278 številka. Trst, v petek dne 4. decembra 1903. Tečaj XXVIII M: Izhaja r-sak dnu "Pl tudi ob nede ah in nrnznikih ob uri. ob ponedeljkih ob :t. uri zjutraj. Posamezne številke -<• r »lajajo po 3 novč *totiak> v Tr>tu in okolfcri. Ljubljani. (iorici. mi. <"el<>v<*u. Idriji. >t. Petru. Sežani. Nabrf-žini. Noremmesta it. Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. edinosti je moć ! Naročnina znaša za vse leto "24 kron. pol leta 12 kron. 3 mesece 6 kron.. naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane-pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista "URKDNIŠTVt >: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". VABILO na i redni občni političnega Sruštva „Edinost" ki bo r torek S. decembra kj<>3. ob 4-. uri popoludne v dvorani ,,Narodnega doma" v Sv. Ivanu I) N K V N I U K h ; 1- Nairovor predsednika. 2. 1'nrfKilo rajnika. ."». I'on m* i Jo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. Kventiielnosti. Na obilno ndeJezho vabi < >1>B< )Ii. Državni zbor. DUNAJ o. — Zbornica poslancev. — DckIovdo črtanje dopisov trajalo je do 1. ure n en četrt popoludne. Med interpelacija u: i je tudi jedna posl. >re:na in tovarišev. Itta se bavi a zadevo pcftiancm Fresla, katerega je časnikar Mandl " loižil, da je na kraljvem dvoru v Belem-grndu ukradel nek»» uro, ko se je tim nahajaj po umoru *rbske kraljeve dvojice. In-terpeiantje jiovprašujejo mimsterskega pred-nednika, da li '}«» pripravljen poizvedeti di-flomatičnim potili, kako atOji a Frealovo zadevo. Proti tej interpelaciji nastopil je poslanec Kresi z vprašanjem ne zborničnega predsed-d.ib. irovornik ja povdarjal, da imamo v Avstriji zakon iz leta 1*73. glede direktnih volitev, kateri zakon pravi, da more le pameten človek izvrševati mandat. Iver pa je j-Iranec Stein spravil na dan neko že davno rešeno zadevo, v kateri se je najprej šlo za kradnjo neke zlate ure, potem za kradnjo r.au?ira svinčnika ter slednjič le za neko trato z poda v belegrsjckem konaku in ker poante Stein »ahteva uvedenje diplomatične radi te zadeve, po&prašal je govornik (pod. Fresit zborničnega predsednika, da-li je pripravljen dati preiskati duševno stanje poel. i>tein§. Mej došiimi spisi je nadalje tudi interpelacija poslanca Hortisa in tovarišev na mi-uirerakega predsednika dra. Koerberja kakor vod;velja minieterstva za notranje stvari radi prepovedi italijanskega ljudskega shoda v Trstu. ;: PO 1) L I S T E K. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: H o n o r e de Balzac. 1'oHlovenii K. Z. V. Dvojno snidenje. (ti3) Siednjič je bil oddaljen »Otelo« le še kap It deset streljajev in je kazal žrela dvanajsterih topov, pripravljenih bruhati ogenj. Z ieio se je, kakor da ga veter nala&č do-naša ; toda oko spretnega mornarja lahko ugane to tajno naglico. Trenotek je zadostoval ta spoznanje bližajočega se brika, njegove podolgovate oblike, njegove vitkosti, vi-»okih ja-deraikov kroja njegovih jader, čudovite lahkote njegovega vrvja in spretnosti, s katero se je gibala njegova mornarska posadka, kakor en mož, opravljajoča službo pri belih jadrih. Na tem vitkem, lesenem stvoru, ki je bil nagel in inteligenten podobno tekalcu ali roparski ptici, je kazalo vse neverjetno zaupanje v svojo moč. Gusarjevp moštvo je molSalo, Po preeilanju došlih spisov je zbornica čada jevala rszpravo o Dv» rakovem predlogu glede spremembe 14. Prvi je govoril pesi. (uoc in sicer v češkem jeziku. DUNAJ 3. Češki govor 'posL Choca trajal je dve uri. Na to se je oglasil za besedo vsenemški posl. Bareuther, kateri je v imenu svoje stranke izjavil, da b<> ista iz doslednosti tlo svojega stališča, ki je na-sprotno 14., glasovala za nujnost Dvojako -vega predloga. Posl. Kathrein, Ja\vorski in Pernerstor-fer obsojali so obstrukcijo ter se izjavili proti nujnosti. Posl. Pernerstorfer je izjavil, da so sccijalno-demokratični poslanci sicer nasprotni £ 14., vendar pa da nikakor nočejo podpirati se svojimi glasovi tak h nedostojnih