Bilo je težko — drama; 11.55 Iz komičnih oper; 22.25 Smučarska fis tekmovanja v Kranjski >ori. TOREK. 18. februarja 20.00, 22.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina: 17.45 Risanka; 18.00 Kurir Gregec - lutke; 18.20 Po sledeh napredka 18.40 Iz studia 14; 19.05 Kurentovanje na Ptujskem polju; 20.30 3—2—1; 20.35 Dokler si zdrav — film; 22.05 Poje Fernandel. SREDA, 19. februarja 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Risanke; 18.30 Pi sani trak; 18.45 Skrivnosti nara ve; 19.15 25-letnica zasedanja SNOS v Črnomlju, 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Niti našega življenja; 21.35 Ekran na ekranu. ČETRTEK, 20. februarja 20.00, 22.10 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe- 17 45 Pionirski dnevnik; 18 15 Komorni zbor RTV; 18.45 Humoreska, 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1- 20 36 Saga o For-sytih; 21.25 Kulturne diagonale. PETEK, 21. februarja 20.00, 23 30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11 00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.25 Daktari - film, 18.15 Mladinski koncert; 19.00 Mednarodna ekonomska obdobja ir mi 20.30 3— 2—1; 20.35 Prepovedane igre — film; 22.00 K. Destovnik Kajuh: Ljubezenske pesmi. 22.20 Športna reportaža. SOBOTA, 22. februarja 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.45 Po domače s štirimi Kovači; 18 15 Mladinska igra; 19.15 Nova obdobja Jugoslavije -II. oddaja; 19 40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1, 20.35 Zabavnoglasbena oddaja; 21.35 Rezervirano za smeh: 22.00 Wo jeck - film Z NAKAZILOM DEŽELE IN OBČIN Skoro dva in pol milijona lir podpor za učence iz Sovodenj in Števerjana Od tega 1.021.000 v Števerjanu in 1.445.000 lir v Sovodnjah ■ Kdo bo deležen podpore SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Tudi v števerjanski in sovodenj- . višje srednje šole neprofesionalne- ski občini so dobili deželne prispevke za pomoč šolarjem in dijakom na podlagi deželnega zakona št. 19 iz leta 1965. Seznam dijakov doberdobske občine, ki so deležni teh podpor, smo objavili včeraj, danes objavljamo tu seznam dijakov iz ostalih dveh slovenskih občin. V števerjanu so nakazali za potrebe otroškega vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole 900.000 lir. Od deželne uprave so dobili 810 000 lir, torej 90 odst. potrebne vsote, največ kar določa zakon. Ta denar bodo uporabili takole: 350 000 lir bodo namenili prevozu otrok otroškega vrtca, 249.000 lir za prevoz dijakov, ki hodijo v nižjo srednjo šolo, 230.000 lir pa za nakup knjig dijakom srednje šole. Samo en dijak, in sicer Aldo Ma-cus, je dobil študijsko nagrado 25 tisoč lir in nakazilo za povračilo potnih stroškov, za obisk srednje profesionalne šole. Obiskuje namreč 1. razred višje strokovne industrijske šole z italijanskim učnim jezikom v Gorici. Dve dijakinji iz Števerjana pa sta dobili vsaka po 30.000 lir študijske nagrade, pcieg te pa še nakazilo za povračilo potnih stroškov. To sta Marija Srebrnič, ki hodi v 1. razred slovenskega liceja in Eda Mikluš, ki hodi v 1. razred slovenskega učiteljišča. Ime enega predlaganega dijaka je deželna uprava črtala, ker je ugotovila, da ima njegova družina višje osebne dohodke. V Števerjanu bodo torej za pomoč dijakom in šolarjem v tem šolskem letu potrošili 1.021.000 lir. V sovodenjski občini bodo dali dijakom in šolarjem večjo vsoto, kar je tudi razumljivo, saj je iz te občine več dijakov in šolarjev. Skupno bodo nakazali v ta namen 1 milijon 445.000 lir, ki bodo takole razdeljene. 1 milijon lir (deželna u-prava jim je nakazala 900.000 lir, tj. najvišjo možno vsoto) bodo porabili za nakup knjig dijakom in šolarjem, za povračilo potnih stroškov šolarjem in dijakom nižje gimnazije, za prevoz otrok otroškega vrtca. 175.000 lir bodo dali sedmim dijakom, ki obiskujejo višje strokovne šr’ , 78.000 lir istim dijakom kot povračilo prevoznih stroškov. Nadaljnjih 150.000 lir bodo dali petim dijakom, ki hodijo v ga tipa, istim dijakom še skupno 42.000 lir za povračilo potnih stroškov. Dijaki, ki hodijo v višje srednje šole in ki bodo dobili vsak po 30 tisoč lir študijske podpore so: Vera Cescutti, obiskuje 2 razred slovenskega učiteljišča v Gorici; Me-todia Čevdek, obiskuje 4. razred višje trgovske šole v Gorici; Lucijan Černič obiskuje 3. razred industrijskega zavoda «Galilei» v Gorici; Novak Zdravko obiskuje 2. razred istega zavoda; Noroerto Furlani pa hodi v 2. razred višje šole za geometre. Vsi, razen Furlanija, dobe tudi povračilo za potne stroške, vsi, razen Černiča, ki je z Vrha, so iz Sovodenj. Naslednji dijaki pa obiskujejo višje strokovne šole In dobijo vsak nakazilo po 25.000 lir. Mara Pelle-grini, Litija Peteani in Vanda Moro posečajo 1. razred višje trgovske šole; Tatjana Dominko obiskuje 3. razred iste šole, Nadja Petejan L razred iste šole. Peter Florenin hodi v 2. razred srednje industrijske šole, Devetak Norma z Vrha pa v 1. razred srednjega ženskega zavoda. Vsi ti dobe tudi denar za povračilo potnih stroškov, to nakazilo pa dobi še Marijan Tomažič iz Sovodenj. Tudi tu opažamo, da hodi večina dijakov v višje strokovne šole trgovskega ali industrijskega tipa, ki jih Slovenci danes nimamo. Danes v Doberdobu Prešernova proslava Prosvetno društvo «J('zero» iz Doberdoba priredi danes, 16. t.m. ob 16. uri v domači prosvetni dvorani Prešernovo proslavo. To je že šesta zaporedna taka proslava v Doberdobu in so se domači prosvetarji nanjo dobro pripravili. Poleg domačega pevskega zbora «Jezero», ki bo zapel na proslavi pet pesmi, bo sodeloval novi moški pevski zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, ki ga vodi učitelj Radovič ter bo tudi zapel pet pesmi. Na proslavi bosta sodelovala tudi član SG iz Trsta Stane Raztre- iii nun ifiniiiiii im im im mn iiiii in iiiniiii iiiiiiiiiiniiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU URESNIČEVANJA ZAKONA «MARI0TTI» Obisk odbornika Devetaga v zdravilišču INPS v Gorici Za obnovitev zdravilišča bodo porabili za sedaj okrog 300 milijonov lir Deželni odbornik za zdravstvo ln higieno Deveta? je obiskal včeraj zjutraj v Gorici zdravilišče INPS, ki opravlja že 35 let koristno dejavnost zdravljenja jetičnih bolnikov. Kakor že četrtkov obisk odbornika v zdravilišču INPS na Trsteniku sipada tudi ta obisk predvsem v okvir načrtov, da se vključijo zdravilišča INPS v deželni bolnišnični sistem na podlagi tako imenovanega zakona «Mariotti». Odbornika je sprejel zdravstveni ravnatelj zdravilišča dr. Salvadore skupno z upravnim ravnateljem dr. De Santisem, s primarijem Faziom, z drugimi zdravniki, predstavniki osebja in bolniki. Neka mlada bolnica pa je izročila odborniku šopek cvetja. Dr. Salvadore je orisal odborniku položaj v zdravilišču. Rekel je, da ima na razpolago 240 postelj v petih oddelkih za moške in v enem za ženske Sedaj je zasedenih 85 odstotkov postelj in vsi bolniki so iz dežele Glavno ravnateljstvo INPS je odobrilo načrt za obnovitev in okrepitev zdravilišča, ki ga bodo začeli uresničevati prihodnjo jesen. V ta namen bodo porabili od 200 do 300 milijonov lir. Predvsem bodo obnovili vodne in ogrevalne naprave ter sanitarije kakor tudi električno napeljavo. Opraviti bodo nekatera druga notranja dela, nadomestili nove radiološke naprave in podobno. Kar se tiče glavne zadeve, to je bodoče uvrstitve zdravilišča v deželni zdravstveni sistem, tako da postane zdravilišče specializirana deželna bolnišnica, Je dr. Salvadore rekel, da mora to dobro proučiti deželna komisija za zdravstveni program, ki jo bo deželni odbornik v kratkem umestil. Po mnenju dr. Salvadoreja je perspektiva v zvezi s tem sprejemljiva, toda uresničiti bi jo morali oprezno. Predvsem bo treba ugotoviti umrljivost za tbc v deželi, poleg tega pa bi morali ohraniti zdravilišče vsaj za nekaj časa samo za zdravljenje jetike, ne da bi razširili zdravljenje na vse druge vrste bolezni dihal. Ko bosta zdravilišči INPS v Trstu in Gorici prešli pod deželno upravo, je dejal dr Salvadore, in bosta na razpolago tudi za druge bolnike, ne bosta mogli sprejeti vseh. Deželni odbornik Devetag je pohvalil učinkovito ureditev zdravilišča in rekel, da namerava dežela do kraja uresničiti bolnišmiško reformo na podlagi zakona ((Mario1-,-ti». Pri tem pa bo seveda upoštevala dejansko stanje in kazala ra ^umevanje za razne potrebe. Potrdil je, da bo komisija za bolnišnico reformo še posebno globoko oroučila vprašanje zdravilišč INPS Pri tem se bo posvetovala tudi s pristojnim ministrstvom. Rekel je udi. da ne bodo glede razširitve zdravijenj a raznih bolezni storili ničesar, ne da bi se prej posveto- vali s strokovnjaki. Dodal je, da