394
Vprašanja in odgovori.
¦v
Vprašanje 106.   Cital  sem  v  dolenjskih   Novicah št. 22. dne 15. novembra t. ]., da je neka  tovarna na Dunaji (Polock & Comp.) razstavila na sadni  razstavi v Kremzu   24. sept. t. 1. ameriško  sadno   sušilnico.   S to sušilnico je imetnik neki sam sušil na razstavi. Pisal sem imenovani tovarni z navedenim naslovom na Dunaj, a dobil   sem   pismo   nazaj   z  opombo   „hier   unbekant retour." Prosim torej:   SI. uredništvo naj mi blagovoli vetovati,  katera   sadna   sušilnica je za naš kraj naj-sboljša,  dr.  Lukas-ova ali ameriška ali katera  druga sušilnica, kje je dobiti   tako   sušilnico  in  ali je moči dobiti kje obris dobre sušilirice? (Ant. D. v M.)
Odgovor: Poročevalec v dol. Novicah je morebiti slabo sporočal, ali pa je tiskovna pomota. Tvrdka na Dunaji, ki prodaja ameriške sadne sušilnice imenuje se: Ad. Pollak & Comp. in Wien, II. Praterstrasse 78. Od te tvrke dobodete cenik s podobami. Katera sušilnica je najboljša ? Na to je težko odgovarjati. Za rabo so dandanes, ko sploh zahtevajo le lepo blago, samo amerikanske sušilnice. Lukasovo sušilnico smo uže davno zagnali med staro šaro. Ameriških sušilnic, katere je prvi iznašel Alden, je pa jako mnogo sistemov, in prihajajo še vedno novi, kakor gobe iz zemlje. Zelo težko je reči, kateri sistem je najboljši. Aldenov veliki aparat imajo sploh za najboljšega, a je zelo drag, stoji 1500 gld. v Hamburgu brez colnine in vo-znine. Svarimo Vas, ne kupujte brez natančnega premisleka te ali one ameriške sušilnice, priporočamo Vam brati poprej knjigo o ameriškem sušenju. Tako knjigo: „Zur Organisation des amerikanischen Dorrverfahrens in Oesterreich" doboste pri predsedniku c. kr. avstrijskega pomologijskega društva, grofu H. Attemsu v Lechwaldu pri Gradcu. Knjiga ima mnogo načrtov. Za Vaš kraj (Belokranjsko) je važna sušilnica, s katero morejo delati priprosti delavci, in ki je največ za sušenje češpelj sposobna. Kdor hoče z ameriško sušilnico dobro delati, mora dobro poznati svoj aparat in mora ravnati znati ž njim. Za naše razmere sem jaz sestavil po Reynoldovem načinu ameriško sušilnico, katero moremo vso na Kranjskem izdelati. Sušilnica ima deset les, vsaka pa po 1 m2 površja. Tako sušilnico, izvrstno izdelano,' zlasti za češplje, ima gosp Petelin, posestnik na Preserjih pri Ljubljani. Sušilnica ga stoji 150 gld.
Vprašanje 107. Imam tri leta starega junca, kateremu uže tri mesece raste nekaka trda bula na kosti spodnje čeljusti.   Bula je velika, kakor  kaka drobna
395
limona. Po mojem mnenji je to morska kost. Prosim, povejte mi, se li da ta bula odstraniti ali ne? (A. R. na B.)