obstruk-cijonistiških burk. Na to bila je razprava o nujnem predlogu posl. Dvoraka glede odprave ij 14. zaključena in je zbornica na predlog poslanca Choca po imenih glasovala glede nujnosti, katera je bila odklonjena se lf>7 glasovi proti 70. Poročevalec odseka za lajhčanje bede, posl. Schreiner predlagal )e Da to, naj se takoj nujno razpravlja o zakonu glede lajšanja bede. Predsednik pa je izjavil, da ae bo o Lem nujnem predlogu razpravljalo kadar pride vrsta nanj. (Viharni protesti.) Posl. Lemisch in Schalk sta protestirala proti tej predsednikovej izjavi. Posl. Schalk je vrhu tega prijavil formalen protest proti za postavljenju nujnih predlogov o določitvi dnevnega reda prihodnje seje, ko so se kakor prva točka postavile volitve v odseke. Zbornica jje na to odobrila od predsednika predlagani dnevni red prihodnje seje, ki I bo jutri. Ob 2. in pol uri popoludne prišel je v diplomatično ložo poslanske zbornice danski prestolonaslednik v drutbi odposlanca Able-lelda in nekaterih drugih gospodov od spremstva. Kmalu na to šel je predsednik grof Vetter pozdravit v ložo visokega gosta. Prestolonaslednik je nekoliko ča9a prisostvoval seji, na kar si je ogledal zbornico. Za ustanovitev slovanskih vseučilišč. DUNAJ 3. Danes popoludne vršilo se je tukaj ogromno obiskano zborovanje Čeških, slovenskih, hrvatskih, srbskih in malorusklh visokošolcev, na katerem zborovanju se je zahtevala ustanovitev potrebnih slovanskih vseučilišč. Zborovanja so se udeležili tudi zestopniki slovanskih driavnosborskih k u bo v. Govorili »o posl. H rub v, Ploj, Barvvinski in Ccernv. Na zborovanju bila je soglasno in z vebkim navdušenjem vsprejeta resolucija, ki zahteva ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu, slovenskega vseučilišča v Ljubljani in maloruskega vseučilišča v Lvovu. Shod je slednjič protestiral proti prestavljenju itali- pripravljeno, da se v slučaju odpora vrže na ubogo trgovsko ladijo, ki se je, na sreči, za* držala mirno, podobno učencu, katerega je zasačil učitelj na slabem dejanju. »Saj imamo topove !« je vzkliknil general, stisnivši roko španskemu kapitanu. Ta je pogledal starega vojaka s pogledom, polnim poguma in obupnosti ter mu dejal : »In moštvo?« Marki se je osrl na moštvo »Svetega Ferdinandac in spreletel ga je mraz. Trgovci so bili bledi in ao trepetali. Mornarji, zbrani okoli jednega svojcev • in navidezno razgo-varjajoči se glede »Otela«, so opazovali gusarja z živahno radovednostjo. Poslovodja, kapitan in marki so Bi menjavali, preskušsjoč se a pogledi, velikodušne misli. »Ah ! Kapitan Gomez, nekoč sem bil dal slovo domovini in rodbini z veliko trpkostjo v srcu : naj jo li zapustim sedaj, v trenutku, ko donašam svojim otrokom sreče in veselja ?« Generalu, (»brnivdemu se_ v stran, je janskih vseučilisčaih predavanj na slovensko ozemlje. Posvetovanje j^lede zasedanja delegacij. DUNAJ 3. Danes zjutraj vršilo se je posvetovanje nemških in italijanskih delegatov glede zasedanja delegacij. Izrekla ee je želja, naj bi bilo zasedanje nadaljevalno in naj bi se zahteval proračunski provizorij le za kolikor mogoče kratek čas. Povratek irrofa tioluehoivskega na Dunaj. DUNAJ 3. Minister za vnanje stvari, grof Golucho\viki, dospel je danes zjutraj iz Skale semkaj. Povratek Goessa. DUNAJ o. Namestnik grof G. e*3 povrnil se je danes v Trst. Zakon o krošnjarstvu v obrtnem odseku. DUNAJ 3. Obrtni odsek razpravljal je danes o predlogih pododseka glede sklepov gosposke zbornice tičočih se zakona o kros-njaratvu. Sklenilo se je preiti v podrobno debato, katera prične v prihodnji seji. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 3. Zbornica poslancev. — Tudi v današnji seji je opozicija nadaljevala s tehnično obstrukcijo. Poslanec Simon Muckics (Kosutoveo) predlagal je nekatere spremembe k zapisniku včerajšnje seje. Opozicija je zahtevala, naj se o vsakem teh predlogov glasuje po imenih ter naj se pred vsakim glasovanjem odredi petminutna pavza, po glasovanju pa protiposkua in naj se določi glasovno razmerje. BUDIMPEŠTA 3. Obstrukcija nadaljevala je tekom vsega dneva. Seja je bila zaključena ob 7. uri zvečer. Koncem seje je povdarjal ministerski predsednik, da se je vsled tako dolge seje nakopičilo mnogo vladnih zadev, vsled česar je predlagal, naj bi se jutri ne vršila seja, da bo mogla vlada rešiti te zadeve. Zbornica je ta predlog vspre-jela in bo prihodnja seja še-le v soboto. Otvorenje nemškega državnega zbora. BEROLiIN 3. D«nes se je otvoril drž. zbor. Državni kancelar, grof Bulmv prečital je prestolni govor, v katerem se izreka cesarjeva zahvala za izkazano sočutje na njegovem trpljenju in za zanimanje za njegovo ozdravljenje. — Prestolni govor povdarja neugodni upljiv slabega gospodarskega stanja na državne finance, vsled Česar je potrebno najetje novega posojila, da se vzdrži ravnotežje v proračunu. Prestolni govor omenja zapričeta pogajanja glede trgovinskih pogodeb in omenja, da se predloži zakonski načrt, ki pooblasti zvezni svet, da more Angliji preko 31. decembra dovoliti največje carinske olajšave. Nadalje pravi prestolni govor, da goji nemška država do vseh velesil dobre in prijateljske odnošaje. V težavnem macedonskem vprašanju, s katerim se padla solza tegote v morje in tam je videl krmilarja, plavajočega h gusarjem. V tem hipu ste bili ladiji skoro krov ob krovu ; in ob pogledu na Bovražno moštvo je veroval general v usodepolno prerokovanje Gomezovo. Po trije so stali okoli slehernega topa. Ob pogledu na njih atleti-ške postave, izrazovite poteče, gole, mišičaste roke, bi jih Bmatral Človek za broLaste kipe. Smrt bi jih lahko dohitela, ne da bi jih podrla. Dobro oboroženi, urni, gibčni in živahni mornarji eo stali nepremični. Vse te energične postave so bile močno zagorele in utrjene od Bolnca :n dela. Oči so se jim svetile, kakor ifctotoliko ognjenih točk ter izražale krepek um in peklensko veselje. — Grobna tišina je pričela na krovu, črnem od ljudi in klobubov, o neizprosnem redu, v katerega je mogočna volja vpogibala te človeške demone. Poveljnik je stal ob vznožju velicega jadrnika vzravnan, s prekrižanima rokama in brez orožja; samo velik topor je ležal pri njegovih nogah. Da bi se branil solnca, je imel na glavi velik, širokokrajen klobuk iz klobučevine, čegar senca mu je zadnje čase toliko peča evropska diplomacija, stoje interesi Nemčije še-le v drugi vrsti. Cesarska vlada pa da je sodelovala na prizadevanju, da se preprečijo resni zamot-Ijaji ter je šla na roko onim najbolj prizadetim vlastem, ki so se trudile za pomirjenje Macedonije in za uvedenje urejenih odnoša-jev istotim. Cesar je na svoje veselje imel letos priliko osebno pogovarjati se se svojima visokima zaveznikoma v Kimu in na 1 >u-naju in s prijateljskim vladarjem ruskega cerstva. — O teh pogovorih izrekla se je ponovno želja in utrdila se je nada v ohranjenje evropskega miru, tega največjega predpogoja za blagostanje narodov. Med zakonskimi načrti, ki so naznanjeni v prestolnem govoru, so posebno važii ODi glede boljega nrejenja tinancijalnih razmer med državo in posameznimi zveznimi deželami, glede jednoletnega podaljšanja zakona o mirovnem piesenčnem stanju vojske, glede borzne trgovine na termine, da se odpravijo škode upravičenemu borznemu prometu ter slednjič zakonski načrt glede spremembe kolkovnega zakona v interesu borznega pro-i meta. BEROLIN 3. Posl. Winterfeldt je kakor starostni predsednik otvoril Bejo. V svrho | konstatiranja sklepčnosti vršilo se je po imenih preštetje navzočih poslancev, katerih j« bilo 311. Vsled česar je bila seja sklepčna. Jutri se bo vršila volitev predsednika. Nemška socijalno-demokratična stranka in podpredsedništvo državnega zbora. BEROLIN 3. Glasom poročila v soci-, jalno demokratičnem listu »Vor\v;irts« sklenila je demokratična stranka predlagati poslanca. Singerja podpredsednikom zbornici poslancev-Otvoritev srbske skupščine. BELGRAl) 3. Danes se je sestala srbska skupščina. Bolgarija za