bodo morebiti sklicali za obravnar vanje tega vprašanja tudi deželno zasedanje. Končno je dejal, da se zaveda, da so zdravnik n bolničarji preobremenjeni z delom ter da jih bo treba razbremeniti z zaposlitvijo nove delovne sile. Splošna bolnišnica in PSI Tajništvo goriške sekcije PSI je na svoji zadnji seji ugotovilo, da je upravni odbor splošne bolnišnice v Gorici zaključil svojo upravno dobo že pred več kot enim letom in je že dve leti brez predsednika po odstopu odv. Cosse. Zato je poveril socialističnemu zastopniku pristojnih organov, naj posredujejo za čimprejšnjo ureditev te zadeve. Danes dopoldne ob 10. uri bo na sedežu sekcije v Gorici zborovanje članov, na katerem bo govoril o strankinih problemih državni podtajnik Ceccherind. Poročili bosta podala tudi sekcijski tajnik Bianconi in pokrajinski podtajnik PSI Wal-tritsch. Kriza pravosodja Predvčerajšnjem zvečer je bila v dvorani Stelle mattutane v Gorici debata o krizi, ki zajema italijansko pravosodje. Debato je vodil R. Camber, docent civilnega kazenskega prava na tržaški univerzi V glavnem so se govorniki stri njali s tem, da je italijansko pravosodje z današnjimi razmerami v polnem nesoglasju in da bi ga bilo trefba čimprej preurediti. To je sicer naloga zakonodajalcev, ai pa stalno dokazujejo svojo nepristojnost ali vsekakor tem problemom niso kos. Ne samo. V petletnem načrtu sploh ni omenjenih vsot za spremembo pravosodnega sistema Italijanska država, ki je bila v preteklosti vzor na pravosodnem področju, je danes med najbolj zastarelimi. Nujno bi bilo preosno-vafci celotno ustavo, ker sodnija ne uživa potrebnih svoboščin in še manj zaupanja državljanov, kar ni postranska zadeva. Po mnenju govornikov nismo danes priče samo krizi pravosodja, ampak dobesedno njenemu pomanjkanju in vse kaže, da se tudi v bližnji prihodnosti stanje ne bo spremenilo. Debati je prisostvovalo številno občinstvo, ki je dvorano popolnoma napolnilo. sen in učitelj Sergej Korošec. Prireditelji vabijo na proslavo vse tiste, ki jim ugaja, lepo petje in ki hočejo tudi sami prispevati k dostojni proslavi tega kulturnega praznika vsega slovenskega naroda. Dvorana bo ogrevana. Roditeljski sestanek V soboto, 22. februarja ob 20.30 v KATOLIŠKEM DOMU, Drevored XX. septembra 85 Nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci z izkaznico svojega zbora 200 lir. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v nedeljo 23. februarja 1969 ob 10.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek, na katerega vabi starše ali njihove namestnike. „„„„..........■umnim..............mirnim....»•■•••■............................................... Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95 ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Najeli bodo posojilo za popravilo vrtca v Pevmi in mostička v Stražicah 211 milijonov za gradnjo naprav za sežiganje smeti - Ponoven sestanek s sindikati zaradi občinskih uslužbencev Občinski odbor v Gorici je na | Socialproletarec Poletto je izrazil. Glede krize v občinski upravi pa svoji zadnji seji v petek zvečer, ki ji je predsedoval župan Martina, obravnaval razne upravne in druge občinske probleme. Odbornik Candussi je podal poročilo o novem orgamiku občinskih uslužbencev ter podčrtal najvažnejše točke, o katerih bosta z županom ponovno razpravljala s sindikati. Kar se javnih del tiče so odobrili nakup nekaj zemljišča za industrijsko cono ter 10 milijonov lir za nadaljnja dela pri gradnji športnega igrišča na Rojcah. Odobrili so tudi nekaj posojil pri mestni hranilnici za razna javna dela. Tako bodo potrošili 28 milijonov za ureditev mostička v Stražicah, ki je že drugo leto zaprt za promet, za popravilo otroškega vrtca v Pevmi naj bi potrošili 3 milijone, za dva italijanska vrtca v Ul. Bosco in Aquileia 19 milijonov in skoro 211 milijonov pa za gradnjo naprav za sežiganje smeti. Na predlog podžupana Candus-sija so postavili na dnevni red za prihodnjo sejo občinskega sveta tudi predlog za namestitev nekaterih začasnih uslužbencev na mesto tistih, ki so šli v pokoj. Seja goriškega pokrajinskega sveta Na včerajšnji popoldanski seji, ki je bila prva v tem letu, je pokrajinski svet v Gorici razpravljal predvsem o borbi elektrovarilcev v tržiški ladjedelnici. O zadevi so razpravljali na zahtevo svetovalcev KPI in PSIUP in stvar je postala še bolj aktualna po dogodkih v zadnjih dneh. Podajamo na kratko kroniko seje. Komunistični svetovalec Clapis, ki je tudi član notranje komisije v ladjedelnici, je podal obširen pregled sindikalnega položaja v tovarni, ožigosal stališče direkcije, ki noče ugoditi zahtevam delavstva, klical na odgovornost voditelje ladjedelnice, ki zaradi trme dela krivico tovarni in vsem njenim uslužbencem. Demokristjan Cosani je soglašal z nastopom komunista Cla-pisa, istočasno pa je ožigosal nastope, ki nimajo nič skupnega s sindikalno borbo. solidarnost z delavci, vendarle pa1 so izjavili svojo pripravljenost, da je ugotovil, da ne gre samo za sin-, bi poiskali sporazumno rešitev v dikalno borbo, ampak za borbo korist Tržiča in njegovega okraja, proti celotnemu kapitalističnemu sistemu, ki ga je treba spremeniti. Za PSI je govoril VValtritsch, ki je izrazil solidarnost z delavci, ugotovil pravičnost njih v borbe, pripisal krivdo za dogodke ravnateljstva tovarne, istočasno pa je ožigosal primer nasilja in želel, da se spet obnovi enotnost med sindikati. Liberalec Zucalli pa je podčrtal odsotnost državne oblasti v tej zadevi ln kritiziral pri tem županstvo ter postavitev cestnih hi. ’.v, čeprav je izrazil solidarnost z delavstvom. Nato je pokrajinski svet izglasoval resolucije in izrazil solidarnost s stavkajočimi delavci. Ob uri poročanja se je seja nadaljevala. Resolucija v Gorici o eleklrovarilcifc V zvezi z resolucijo, ki je bila poslana goriškemu županu v zadevi elektrovarilcev iz Tržiča, so predlagatelji ponovno pisali županu, naj bi predložil v razpravo interpelacijo nujno na prvi seji goriškega občinskega sveta, ker so prizadeti delavci v svoji borbi nujno potrebni pomoči in podpore o kateri je govor tudi v predloženi resoluciji. Zato naj občinski odbor takoj prou. čd zadevno resolucijo in jo postavi na dnevni red prve seje občinskega sveta. Vodstvo KD o položaju v Tržiču Novi pokrajinski odbor Krščanske demokracije v Gorici je na svoji prvi seji ugotovil precejšnjo skupnost stališč obeh glavnih struj levice, baze in Morotejcev, ki bodo uskladili svoj program Obenem so proučili razvoj dogodkov v Tržiču v zvezi z borbo elektrovarilcev in krizo v občinski upravi Kar se stavk tiče so ugotovili, da je to predvsem zadeva sindikalnih organizacij ter so obenem obsodili nestrpnost nekaterih elementov v nastopu proti sindikalistom CISL liniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiimiiimi VESTI IZ STAN DREZA Umestili so odbor Kmečkega društva Za predsednika je bil izvoljen Ladko Zavadlav z Romitišča Naročilo umetnih gnojil v Sovodnjah Kmečka zveza iz Gorice obvešča vse prizadete kmetovalce iz sovc-denjske občine da si lahko naročijo umetno gnojilo, ki ga bodo potrebovali, pri odborniku Francu Petejanu v Sovodnjah in sicer najkasneje do 20. t.m. Vsa podrobnejša pojasnila bodo lahko dobili ob naročilu. Urnik trgovin za pust Za pustni torek dne 18. t.m. bodo vse trgovine na Goriškem popoldne zaprte. Zato bodo Jutri tiste trgovine, ki so po navadi dopoldne zaprte, obratovale tudi dopoldne z normalnim urnikom od 8.30 do 12.30. Mesnice v Gorici ter v okrajih Krmin in Gradiška bodo v torek odprte normalno od 7.30 do 12.30 zato pa bodo na pepelnično sredo ostale zaprte. Prva vzorna kmetija v jugoslovanskih Brdih Kmetijska proizvodnja v Goriških Brdih se hitro veča in modernizira, tako da bodo pridelek grozdja kmalu povečali od sedanjih 800 na približno tisoč vagonov letno. Pri tem složno sodelujejo zasebni kmetje in zadruga na Dobrovem. Od skupaj okrog 1.100 zasebnih kmetij, na razne načine sodeluje z zadrugo 800 gospodarstev. Načrtne modernizacije svoje kmetije pa se je prvi lotil Milan Domeniš iz Šlovrenca št. 5 pri Dobrovem. Dela po načrtih Kmetijskega inštituta Slovenije in s sodelovanjem briške zadruge. Ima o-krog 6 ha vinogradov in sadovnja- Coricu di CORSO. 15.15: «L’incendio Moscai), L. Saveljeva in S. Bot®' arčuk; sovjetski kinemaskops*1 film v barvah. VERDI. 15.15: «La pecora ne’ ra», Vitt. Gassman in L. Gasto®' Italijanski barvni film MODERNISSIMO. 15.00: «AnclU° ho 11 diritto di nascere«, A. B®“ tista in J. Aleman; brazilski fi"" v barvah. VITTORIA. 15.00: «Roma me Chicago*, G. Cassavetes m “ Ferzetti; italijanski kinemaskoP ski film v barvah, mladini P00 14. letom prepovedan. . CENTRALE. 