Odgovor: li danih pojasnil ne moremo sklepati, kakšna je ta bula. Bula utegne res biti morska kost, pa ravno tako tudi jako nevarni mramor na zadnji čeljusti. Morska kost se naredi na zadnji čeljusti največ na tistem mestu, kjer otišči živino uzda ali ka-kova druga reč. Začenja se z oteklino, ki je trda ter se ne udaja, ki je natanko omejena in nepremikijiva, pa ni vroča in je le malokdaj boleča. Morska kost jenja rasti, če odstranimo pritisek, ki jo je povzročil. Narejena bula se pa potem ne da odstraniti, živini pa tudi nič ne škoduje. Mramor na zadnji čeljusti je, če se toliko zrahlja zadnja čeljust proti zadnjemu robu, da je videti na tem mestu oteklino, ki je trda, ne natanko omejena, večidel vrapava in boleča. Sam za se prikaže se malokdaj mramor, ampak največ z gnilobo kočnikovih korenin vred. Gnojnina predere skozi zrahljano kost in se izceja. Ako torej opazite znamenja mramorjeva, priporočamo Vam prav toplo, obrnite se do kakega skušenega zdravnika.
Vprašanje 108. Bi li ne bil dober pod v skednju iz tvarine, s kakeršno je potlakan v Ljubljani Hradec-kega most? Ako je dobra, prosim Vas, sporočite mi, bi li ne znali s to tvarino tlakati domači delavci? Kako je tlakati in kako ceno ima ta smola? (A. R. na B.)
Odgovor: Tvarina, katero Vi mislite, je asfalt. Asfalt prav dobro služi za pod, a je drag. Asfaltna tla delajo na ta način, da pomešajo na vročini raztopljeni asfalt se zmletim apnencem ali kredo in s peskom ter ga potem naspo na svoje mesto. Shlajena asfaltna tla morajo biti prožna, t. j. ob vročini se morajo iztegniti, ob mrazu pa skrčiti, ne da bi se naredilo kaj razpok. Koliko je vzeti posameznih reči, za-visno je od podnebja. Navadno vzamejo 20—40% asfalta, 30—40°/« apnenika, drugo je pa pesek. Koder menimo narediti asfaltna tla, moramo poprej svet lepo ravno poteptati in, če je treba, še zaliti i ilovico. Potem naredimo najprvo plast od cementa in šele nato, kadar je suha, asfaltno plast. Asfalt je posipati še vroč, ter potem s primernim lesom poravnati. Kje je dobiti cementa in po čem, nam ni znano, hočemo pa pozvedeti ter Vam naznaniti v prihodnji številki.
Vprašanje 109. Naši dve vasi (Selška in Kuplenska) imata planino in gonita živino v gozd obrtne družbe. Naši pradedje so gonili živino prosto v te gozde, sedaj pa ni več tako. Sedaj nam zapirajo gozdarji „frate" in zapisujejo živino. Nekateri morajo več plačevati, nego če bi dajali živino na drugo planino na pašo. Ker pa vem, da plačamo „frate" vsako leto s zemljo vred, ali ni torej to goljufija? Pot s planine drži čez „rovtarico" (ali piano), in ne daleč proč sta še dve plani (Javor in Zaravna). Te tri plane mislim so naše, ker jih vedno uživamo. Uradnik obrtne družbe gosp. M. trdi, da smo jih izgubili uže pred štirinajstimi
leti vsled razsodbe.  Ali si moremo kaj pomagati? (J. P. v S. pri BI.)
Odgovor: Če si morete kaj pomagati, ne moremo Vam povedati, to bi vedel najbolj razsoditi kak odvetnik. Kolikor pa nam je znano, to je vsa reč zelo zamotana, in težko Vam bode kaj doseči. Obrtna družba se opira na gozdne postave in na razsodbe, ki so bile narejene pred štirinajstimi leti. Da so pa te razsodbe izpadle tako slabo za gorenjske kmete, krivi ste pa veliko sami.
Vprašanje 110. Kje dobim macesnovih sadik? (J. P. v S pri BI.)
Odgovor: Macesnovih sadik doboste pri A. Ro-vanu na Golu nad Vipavo in v c. kr. osrednji gozdarski drevesnici v Ljubljani. V Ljubljani doboste sadik spomladi, menim da 1000 po 2 gld. Če pa hočete zastonj dobiti sadik, morate jih prositi po c. kr. okrajnem glavarstvu.