15.15: <(L’ora le pištole (vendetta a Ok. C°r^ raD», J. Gardner in R Rian; * meriški barvni film. Iršič AZ55URRO. 14.00: <(Commandos». Van Cleft in J Kelly Barvni 01®' EXCELSIOR. 14.00: «La prima volta di Jennifer«, J Woodwar®-Barvru film PRINCIPE. 14.00: «11 libro delia ameriški barvni film — ob 16-1 18. in 20.15. Moro Gorica: «Soča» — Nova Gorica: ((Tobruk”' ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: «Vojna »j mir II del*, sovjetski barvi" film — ob 15., 18. in 21. Šempas: ((Zasebni detektivi), riški barvni film — ob 16. in Deskle: ((Tarzan v New Yorku>’ a' meriški film — ob 17. in 19-38- Renče: «Lili», ameriški barvni 0"“ — ob 15. in 19. , Kanal: «Can. can» ameriški barvi" film — 16. in 20. Prvačina.: ((CJuillerievo poročil®' angleški barvni film — ob * ' in 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA . Danes ves dan in ponoči ,le 0 . prta lekarna Alesani, Ul Cardu®0 št. 38, te) 22-68 TRŽIČ Danes ves dan tn ponoči le Tržiču odprta lekarna ((Central®1 — Trg della Reoubblica - tel RONKE Danes le odprta lekarna ((AH« Stazione« dr Matitti -ribaldi 3 - tel 77046 Viale dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cve' čarna Micheli Ferdinando, ^ XXIV Maggio 22, tel. 23-39 ROJSTVA, SMRTI IN POR V goriški občina se je od 9. 16. februarja rodilo 6 otrok, Ui*lJ'' 14 oseb, poročilo 6 parov in 4 5 oklicali. ROJSTVA: Alessaodra M&re^' Rosanna Gregoris, Andrea Prin®-’ Mama Marras, Sandra TommaS1Iv Alessandro Grusovin, Cristdna C°”‘ tin, Pierpaolo Sartori, Andrea dund, Mauro Bertocco, Federi' Brumait, Paolo Bensa, Anna laCV' min, Antonella Rlzzo, Ema«3! Zambelli, Mauro Midena, Lucca Ga®- pa3- mano, Orietta Feletto, Marzia bi, Gianluca Beloggl, Romina so, Monica Russo. ... SMRTI: pleskar 61-letni Gl<*£ no Peterim; upokojenec 55-letni U" gi Trevisan; dva dni star Giu®®J pe Causer; duhovnik 84-letni M ‘ cello Murlo; elektricist 67-letni G' seippe Gladini; trgovka 72-letna * lide Michaiind, por Neri; upok0-1.', nec 87-letni Domendco PellegP“|' upokojene! 39-letni Enore Cecb > upokojenec 87-letnl Alfrede Zib1 lo; gospodinja 79-letna Stefania ** ndg, por. Krasna; gospodinja 78-‘ . na Maria Rupitsch, por. učiteljica 35-letna Giovanna 8’a!(.jr ri; gospodinja 89-letna Amalia "L gajna vd. Milotti, gospodinja ^ kov in nekaj gozda. Upa, da bo z I letna Giuseppšna Pittino vd. uporabo modernih pripomočkov, | trossL^ ^ ^ppi zlasti z načrtnim škropljenjem in gnojenjem površin, pa z meharuza-oijo, povečal pridelek grozdja od sedanjih 130 na 200 stotov in breskev od 30 na 80 stotov. Novoizvoljeni odbor Kmečkega društva iz Štandreža je imel pred dnevi svojo prvo sejo, na kateri so izvolili novega predsednika ter porazdelili delavna mesta med posamezne odbornike. Za predsednika so izvolili Ladka Zavadlava z R.n mitišča. Podpredsednik je Jožef Pavletič, tajnik je ostal še vedno Emil Cingerli, blagajnik Dušan Brajnik, gospodarja sta Savo Ho-ban in Rudi Budal; v odseku za trgovino so Cvetko Brajnik, Rado Pavlin in Stano Cingerli; v odboru sta še Ivan Brajnik in Emil Pavlin; v nadzornem odboru pa Siive- S P Z v Gorici priredi v torek, 18. t. m. OTROŠKO MAŠKARADO v klubu «S Gregorčiču na Verdijevem korzu 13. Začetek ob 15.30 Otroci in mamice vabljeni! ster Zavadlav, Alojz Hoban in E-mil Marušič. Novi predsednik je po vrstnem redu peti v povoinih letih; prvi in večletni predsednik je bil Franc Lupin, kateremu je sledil Dušan Brajnik, nato Viljem Zavadlav in še Jožef Pavletič. V nasprotju z dosedanjim predsednikom Pavletičem, ki je bolj «okrogel», je Ladko Zavadlav, ki mu je nasledil bolj suh in slok. Zato so po izvolitvi nekateri hudomušneži prav v predpustnem vzdušju komentirali češ »dosedanji predsednik se je že dovolj zredil pri koritu, zato je prav, da je prišel do njega sedaj nekdo, ki je bolj suh*. Dodamo naj še, da so imeli nekateri tisti večer v gostilni večerjo z mesom in vinom: istočasno pa so nekateri mladinci kurili ogenj na trgu pred cerkvijo. Neki domačin, ki ima nekaj pesniške žilice, je to zadevo takole opisal: «Novega predsednika Kmečkega društva v Štan-drežu so domačini najprej z mesom gostili, nato z vinom zalili in s kresom pokadili*. Z vsemi temi «blagoslovi* predpustnega tipa upamo, da bo novi odbor res uspešno delal. Pri trčenju v drevo se je avto razpolovil Prejšnji večer okrog 22. ure se je pripetila na križišču ulic Aosta, Rossini in Puccini v Gorici kaj nenavadna prometna nesreča. Ob tisti uri se je 21-letni Enrico Resch iz Gorice, Ul. I. Nievo peljal po Ul. Duca d’Aosta, ko je nenadoma izgubil kontrolo nad vozilom ter z vso silo treščil v drevo ob cesti. Sunek je bil tako močan, da se je avto prelomil na dvoje ter je prednji del odletel proti bližnjemu zidu, zadnji del pa kakih 20 metrov bolj vstran ter obtičal pred dvoriščnimi vrati neke bližnje žage Avto je po trčenju začel goreti in prihiteli so goriški gasilci, da bi omejili požar. Ponesrečenega Re-scha so odpeljali z rešilnim vozom Zelenega križa v splošno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili udarec na lobanji z rano na lasišču ter druge poškodbe in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Gorice. POROKE: šofer Ferruccio in šivilja Primožič, delavec Gi°y7, ni Cabroni in delavka Lucia Giu° ’ kapetan Luigi Madonna in dinja Maria Grazdella Figar, P'n morski oficir Faustino Brumat gospodinja Marzia Scaramb®^. bančni uradnik Borut Leban drlL.et teljica Enrichetta Bassanese, Elio Pelesson in postrežnica ciama Troncar .*• OKLICI: mehanik Fiorino “ cic in gospodinja Elda Ronchia■ kuhar Angelo Cravos in nja Bruna Bosco, tekstilni dela Claudio Lamanda in slaščičar delavka Anna Maria Capot°""^ knjigotržec Pietro Valentini spodinja Arianna Margarit. Vsem znancem in prijateljen} ročamo, da je v petek ob 20. umrl na svojem domu v star 72 let naš dragi Ivan Devetak p.d. Nutc Pogreb bo danes ob 15. uldjg. hiše žalosti na Vrhu št. 45 na mače pokopališče. Žalujoča druži*1® Vrh, 16. februarja 1969 AVT0PR0MET GORICA NOVA GORICA TELEF. 21024 PRIPOROČA ZIMOVANJE NA LOKVAH Spoštovane bralce obveščamo, da je v znanem smučarskem centru Lokve na novo odprta razsvetljena smučarska proga-Vabimo Vas, da nas tudi med delavniki obiščite, ko boste solidno tn hitro postreženi v našem hotelu Poldanovec Lokve. Se priporoča AVTOPROMET GORICA — HOTEL POLDANOVEC, Lokve. Prašičji večer ol) pustu 1930. leta ostane nekaj okusa iz javnih, za nas nič kaj rožna-r*1 časov, bom opisal na kratko pustni večer, ki priča o na-i mladostni neugnanosti in o jjašem optimizmu. Naj bo v °kaz, kako smo se v takrat-m družbah, ki so nastajale ,a podlagi nagega narodnega JJfa, brez razlike na politično Pčpadnost ali družbeni sloj, J^o znašili, se bratsko pove-7°Vali in se imeli radi. Pa naj j® čilo naše združevanje še ta-*° Prepovedano. Naš ožji štempiharski odbor j® sklenil, da se zberemo na ™stn0 nedeljo popoldne v go-pri Klunu v spodnjem I °lu na Jelovsci, blizu kra-p ki so mu takrat pravili Pra e' Gobo. Tam je bila tudi zad- nja Postaja tramvaja št. 11. ®edaj pravijo temu kraju Sca-14 Songhi. Ker je bila gostilna •lllll prostorna in na primernem kraju, smo obvestili še šentjakobski zbor in Hribožrce (ta družba je delovala v ilegali kot SPD) pa tudi študente, ki so se v takih primerih radi pridružili. V gostilno smo prihajali od dveh strani: od spodaj izpod Montebela so prihajali Škedenjci in šentjakobčani, od zgoraj pa ostali s tramvajem št. 11. Vse je z nasmehom sprejel in nad odkazoval prostor brkati gostilničar Klun, Ko šmo se že ogreli pri kozarcu dobrega vina in so Šentjakobčani že ubrano odpeli «Z veselim srcem voščim», je ob prihajanju še zadnjih zamudnikov stopil na stol Štempihar Ivo Dolfes in začel s svojo še avstrijsko ((Cirkuško reklamo« «Pejte nutr, pejte nutr, hote les’, videli ga boste čudna re- JOSIP KRAVOS leone, tigre, rilenfante jen pa- 1 frančiškani. Ker so naše patre če; ledi jen zvali vseh su’rt: llt1l*iiii||„,,im||m||||||,||||l|||||||||||||||||||||||||ii|ii„uiiiailllilllliliillllllllllillllllliilllMllllilli|Mlilill KRIŽANKA 1 2 3 5 HTJ 7 8 ' 9 10 11 12 iT" 1 ?! Vt r 16 P iP r R M 2D 51 i! 22 8 23 25 R 2b 27 R 23, 30 31 š! 32 l__ r 5T Kr 39 35 35 37 . S 39 M 99“ M k 1 53 Š ti ' 8 96 r Seliškarja, 24.. ranjen^enj, —'-onodajalE 26. atenski zakonodajalec, ■ francoski pisatelj (Claude, obdana«), 28. premogovnik v jovzhodno od Zenice, 29. jopič, 32. francoski film- BoS! vetr komik (Jacgues), 33. naval, askok, 34. Shakespearova tra-,> čija, 38. zvijačen prijem, uka-a' 39. podkopnik, 40. ime beo-Jaiske filmske igralke Ras, 41. Jkali5{e dveh ali več ploskev, Znana iuqoslovanska tovarna sMoi, ■■ - -................ KratiCi 9ora , ?^9irn ledenikom, 46. ime fran- i-'v'iolnih pijač, 43. ladjica, 44. /a,ka za «akademski klub», 45. Bernskih Alpah s 3,5 km !°s9ega filozofa aeo Diderota, 47. 1 eorhetrijski lik, 49. negativne e-jktrode, 50. rdeče kozje usnje, .•Naslonjalo pred posteljo ali španska stena. ■ NAVPIČNO: 1. čuvaj živine, 2. povpraševanje, zbiranje po-*kov, 3. vitamin Bi, 4. posred-il' v elektrotehniki, 5. ime nem-.,e Pesnice Seidel, 6. tuj dvo-, asnik, 7. napad, naskok, 8. ime ^aHcoskega misleca Descartesa, J steblo, 10. okrajšava za «ibi-k,6111”, 11. francoski pisatelj kri-lr,alnih romanov (George), 12. avutonožec, ki živi na obalah severnih in južnih ledenih morij, 14. otočna država v severozahodni Evropi, 16. krilo poslopja, 19. ribiška potrebščina, 20. največji francoski naturalist (E-mile), 22. sodni zbor, 23. glavno mesto azijske države,)‘25. obcestnim struga,'-26. .grško.'gozdno božanstvo, simbol pohote, 28. i-me slovenskega skladatelja Pahorja, 29. huda živinska bolezen, vranični prisad, 30. vrsta ženskega nakita, zapestnica, 31. jadranski otok, 32. celjska tovarna moškega perila, 34. gojenec oficirske šole, 35. sovjetski kozmonavt, ki je prvi stopil v vesoljski prostor (Aleksej), 36. antično pristanišče, kjer so se Grki zbirali za pohod nad Trojo, 37. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 39. popularna francoska pisateljica («Dober dan, žalost«), 42. vrsta, sorta, 43. vojaška enota, 45. skrajšano moško ime, 46. izraz naklonjenosti, poklon, 48. kartica francoske letalske družbe, 49. avtomobilska oznaka Karlovca. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kopje - Maksim, 2. Madras - uradnik, 3. lirik - gril - kar, 4. Arad - konj -Duma, 5. K(ocbek) E(dvard) -Srb - Anubis, 6. acetati - Aru, 7. lak - komisa), 8. pretep - Ika -le, 9. raka - luna - Tati, 10. Ant - laso - Menam, 11. gardist -Rubens, 12. raketa - Kreta. jace. Veni’ avanti! veni’ avanti tutti quanti! senza paura. Piu gente che entra piu bestie si vede. Komen si hinain, komen si hinain, maine damen und heren. Bilet kostat poco. Prima si va in seraglio ainz. La si vede in cocodrilo che ze come sariandola ma non ze sarian-dola ze mile volte piu grande! Pejte nutr, pejte nutr! Boste videli ■ v seragliu numero dva lepe ženske, ki so visoko v luft za lase privezane na štrik jen sa vrtijo ku rakel cvirna jen nikdar na padajo duol. Alo, ailo! Hinain heren solda-ten, bite nur hinain. Ale tutti drento! Poi si va in terzo se-raglio. La se vedi un grande ridefante piu grande de dizdo-to manzi che ga gambe come quatro tronchi. Lui col suo našo ciapa suo paron e sua pa-rona e buta in aria alto, alto, tako visoko v luft, che non vien mai piu zo. Che me vegni un colpo se no ze vero«. Med odobravajočim hrupom po tem posrečenem nastopu in med skupnim prepevanjem sta gostilničarka in njena pomočnica prinašali na mizo velike krožnike svinine tretje vrste, to je lepo pripravljenih delov prašičjih glav in repov: «šobe», uhlji in kar se je dr-, zalo čeljusti, pa tudi klobase seveda, ker smo v naših družbah povečini bili takrat bolj apetitni kot petični in si nismo mogli privoščiti bogatih pojedin. Pa smo vseeno kar plavali v veselem vzdušju. Tesneje smo se držali, posebno bolj ješči in sestradani, to je tisti, ki nismo imeli pravega doma. Zato je nekako sredi gostije vstal takrat še skromen čeravno preizkušen in nadarjen sedaj slavni Gigi. Začel je s polnimi usti kar najbolj na glas praviti, kaj in kakšna' žival je pravzaprav prašič, da kod se vse valja in rije, da jč gliste in črve in da kaj vsega žre, celo odpadke in govno. In ko je videl, da mu namera uspeva, da so občutljivejša dekleta odlagala vilice na mizo, 'je pozval študenta Karlata, ki je sedel zraven njega, naj. on nadaljuje. Pričel je—s—klobasami: kaj se vse premika 1 in pretaka po črevesju, od pomij d« vsega drugega, preden jih nabasajo s svinjskim mesbm. Dekleta so se domislila, kam pes taco moli, in nam, da bi prej umolknili, prinesla dva krožnika prašičevine in stresla jezo z: «Nate in nažrite se!» Ko smo brez zadrege kar naprej požrešno goltali prašiče-vino, je mladi župnik Ivan vstal in slovesno zapel: «Bog živi gospodinjo, ki je zredila veliko svinjo, in tudi gospodarja, ki je dal za svinjo dnar-ja,» in še z vzklikom dejal: «Bug vam žegnej,» in vsi so nato zmagovitim jedcem zaploskali. Nato je župnik Ivan sproži! željo, da bi jaz povedal, zakaj mi v Trstu pravijo pravzaprav Jofež. Na splošno željo sem vstal in stopil na stolico in začel: «Ja, to je pa daljša zgodba. Veste v Sv. Križu na Vipavskem, v moji bivši fari imamo samostan, kjer so patri leta 1926 fašistične oblasti prisilno izgnale, so jih nadomestili z italijanskimi. Načeloval jim je pater gvardjan Serafin. Ta je začel pridigati našim ljudem po italijansko. A ker je videl, da ljudje ne razumejo in odhajajo iz cerkve, se je začel marljivo učiti slovensko. Kmalu je začel pogumno pridigati v našem jeziku. Spominjam se, kako je v prvi slovenski pridigi dobri mož s trudom dejal: ((Ukazali so mi, naj pridigam v italijanščini, ali komu naj govorim, mar klopem? Jaz moram govoriti ljudem, da me razumejo.« In povedal vam bom, kako se je trudil, da bi izpolnjeval svoje poslanstvo. bilo tako. Imela je pošelivost na fan Franse, rada bi imela Franse, šakala je na plišna priložnost do lepo tako fant Franse. Bilo je tako — da maj-ka in otce so odšli na plišni: terg na semenj; tedaj je ses-nala Tonska po . posrabila je pližna prilošnost i njena velika pošelivost. Šla je bo fant Franse i komičala je, drago lepo moj fant Franse jaz te rado, ljubilo je Franse, pokušča-lo je Franse i postala je veli-kakacka smertna krek. Tonska in Franse je . je bilo - po -poposramačeno je-je-ie bilo po-skujšano. Tedaj je pila Bog jesen na Franse in na Tonska. Majka požja je pila žalostna in sveta Jožef je trižma jokal na ta pokujščana mlada človek, ki je po-posrabila ta plišna prilošnost za ta velikakacka šmertna grek. Sato draga tret- Pokopavanje In kakšen jezik smo morali poslušati zaradi nasilnega fašizma! Patru Serafinu pa vsa čast za tak pogum, ker se je mož preko šestdesetih let trur dil z učenjem slovenščine Rila je že poprej pod našimi patri ustanovljena družba tretje-rednikov. Da bi se družba večala, je posvečal svoje pridige v njen prid in priporočal ver nikom članstvo. Ker sem ga večkrat poslušal, sem ga znal dobro posnemati v govoru, kretnjah in stokanju, ko se mu je spotikalo. Nastopil je tako:, «Draga lulje, draga tret* jaretnjjci,. u pedeijp smo imeli u ta samostamska.'sirkva po ta bošja streka kristjanska nauka, o peta pošja zapovedi ne ubi. Danes je na verti velikakacka pošja sapoved, šezta pošja sapoved, na prežestuj, Ta požja sapoved, ki pokušču-je in posposramotuje cela svet. Posebno pa mlada fant in punsa, kadar te dobi plišna priložnost in ima pošelivost na ta velikakacka smertna krek ki kuši sela zvet. Draga tretja-retniki i moja julja, bilo je tako, pofedal bom prilika, kako se je stvorila prilošnost za ta velika krek: bilo je dobro fant Franse in punsa Tonška u ta primer. Fant Franse je bilo dobro lepo fant, bilo je popošna, hodil je k maša z naša zirkva, upisa je bilo u naša tretjaret, imelo je zunaj svoja mošna i sraven svoja tvrda voglia do sveta katoliška vera. Sam Bog je bila zadovoljen i Majka pošja je bila vesela na to fant Franse. Ali Tonška ni $ * TIHOTAPCI črnicah *> .‘i.. < ... .$y’’ pusta v Boljuncu jaretniki i draga lulja, da se obfarujemo pret ta strašna nevarnost u ta felika kušnava, u nešisbnosti krek; bom jaz še u ta tetna poslal moja topra patra u saka kiša, da usi upi-šete u naša ret, ker naša ret je za taka prekreka najpolša ret, poretno pa sa punsa i sa fanta. Ali dragi ljulje reši moram, da tudi za naša dobra ret mora imeti usaki Slana mošna 1 terdna voglia, ker tudi naša tretja ret ima svoje griže i tesafe, glisto koko druga svetna ret, zato imajte topra voglia i svi pišite u naše tretja ret. Posebno priporo-šiim, da nas Bok svarje ta ne-Šista krek, ki kuži sela svet, da moli usaka jutra i na večer ta lepa politvisa: Prosi za nas o ti preplašena defisa Maria, ki si porotila Sina pošje-ga človekofa na ta pošji svet, ki je za nas, terpel i na sveta griže umerel, ter u klatna krop pološen. Amen.« Nato smo pod Gigetovim vodstvom s kretnjami vsi peli parodijo: Pridna kmetica je kukca zredila... Med splošnim petjem, ki sta j mu tudi dva harmonikarja pomagala delati hrup, so gostilničarjevi odnašali posodo, ki je služila za prašičevino, in prinašali v velikih plitvih skledah zlato rumene nasladkorje-ne fanclje. Pred našo ješčo skupino so postavili najbolj zvrhano skledo, tako da nam je bilo žal, ker smo bili do grla siti in smo morali samo gledati to žlahtno jed pred nami. Pili smo le orumljen čaj v Spanju, da nam bo napravil v želodcu kaj prostora. Med to našo začasno zadrego sta se nam z zafrkljivim nasmehom približala drzna Ivanka in muhasto nasršeni Julij, ki je začel z privoščljivimi besedami: Nate, jejte, to je narejeno iz najfinejše moke in svežih jajčk, ki so jih znesle nežne pitke, ki so zobale najčištejša žitna zrnca. Med tem je Ivanka ponujala in Izgovarjala: vzemite, žri te, in nam ponujala skledo prav pod nos. Pri tem se je pa Gigi hitro znašel, ko je mirno vstal, pogledal sikastega Julija v oči in ga zavrnil: «Ja, to pa je pre-cesarsko za nas, navadne ljudi; mi kaj takega sploh ne smemo jesti.« Po gostiji prašičevine in fanoljev se je začelo spet hrupno petje s ponavljanjem: «0-koli mize te vesela pesem poje se,» kjer smo pri vsakem ponavljanju izbrali eno od prisotnih oseb, da je pričela svojo najljubšo pesem. Najbolj je vžgala Danilova kitajska popevka «čin čaj«. Danilo je stal, udarjal takt s svojimi dolgimi rokami in pel solo naprej: «čin - čaj - kali - kali - kali -čin - čaj - ču, čin - čaj - ču - čin -čaj - ču - čin - čaj - ču - čin -čaj -kali - ču!!! A prav, ko smo rezko, kot bi odsekali, končali s «čin - čaj . kali - ču!!!, sta se nenadno pojavila na vratih velike sobane dva karabinjerja v temnoplavih uniformah z rdečimi našivki in z belim usnjenim pasom, na katerem je visela pištola. In tako sta obstala na vhodu ob vedro razpoloženem im postavnem gostilničarju, kar je dalo vedeti, da ju je krčmar že od prejšnjih obhodov dobro poznal. Oba sta skoro istočasno izrekla ((cantate bene, diamine, che strana canzone, di che ori-gine č?» Milan in Danilo, ki sta bila neločljiva prijatelja, sta se napol sporekla, kdo naj jima odgovori in pojasnjuje. Končno je bil za to po nasvetu Milana določen Danilo. Med tem sta naši mladenki Nikoleta in Noemi, ki sta bili takrat zares krasotici, šli karabinjerjema nasproti z malo sramežljivim nasmehom in jima ponudili na malih krožnikih fanclje in klobaso, rekoč: «Prego ciole!« in prijazno z mehkim glasom dodale, «ze tutto no-strano save«. Karabinjerja sta jima z rahlim poklonom odgovorila, «molto gentile e quanto piacere prendere dalle mani di cosl belle signorine dolci e sal-siccie».Nato je sedemnajstletna Nikoleta, malo v zadregi brž popravila in pokazala:« no que-sto ze fritole e questo ze lu-ganige«. Nič čudnega, saj takrat mladi ljudje res niso znali dobro ne materinega in ne drugega jezika. A vseeno smo se ob tem nesporazumu vsi nasmejali. Vstal je Danilo, ki jima je začel z nagovorom pojasnjevati, v tekoči italijanščini: Veste gospoda v našem pristaniškem mestu poleg domačih jezikov čujemo še sosednje in bolj oddaljene jezike, pa tudi njih petje in to nas nič ne moti. Vidite, zadnjo, ki ste jo slišali, smo se naučili v neki pristaniški gostilni prav od Kitajcev. Znamo pa tudi še druge, od katerih eno bomo sedaj zapeli. In v tistem hipu je Milan že nagovarjal Pepeta Bana, naj se odloči za menda japonsko popevko «Unguai». Takoj je Pe-pi vstal in začel dirigirati in peti solo, ker smo vsa ostala družba samo spremljajoče v naraščanju ponavljali v ritmu za njim «unguaj — uhguaj —, on pa napre i • Pustni kralj na lanski openski pustni prireditvi Knane maretine manerase unguaj kua — unguaj kua — unguaj kua čin — čaj — ču — čin — čaj — ču čin — ču — le ča ... kilja — kilja — kilja — juve... Ta lahka japonska popevka je vse prisotne sprostila, a najbolj je navdušila karabinjerja, ki sta dolgo ploskala in želela, naj še kaj zapojemo. Ker je bilo med nami dovolj dobrih šentjakobskih pevcev, so se zbrali in kar najbolj občuteno in ubrano zapeli rusko «Vihar na Volgi«, da je mogočno zadonelo v spoštljivi tišini vseh prisotnih. Karabinjerja sta pozorno poslušala in ob koncu želela, da jima gostilničar pove, kakšnega izvora je bila ta veličastna skladba. On jima je pojasnil, da je to ruska pesem, in obenem prevedel dva uvodna stiha: Kot viharjev bi se bali Role0 dvi- Bi Pustni sprevod v uKednju gaj o se vali... Pri tem sta se skoraj prestrašena zresnila in vdano rekla: «Dobbiamo anda-re, perche siamo di servizio.« Ker je bila že deveta ura, in da ne bi doma bili v skrbeh, so dekleta in mladi fantje odhajali domov. Ostalo nas je še za eno večje omizje, in od teh lepo število tudi iz šentjakobskega zbora, ki smo se stisnili v desni kot sobane in dali duška s petjem in v zaupnem razgovoru. V tem zaupnem prijateljskem krogu smo izlili brez zadržkov ves gnev in vso stisko našega duha. In kot utelešenje teh naših čustev in našega položaja v teh časih, je Stanko z vzdihom objel Ladija s hromo roko okrog vratu in prvi pričel: Mi v grobu smo, po tuji smo hudobi, po tuji krivdi v grobi. In za njim je povzel naš ožji zbor in pesem je božala naše razbolele duše. Peli smo, kar nam je narekovala misel in kot so nas naša čustva vodila: od zmagoslavne «Od Urala do Triglava« in podobnih do ((Vojaki na poti«, kjer smo skoraj kot v jurišu ponavljali zadnjo kitico: Ko bomo pa oblak strašan ob uri hudi mi; tedaj bo strašni roj končan z njim morda — tudi mi! Preden smo se razšli, je spregovoril še župnik Ivan s hra-brilnimi besedami, da se čas približuje velikim dogodkom svetovnega upora, kateremu se bomo pridružili tudi mi, da si priborimo svobodo. Potem je intoniral, za zaključek, po napevu ((Sokolske koračnice« na takratno besedilo: «Tiste črne srajce bomo zapodili, če ne b’jo šle z lepo, bodo šle po sili.« Hajdmo mi Slovenci, hajrimo me Slovenke v boj za našo pravo!« Veljaven od 16. do 22. februarja 1969 @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V čust-venem življenju bo vladalo soglasje — vse pa bo odvisno od družbe, v kateri se boste kretali. Neki osebi bosta ugodno vplivali na vašo. moralo. Na delu skušajte poenostaviti svoje življenje in ne zapletajte se v spore. Priporočamo vam nekaj razvedrila. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne dvomite o ljubezenskih čustvih, ki vam jih kažejo in ne razpravljajte več o tej zadevi. Človek mora biti čimbolj preprost. Na delu ne smete ravnati nagonsko, pač pa vam mora biti podlaga za de- javnost logika. — Priporočamo vam več počitka in spanja. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V ču- stvenih zadevah bo več dinamizma in v svojem srčnem življenju boste doživeli prijetno iznenadenje in mnogo zadovoljstva. Na delu boste uresničili neke svoje stare ambicije. Sodelovali boste tudi z zanimivimi ljudmi. Ne jejte maščob in dražljivih jedil. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Če se boste preveč predajali u-žitkom svetovljanskega življenja in boste zanemarjali svoje družinske dolžnosti, bo prišlo do preloma. Bodite razsodni in ne povzročajte žalosti osebi drugega spola. Na delu bo vladala precejšnja zmeda. Zdravje bo na splošno dobro. LEV (od 23. 7. do f >. 22. 8.) V čustvenih f \ zadevah bo položaj \ J precej napet. Po- \ J kvarili si boste pre- ''---^ cej živce in težko ohranili ravnovesje. Brzdajte se in pojasnite nesporazume. Na delu ne smete pozabiti podrobnosti tega, kar mislite uresničiti. Vzemite poživila. DEVICA (od 23. 8. f do 22. 9.) V čust- I (y-\, ) venih zadevah se V J boste znali bolj br- Nv , S zdati in boste imeli več zaupanja v prihodnost. Odnosi z ljubljeno osebo vam bodo vlivali pogum. Na delu boste v sporu zaradi nekega nesporazuma. Zdravje bo na splošno dobro, le živce morate malce okrepiti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V čustvenih zadevah boste doživljali kri-žo in čutil! potrebo, da komu kaj potožite in se mu .izpoveste. Ne mučite osebe, ki jo imate radi. Če ne boste na delu odprtih oči, vam utegnejo povzročiti neprijetno presenečenje. Pazite se pred mrazom. ŠKORPIJON (od 24, 10. do 21. 11.) Ne žalite z grobostjo in z oblastnostjo osebe, ki vas ima rada in ki bi storila vse za vas. Ne postavljajte vprašanj, ki jih dejansko ni. Na delu boste navezali koristne stike, od česar boste imeli tudi gmotno korist. Omejite alkoholne pijače. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Bodite bolj naravni in tako boste lahko gledali v prihodnost z večjim optimizmom. Srečali boste neko zanimivo o-sebo. Ne zaupajte ljudem, ki jih šele malo časa poznate. Na delu ne smete na vrat na nos sprejeti neke odločitve. Slab krvni obtok. KOZOROG (od 21. ✓'"“'X 21. 20. 1.) V Iju- f _ k \ bezenskih zadevah I J ne smete ničesar si- \* liti, izogibajte se pravam, kajti utegnilo bi se zgoditi, da ne bi znali jasno povedati svojih misli. Na delu ne posojajte denarja, da ne pride do spora. Boste evforični in polni energije VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Doslej niste imeti navade, da bi drugim zaupali svoje želje in muke. Sedaj se vas bo polotila ta želja in prav bi bilo, da jo premagate. Na delu boste lahko mnogo dosegli, če boste odločni. Zdravje bo dobro in boste tudi polni dobre volje in odločnosti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V zvezi s čustvenim življenjem bo mnogo prijetnih novic. Doživeli boste veliko veselje, toda svetujemo vam, da za sedaj ne kažete drugim svoje sreče. Na delu lahko u-resničite neko pobudo, pri čemer vam bo pomagala intuicija. Pojdite na sprehod, da si odpočiteje živce. ni in poini ® ODBOJKA ŽENSKA B LIGA | POKAL PRIJATELJSTVA Za začetek dva derbija: Bor-Zarja in Sokol-Breg AGI glavni favorit za prvo mesto - Prvenstvo bo zelo izenačeno in kakovostno Danes in jutri bodo ženske še-sterke, ki nastopajo v B iigi, prvič pomerile svoje moči med seboj. Na sporedu prvega kola sta na sporedu kar dva derbija v skupini, ki zajema moštva naše dežele. Tekmi Bor Zarja in Sokol Breg bosta po vsej verjetnosti priklicali ob odboj karski pravokotnik veliko število navijačev, ki čakajo na začetek tega prvenstva. Turnir se namreč obeta kot zelo zanimiv, saj startajo, dober in v kar tri ekipe na prvo mesto in bo boj napet ter izenačen. Največ možnost: za osvojitev prvega mesta ima goriški AGI, ki nas je na zadnjem turnirju, ki ga je organiziralo na stadionu «Prvi maj« ŠZ Bor, presenetil s svojo igro. Go-ričanke so zaigrale preudarno, do- val napad, ki je — če izvzamemo Sonjo Pernarčič — precej šibak. Bor ima eno najlepših postav tega prvenstva. Mladost pa bodo borovke nadoknadile z dokajšnjo izkušenostjo, ki so si jo priborile v približno petih letih nastopanja. Poleg tolčenja s centra se Bor poslužuje tudi bloka, ki je druga letošnja novost za našo žensko odbojko. Blokira sicer samo ena igralka, a začetek je bodoče bo lahko prišlo do navadnega bloka v dveh. Hiba te ekipe pa so servisi. Borovke po lagajo v serviranje preveč moči, medtem ko bi bilo bolje, če bi bili servisi počasnejši a oolj gotovi. Tre- j ner Furlanič bo razpolagaj z naslednjimi igralkami: Kenda, Barej, Sonja in Silva Pernarčič, Rauber, upoštevamo, da nastopajo komaj dobro leto) le naučile in bodo osvojile potrebne elemente. Velika neizkušenost «belo-rdečih» bo glavni vzrok, da bo Zarja seveda večkrat popustila in odpovedala. Vitez bo razpolagal s to ekipo: Saška, Dora, Sonja in Magda Križmančič, Fonda, Čok, Terčon, Bandelj, Seražin in Vodopivec. f. v. V SREDO kazale so, da so lepo uigrane in j Bezeljak, Švab, Rogelja, Nibrandt mrla m v. I Pflhor. Poleg Bora in AGI se bo letos po- da popolnoma obvladajo sistem z odličnim kritjem bloka in tudi tol-kačice. Letošnja novost postave AGI, ki je praktično novost tega prvenstva, je tolčenje s centra, v katerem se pretežno odlikuje odlična Barbierjeva, ki je na mreži skoraj neustavljiva. Poleg te igralke je letos močno popravila svojo igro Leopardijeva. V diagonali z Barbierjevo tvori dvojico, ki bo delala preglavice ostalim nasprotnicam. Tudi ostale igralke so dobro pripravljene in se odlikujejo z dobrim odrivom in učinkovito prstno tehniko. AGI je tako v nedeljo prvič predstavil vizitko, ki močno diši po zmagi v tej skupini. Bor je prav na že omenjenem turnirju preizkusil svoje sile. Proti Poreču so «plave» zaigrale dobro in gradile igro. Predvsem pa je delo- DOMAČI ŠPORT D A IN K S Nedelja, 16. februarja 1969 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v Standrežu Juventina — CRDA TS 3. amaterska liga 10.30 v Nabrežini Vesna — Primorec 13.30 v Trstu, stadion «1. maj» Coop — Primorje • • • 09.30 v Trstu, Sv. Alojzij Gretta — Zarja * * * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas Prosek * * * 15.15 v Trstu, stadion «1. maj» Don Bosco — Breg Mladinsko prijateljsko srečanje 10.30 v Kaprivi Libertas Caprivese — Juventina ODBOJKA Ženska B liga 15.00 v Nabrežini Sokol — Breg KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 11.00 v Pordenonu Libertas Pordenone — Bor SMUČANJE Deželno člansko prvenstvo v slalomu 09.00 v Piancavailu Nastop SO SPDT tegoval za prvo mesto tudi dolinski Breg. Ta šesterka se je za letošnje prvenstvo močno ojačila in tudi dobro pripravila. Pavletičeva in Hme-1 jakova ter novi trener Jurkič so dali ekipi nov pečat. Breg se sicer poslužuje še sistema s stalno poda-jačico na centru a njegova udarna moč je letos podvojena. Slavčeva, Pavletičeva in Klabjanova so na mreži zelo nevarne, poleg tega pa razpolaga ekipa z dvema odličnima podajačjeama Forausovo ter Hme-ljakovo, ki bosta igrali odločilno vlogo v celotni igri Brega. Forausova bo zalagala Divno Slavec, medtem ko bo Hmeljakova podajala Pavle tičevi. Ti dve dvojici, ki že vrsto let skupno nastopata bi morali biti odločilno jamstvo za dober nastop Brega na tem prvenstvu. Jurkič bo vodil naslednjo postavo: Klabjan, Pavletič, Hmeljak, Foraus, Slavec, liapotec, Kafol, Barut in Corradini. Nabrežinski Sokol gleda na letošnji nastop z večjo skrbjo kot lani. Nabrežinke morajo letos zaigrati bolje, kajti niso več novinke in na vijači zahtevajo vedno več. Tem bi radi pojasnili, da je letošnje prvenstvo zelo težko, ker so se ekipe močno popravile in so skoraj vse močnejše kot lam Zavadlavova bo primorana poslati na igrišče mlade in še neizkušene šile; ker* so nekatere stalne igralke zaradi šolskih obveznosti Odpovedale. Pomlajena ekipa, ki bo tudi letos slonela na dvojici Zavadlav-Švab, bo skušala tako vsaj obdržati mesto, ki ga je zasluženo osvojila na lanskem turnirju. Zavadlavova optimistično gleda na prvenstvo in dogodki na igrišču nam bodo povedali, če je imela nabrežinska trenerka prav. Za bele barve bodo nastopile: Zavadlav, Švab, Caharija, Batagelj, Gabrovec, Colja, skerk, Zidarič in Filipčič. Popolna neznanka je za sedaj postava iz Sacil. Casagrande ni opravil do sedaj prijateljskih tekem z našimi ekipami V pogovoru z voditelji goriškega AGj pa smo izvedeli, da ekipe ne gre podcenjevati in se je prav Goričani boje, ker jim je vedno grenila življenje. Glavna vrlina — če jo lahko tako imenujemo — ;e ta, da Casagrande razpolaga z visokim igralkami, ki z lahkoto tolčejo v nasprotno polje. Mislimo pa, da bo letošnja uvedba bloka močno ovirala to ekipo. Če se nasprotniku posreči ustaviti ta napad potem nima več problemov. Bazoviška Zarja bo odigrala vlogo, ki ni med najbolj zaželjenimi. Bazovke so namreč novinke v tem prvenstvu in že vsak osvojeni set bo zanje predstavlja.' uspeh. Zarja je letos popolnoma spremenila svojo igro, uvedla je nov sistem s cen-trom-nazaj, skuša ustvariti ob mreži blok in se poslužuje tolčenja s centra, ki pa za sedaj se ni uspešno, a igralke se bodo počasi (če Milan - Celtic tudi po televiziji RIM, 15. — Podpisali so dogovor za televizijski prenos nogometne tekme Milan — Celtic Glasgovv, ki io bodo v sredo odigrali v Milanu v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov. Srečanje se bo začelo ob 20.15, niso se pa še sporazumel' za začetek pre- V sredo bodo v neposrednem televizijskem prenosu predvajali tudi srečanje Torino — Slovan Bratislava, veljavno za četrtfinale tekmovanja za pokal pokalnih prvakov. To srečanje se bo začelo ob 15.30. Moški: Bor Ženske: Rijeka Pokal prijateljstva, na katerem nastopajo šesterke iz Istre in Trsta se nagiba h koncu. V moški konkurenci bodo odigrali še dve srečanji. Do sedaj je Bor krepko na vrhu in je tudi zmagal v vseh srečanjih. Edino reški Partizan se mu je nekoliko upiral in mu vsakokrat v obeh tekmah odščipnil set. Na tem turnirju sodeluje še postava pore- škega Partizana, ki pa v doseda- njih srečanjih ni pokazala nič posebnega. LESTVICA Bor 330626 Rijeka 3 1 2 4 4 2 Poreč 2 0 2 0 4 0 V ženskem delu tega turnirja pa prednjači postava reškega Partizana. Takoj za Rijeko pa najdemo Poreč, ki se je s pomočjo igralk OK Pule krepko ojačil in sedaj lahko upa tudi na prvo mesto. O prvih mestih bi lahko rekla besedo tudi Bor in Breg če bosta ponovila igro zadnjih nastopov. Ekipi sta se avakrat srečali in si razdelili zmagi in točke. V prvem srečanju je, zasluženo zmagal Breg v drugem pa so bile borovke boljše ;n so odpravile dolinsko šesterko. NESIMPATIČNA RIHARD LOBANJA GERLACH (Nadaljevanje s 3. strani) in levi strani usten sta izdajali zaničljiv izraz. Tedaj so se treskoma odprla vrata. Nisem bil več zaklenjen. Vstopil je Klappe, mož, ki je na debelo prodajal ščetke za zobe. Postavil se je pred cesarost z veliko gesto in zmagovitim pogledom. Z eno roko je nenehoma mahal po zraku kakor bi nekaj žagal, in sicer v praznino. V drugi roki je držal aktovko in kovček. Izpod nosu so mu viseli močni, zasukani brki, pod njimi sta se po-bliskavali dve vrsti belih zob. Klappe je povzel: Rijeka Poreč Breg Bor Sokol LESTVICA 6 5 1 10 8 7 4 1 2 3 8 9 8 f. v. Športno društvo Polet z Opčin prireja od danes dalje smučarski tečaj v Urnem vrhu nad Idrijo. Odhod avtobusa izpred openskega kina ob 7.45. iiiiiiiiimiiiiiimiiHimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiimiimiiiM mili iiiiiiiiiimiiiiimit m* MOŠKO IN ZENSKO MLADINSKO PRVENSTVO Borovci na obeh lestvicah vodijo na prvem mestu Prejšnji teden sta se začeli mla-1 dinski prvenstvi za moške in ženske šesterke. V obeh prvenstvih prednjačita postavi Bora. Borovci bodo morali po zmagi v svoji skupini pomeriti svoje moči še s postavo tržaških gasilcev, ki je letos precej močna. Upoštevajmo le dejstvo, da igra v vrstah «rdečih» tudi Manzin, izredno perspektiven odbojkar, ki že nastopa za prvo gasilsko postavo. Borovci so v obeh odigranih tekmah pokazali svojo izpiljeno tehniko in tudi njihova igra v polju je bila zelo dinamična, z najmodernejšimi prijemi. «Plavi» napad je precej močan, saj razpolaga s tolka-čem, kot je Klavdij Veljak, ki bo v tekmi z gasilci nekaka protiutež Manzinu. Srečanje obeh mladinskih ekip najmočnejših odbojkarskih društev na Tržaškem bo torej letos na taki ravni, kot že dolga leta ne. Kras se je na to prvenstvo pripravil dobro a ni enakovreden Boru. V vrstah mladinske postave zgo-niškega društva nastopajo skoro vsi standardni člani prvega moštva, katere vodi Franko Drašič. Brez dvoma bo Kras žel letos še marsikateri uspeh. Breg je po zelo slabi igri v prvem srečanju z Borom popolnoma odpovedal. V naslednji tekmi se Brežani sploh niso predstavili na igrišču. Tako so predali tekmo brez igre in točki sta romali zgoniškemu Krasu. Dosedanji izidi: Bor — Breg Bor — Kras Kras — Breg LESTVICA Bor 2 2 0 Kras 2 11 Breg 2 0 2 2-0 2-0 2-0 (b.i). 0 4 2 2 4 0 Najbolj se bo zaradi nerazpolož-ijivosti telovadnic zavleklo žensko mladinsko prvenstvo. Borova vrsta je do sedaj premagala vse nasprotnike z 2-0 in tako sameva na vrhu lestvice. Takoj za njo pa se bo bila ostra bitka med tremi ekipami za osvojitev drugega mesta. Zarja, Sokol in OMA so si skoraj enakovredne postave in izid teh srečanj je zavit v gosto meglo. Zarja in Sonol sta v tem tednu odigrali tekmo s F'ARI in brez velikih težav zmagali. FARI je nekoliko bolje zaigral proti Sokolu, H se v prvem seti. ni znašel in je zmagal z minimalno razliko. Tudi Zarja ni zadovoljila s svojim nastopom. Po dobri tekmi z Borom so tokrat Bazovke zaigrale preveč statično in bile neučinkovite na mreži. Izida: Sokol — FARI Zarja - FARI 2 0 2 0 LESTVICA Bor OMA Sokol Zarja FARI Breg »Veličanstvo, prihajam vam ponižno ponuditi najboljše ščetke za umivanje zob. Ščetke moje tvrdke trajajo poprečno sto let, to vam lahko jamčim. Kdor ravna z njimi obzirno in varčno, pa jim lahko podaljša življenjsko dobo čez sto let. Te ščetke so narejene po najboljših znanstvenih izkušnjah in so neprekosljive. Naše geslo je: Prvovrstna kakovost in pravljično nizke cene! Realno je realno! Veličanstvo, prosim poizkusite ščetko naše izdelave! Prepričan sem, da boste z njo zadovoljni. Ko si boste umili zobe s to ščetko, vam bo tekla beseda laže in bolj sproščeno z jezika.« Klappe je imel navado, da je zadnji zlog vsake besede na koncu poudaril. Pri tem je še pihnil kakor leopard. . Cesarsko veličanstvo se ni zmenilo za vsiljivega trgovskega potnika, ampak je gledalo preko glav nekam daleč, daleč. Klappe, ki je to opazil, ie nehal drdrati svoje reklamne molitvice in utihnil. Zmajeval pa je neprestano z rameni. Pri tem se je njegovo čelo skrčilo, obraz pa se je zaščipil v podobo smrčka. Brki pod nosom so se s svojimi vejami povesili. «Zgubi se, španska smej!« je siknil cesar. — «lz vaše reformatorske šole prihajajo samo gov-njači — za nje pa si res ni vredno čistiti zob!« Nato se je obrnil k makedonskemu razbojniku: pa ni nehal, temveč je silil vame z besedami: «Z diskrecijo se ne doseže ničesar, gospod doktor. Potrpite nekoliko, tudi vi boste padli v mojo torbo!* — Potem je segel po ščetki, veliki kakor ročna metla, vendar ne s ščetinami, ampak z jeklenimi zobmi. S tem orodjem se mi je približal. Zdelo se mi je, kakor da mi hoče snažilno orodje potisniti v usta. Tedaj se je nenadoma dvignila Tapaira, deklica s Havajev. Postavila se je z jezno bliskajočimi se očmi med Klappeja in mene. Imel sem občutek, da mu hoče dopovedati, da nisem človek njihove vrste, kajti vsi oni so bili mrtvi, jaz pa živ. In staro pravilo pravi, da se mrtvak nikoli ne sme dotakniti živega človeka. Klappe pa je bil hud in si je dal duška z besedami: «Brigajte se za svoje, ne pa za tuje zadeve! Če ne boste nehali s temi neumnostmi, bom obvestil policijo, naj pride po vas in vas odpelje v revijo Naki-Naki». — Nato je stopil v stran. Pripravljen na udar se mi je približal na korak razdalje. Iztegnil sem roko, da bi se oborožil s krepelcem, kamnom ali čim drugim. Dotipal sem kamen, precej težak kamen, ga dvignil in zalučal z vso silo v Klappejev obraz. V trenutku so ugasnile vse sveče. Razlegel,, se -je pok, kakor da se je preklala zemljina skorja... Ostal sem sam v temi. Hkrati sem zaslišal zunaj na hodniku glasove. Še hipec časa, in v ključavnici je zarožljal ključ. Pojavila sta se profesor VVerner in ključar s slepečimi svetilkami. “Lepo vas prosim, razbojnik, pokažite mi svoje bodalo. Hvala, že vidim. Saj se zdite pravcati Ijudo-žer! Prosim, poizkusite, če vam je drago!« Bandit je nakremžil obraz in nesel ponudeno ščetko v usta. «Krasno! Imenitno se vam poda!« je vzkliknil Klappe. «Cena je ena marka in pol. Samo marka in pol.« — Makedonski razbojnik je debelo gledal in ni vedel, kaj naj stori. Nazadnje je odštel Klappeju poldrugo marko gotovine. Klappe se je ozrl okoli sebe in je z neznansko spretnostjo postavil pred dvorno damo zbirko zobnih ščetk, čeprav je vsakdo opazil, da ta ženska nima v čeljusti niti enega zoba. Gospodična ga je začela oštevati, češ da je nesramen, predrzen in nevzgojen, in ga bo zato dala vreči skozi vrata. Klappe ji je nato pokazal hrbet. Zdaj se je obrnil še k opici in je jel tudi nji ponujati svojo robo. Pri tem je tako pačil o-braz, da je žival mrmrala, nato jela brusiti zobe, vmes pa še iztegovala svoje kosmato-kocinaste kremplje. Klappe se je umaknil. Z vsiljivo prijaznim licem se je približal meni. Zdelo se je, kakor da mi hoče stisniti roko. Vedel se je tako, kakor da sva že stara prijatelja ali znanca in da ga srečanje z menoj nepopisno veseli. Hotel sem se ga otresti, on PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna «Pri hrastu gostilna vZvezda telefon 21-239 «Torej me slutnja le hi varala,« je povzel VVerner. “Oprostite, moral sem na postajo, kamor so me GOSTILNA « NA KLANCU » Seča (Portorož) št. 81, telefon 73-588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA : ISTRSKA VINA nujno klicali. Vi pa — se je obrnil h ključarju — ste strašen nočni čuvaj. Kako ste mogli gosta zakleniti v ta prostor? In ta zapor je trajal dve debeli uri. Čudno, da je mož ostal živ«. “Oprostite, meni pa se je zdelo, da spim«, sem rekel. «Kaj pa je to tukaj?« se je začudil profesor in posvetil na kupček zdrobljenih kosti, ki so ležale razmetane križem po tleh. Z ostrim očesom je gledal po mizi. »Resnično, Klappeja ni več«. — Vzel je v roko odlomek kosti in si jo natanko ogledal. Kost je bila zavaljana in raztrgana. Da, to je bil Klappe, nihče drug kot on. Pa naj bo, takšnih imamo dovolj. Ključar, lahko jih odnesete in sežgete«. Jaz sem se še enkrat ozrl na deklico s Havajev, potem pa odšel po stopnicah na cesto. Prevedel St. K. SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno' potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redi1* linijo z Južno Ameriko, red” linijo z zahodno Afriko nudi prevoze po vsem svetui modernimi transportnimi 1* jami od 8.000 do 18.000 * nosilnosti. Za vse informacije se obrnil* na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« Zupančičeva ul. 24 in na naš* agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Hotel «PARK» Rovinj Tel. 81122 Moderen gostinski objekt v boj* upm crrvzrlinkn nh mnrill. C/OP vem gozdičku ob morju. . vse leto. 390 ležišč. Večina 50 vac ICUU- OiJV ICZ.I5U. VCVUi'- . ima balkon s pogledom na nnorj Vse sobe s tušem in WC. w tralno gretje. Internacionalna . hinja pripravna za vse specw ] tete. Minigolf in vsi drugi šPolL objekti. Športnim ekipam, ki pri nas trenirati, dajemo pen*U po ugodni ceni. HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10. TEL. OD 20641 DO 20645 n Vesel pustni torek - 18. februarja Veliki ples v vseh prostorih hotela SLON orkestri «JOŽE KELBL« — «ERNE BARANJA« Igrajo zal ,bav>n “IVAN LAŠ« — “LOJZE SLAK« — INFORMACIJE TER REZERvA CIJE HOTEL SLON, tei. 20642 — 20645 lii I K Ul kV] rin I «x z «1 M o. -o O o -o o oo >§ >j« — o “O oo < __ c > -a o e _© .3 -S 2 a. > ♦ ♦ KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA TER MA?A USNJA • Damski plašči 9 Kostimi • Moški jopiči 9 Tričetrt pla**' * in brez krznjene podloge 9 V športnih in klasičnih kroj'*' BOVICE IZ PLEMENITIH KRZEN Damske usnjene torbice • usnjeni kovčki, potovalke 9 Vel^J izbira ELANOVIH smuči IN ŠE MARSIKAJ ZANIMIVEGA ZA VAS ARETTA ULTRA T H 1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trsi Piazza S Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje /M PORI Prodaja na veliko m drobno , Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! fe.l/r//r/ tzraden popust — Garancija — Pavla Hočevar POT SE VIJE 18. Spomini Pa tudi to je čudno, da nisem takrat prav nič slišala o tržaških Slovencih; ali pa sem pozabila? Stroškov sem imela prav malo, samo vlak in neogibno skupno kosilo. Na vožnji v Trst sem se spomnila, da se je tam dogajala tista povest Veliki trgovec. Drugega vtisa nimam v spominu, le to, da se mi je zdelo morje čudovito, prečudovito, kakor nikoli pozneje. Tudi v Postojnski jami sem že bila. To je bilo 1. 1906., takrat ko so odkrib Vilharjev spomenik. *) Dr. Tominšek je imel slavnostni govor. In še v Postojnsko jamo smo šli. Vem, da sem bila skupaj s sošolko Pavlo Boletovo, pozneje slavno pevko Lovšetovo, in njenim očetom. Imela sem denarja samo za vlak. Ko so šli drugi h kosilu, sem se izgubila v okolico in jedla tiste domače pol klobase, ki sem jo še imela od Velike noči, in star kruh. Lepo je pa le bilo. Nazaj grede so pevci tako lepo peli v vlaku. Pa Dunaj, Dunaj! Predlansko zimo mi je oče sam od sebe poslal denar, naj pridem za božič k njemu Stanovala sem •) Tega spomenika danes ni več v Postojni. Italijane je bodel napis: Cujte gore in bregovi... L. 1926 so ga morali domačini prestaviti izpred šole na manj viden prostor pred cerkvijo; 1. 1941. so ga okupatorji otU ranili in razfbili. L. 1932 je Miroslav Vilhar dobil nov spomenik v Planini. pri svoji krstni botri, Ramatiš ji je pravil oče, ker je vedno tožila, da ima ramatiš - revmatizem. Kadar je kaj kupovala, je govorila smešno nemščino. Šla sem z njo po časopis; «Geben’s mi ane kronacajtnge!« je rekla. Tudi pri drugih naših ljudeh na Dunaju sem opazila, kako grdo govorijo nemško. Oče pa — saj se ne loči dosti od Dunajčanov! V tisti Kronenzeintung sem potem videla članek o atentatu na Sto-lipina — menda je bil ruski ministrski predsednik. V Švici, rie vem v katerem mestu, je streljala nanj ruska študentka, pa je niso mogli izslediti; njena slika je bila v vseh časopisih. Naslednji dan sem šla v univerzitetno knjižnico, da bi videla, ali je res tako ogromna, kakor je pripovedoval dr. Šlebinger. Nič mi ni bilo nerodno. Kar opogumila sem se in ogovorila prvega, ki je imel opravka pri stopnicah, ki so držale k neštetim policam v več nadstropjih. Koliko knjig, tu študirajo naši študenti! Saj sem kar strmela, okoli mene ni bilo več drugega sveta. Pa stopi k meni postaven gospod: «Entschuldigen, Frauelin, sind sie eine Russin?»*) Debelo ga pogledam: «Nein.» On pa: «Woher kommen sie denn? Sie sehen gar so russisch aus?» **) Jaz: «Aus Laibach.» ***) Vsa sem bila zmešana; menda me vendar ni imel za tisto Rusinjo, atentatorico! Ne, taka pa nisem! Lahko bi se žrtvovala. Ni ga bilo trpljenja, ki bi bilo pretežko — ali streljati, ubijati! Tega pa ne! Tista študentka v časopisu je bila res tako počesana kakor jaz. Hitro sem jo ubrala k očetu h kapucinski cerkvi, kjer je pekel kostanj. Kaj sem pa spet tam videla, v cerkveni kleti? Vse avstrijske cesarje in njihove družine v *) “Oprostite, gospodična, ste Rusinja?« **) «Od kod pa ste? Pa ste videti, prav kakor Rusinja.« krstah. Pa kakšen zrak je bil v tisti ogromni grobnici! Komaj sem čakala da sem prišla ven. Ne, mrtvih Habsburžanov pa nisem marala gledati, saj še živih ne morem! Kdaj jih bo konec? Pa se je pritaknil drug spomin: vse drugače je bilo v Pragi. Sokolski izlet in vseslovanski ženski kongres.*) V Knjižnici Splošnega ženskega društva so zbirali prijave, šla sem tja po knjige in prisluškovala pogovoru o izletu, pa tudi brala sem že o tem. Nenadoma se mi je zbudila misel: ko bi mogla iti še jaz! Neumnica! Pa sem le premišljevala o tem. če bi imele narodne noše, so rekle gospe, bi bilo zelo zaželeno in tudi bolj poceni bi živele. Preračunala sem prihranke, premalo bo. Prvič v vseh letih sem prosila očeta, če bi mi mogel poslati nekaj denarja, da bi šla na izlet v Prago. Mislim, da sem ga prosila za polovico tistega, kar sem že imela. Nič se ni razumel na sokolske in druge izlete, pa vendar mi je takoj poslal in že naročil, naj gledam, da se kje ne prehladim. Res je dober. Kako je bilo tam? Od kraja mi je bilo prav nerodno. Edina med starejšimi društvenicami! Sokolice so imele svojo pot. Že v vlaku sem se seznanila s tržaškimi Slovenkami. To so ti bile Slovenke! Takrat sem spoznala težki položaj našega življa v Trstu. In kako so izobražene, razgledane! Posebno dve; gospa Karla Ponikvarjeva in še ena, menda Maša Gromova. Na kongresu so bile zastopnice iz vseh slovenskih dežel. Pa tisti govori! Najlepše je govorila Karla Ponikvarjeva. Res, kot bi rožice sadila! Ponosna sem bila, da se je ravno Slovenka najbolj odlikovala. In Fran-tiška Pl&minkovA, mlada voditeljica čeških žen! Pa Praga, sama zgodovina! Naši visokošolci, ki so tam študirali, so nas vodili. Vse so vedeli. Marsikateri mi je bil všeč tudi kot fant. Ali take stvari v tistem času niso bile zame; v dijaški organizaciji smo si bile zbliževanje s fanti prepovedale. Ko sem opazila, da bi se ml kateri rad bolj približal, sem se takoj oddaljila in se pridružila kaki neznatni naši skupinici. ,flj V Pragi sem bila dostikrat lačna, saj sem živela tri ob samem kruhu, včasih pa sem le morala naročiti piv0' nisem hotela, da bi kdo opazil moj položaj in bi mi hotel kaj ponuditi. Posebno zadnji večer, tam na stop^T., - tl" * i cUiliJ lici pred poselskim zavetiščem, kjer smo prenočevale, sem , ze čisto ob moč. Kar planila sem k vodi in tešila ]^or0 Pa kaj - v navdušenju in zanimivostih je tudi hrana! ves teden sem takrat zamudila šolo. Pri opravičevanju ni vse gladko, usodnega pa tudi ni bilo nič. Bern bila še kje? Seveda, v Zagrebu, s prijatelji00 .£ prijateljem, o počitnicah. Vse nama je razkazal ker je dob* j poznal. Staro mesto, Gubčevo morišče, koliko ,« zgodovine. Pa še nekaj: prvič sem videla nočni lokal &8 se je pevka drla. Ali je bilo to petje! , Pa v Kočevju smo tudi bili. Naša narodnoradikalna °rr nizanja je tam ustanavljala ljudsko knjižnico Kar veri nisem mogla, da je toliko Nemcev na tistem otoku sf Slovenske zemlje! Bo tega kdaj konec? Tako sem premišljevala tisto jutro po maturi v tel* pričakovanem dolce far niente. Temna stran šolskih let se odmikala spominom. Samo enkrat se mi je malo poka iza*8 ... * --------- -----j c umi u <1% V sestem razredu smo pri pouku vezle prt Imela sen? * molklo rdečo juto. Ko sem v trgovini zbirala barve za vol*1 sem OSUDnila snričn nnsrp^pnp irnmhinnnDA. „x„ ;*■» . j----—cKjiiaia uarvtJ f sem osupnila spričo posrečene kombinacije; rdeča in zel„ — kakor zelje in fižol! Joj, kako si ga želim. Pa še 0)8 rumene volne za cvetove! Vse skupaj kakor doma kroŽ°' zelja in fižola, po vrhu pa rumeni ocvirki. Kadar sem v ■•''-i« — —» ’ •• •• ČULl*1 ***) «Iz Ljubljane.« •) L. 1907. vezla ta prt, so se mi cedile sline in v želodcu sem olajšanje! Bilo mi je lepo. Na tiste čase, ko sem v šolski klopi od lakote omedlev8 sem pa že skoraj pozabila. Želodec se je oglašal pred °c\ se mi je stemnilo, z zadnjimi močmi sem včasih planila ‘ razreda in se šla krepit k vodi. Nato pa z novimi močmi sPe v ki°P! (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECGH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni' predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA- Ur ....... .1 cen II«. II...__ „ __o 1 MM orno i .. in nnHn! irs Cfl /CH moooAnn IH n n/m i I~<- mn JJ- /mnnn ___ii. , ........ ** ‘“CSoClJU ou .4c vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 cUn (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo Tržaškega - |U Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon zž-207, tekoči račun pr! Narodni bank! v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oelasi 48 ^ ------ — --------- ■- —*■— ----------------------— --------------- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ttSocietk Publlcitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročalo pri upravi