macedonske begunce. SREDEC 3. Danes se je sestalo sobranje na nujno posvetovanje ter določilo kredit 500.000 frankov v podporo macedonBkih beguncev. i Nesreča na železnici. LONDON 3. Iz NeW-Yorka poročajo: Včeraj je eksplodiral stroj tovornega vlaka pensilvanske železnice pri Doveru (proga Delavare). Vlak je bil vsled te eksplozije popolnoma uničen in zatrjuje se, da je bilo ubito vse osobje dotiČnega vlaka. Iz francozke zbornice. PARIZ 3. Zbornica je v današnji jutranji seji dovršila razpravo o proračunu stroškov in je o popoludanski seji pričela razpravo dohodkov. Smrt madjarskega magnata. BUDIMPEŠTA 3. Umrl je magnat drž. grof Rudolf Chotek. 'Iz italijanske zbornice. RIM 3. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o vladnih izjavah. Miniateraki pred- zakrivala obra«. Podobno psom, ležeoim pred svojim gospodom, so obračali topnicarji, vojaki in mornarji oči zdaj na svojega kapitana, zdaj na trgovsko ladijo. Ko sta se brika dotaknila, je vzdramil sunek gusarja iz njegove sanjavosti. Nekaj besed je šepnil na uho mladega, kaka dva koraka od njega stoječega častnika. »Priklopite ladiji!« — je zapovedal poročnik. Id s čudovito hitrico sta bila »Sveti Ferdinand« in »Otelo« sklopljena. Pokorni ukazom, ki jih je dajal gusar šepetaje, in ki jih je ponavljal poročnik, so šli za vsaki posel določeni ljudje, podobno k maši ido-čim semeniščnikom, na krov osvojene ladije, da zvežejo roke mornarjem in popotnikom ter da se polaste zakladov. Hipno so spravili na »Otelov« krov polne sode piastrov, živila in moštvo »Svetega Ferdinanda«. General je menil, da je pod vplivom sanj, ko se je našel ležečega na nekem tovoru z zvezanima rokama, kakor bi bil trgovsko blago. (Pride še.) sednk Giolitti je izjavil, da ga veseli, ker ni a iiee napadal temeljnih načel njegovih izjav. Kar se tiče njegove namere, stopiti s socijalisti čnim pesi. Turatijem v zvezo, dejal je govornik, da ta zveza ne-le da je bila resno mišljena, marveč da bi bila tudi izvedljiva. M-nisteraki predsednik Giolitti zavračal je na 11 očitanja proti senatorju Pateruo, kateremu je on ponudil portfelj naučnega mi- irstra. Neki socijalist, ki je v Paiermu izustil ta obdclženja proti senatorju Paterno. bil je radi tega pred sodiščem obsojen (Živahna polivala.) Giolitti je zaključil svoj govor s želj<» n?j bi se parlament v interesu dežele, kateri «o vsi u dani z jednako iskrenostjo posvetil plodoncsnemu delovanju. (Živahna po hvala.) Zbornica je nato s 2S4 glasovi proti 117 veprejela dnevni red, ki izreka vladi zaupanje. Posl. $acchi in socijalisti, glasovali so proti vladi. Posl. Marcora in di Rudini pa za vlado. Giolittiju so mnogi poslanci čestitali. Atentat na predsednik« Roosenelta. \VASHINGTON V »beli hišic so z >pet prijeli dva umobolna. Eden je izjavil, da je hotel Roose\\eita hipnotizirati, pri drugem so našli velik nož. Nekoliko besed o sedanjih slovenskih razmerah. (Dopis z Dolenjskega.) To isto, kar je v veliko dobroto, poBtaja Pozneje je prišla doba, ko so konserva- j svojem govoru približal grofu Tisz i z mi- tivni Slovenci jeli ostentativno zametavati rovnimi ponudbami, da bi iztisnil iz vlade Oni vzdržujejo polemike, ki — mesto da bi bistrile pojme, kar je ravno namen polemi-lahko 7.1». Sa primer : užigalice so gotovo v kam, kjer je zdravo politično življenje — veliko dobro za človeštvo. In vendar, koliko ulivajo strupa v organizem naroda, nesreče morejo provzročati, ako — to je, kar tako imenovano >absolutno narodnost«. To je bila žalostna doba, žalostne dobe zmote, ko »d celo v deželni zbornici žaliii najimo-vitejšega slovenskega patrijota, da je mož v opravičeni iadignaciji zapustil to korporacijo. Kakova čutstva bi ga obhajala še le danes, ako bi sedel v njej ! Malo let potem je bilo opažati željo od zgoraj doli, da bi se stranke ne delile več po narodnih načel h, ampak po političnih. Temu migljaju so ustregli Slovenci s čudovito po-strežljivostjo! In to ne le na Kranjskem, ampak tudi na Goriškem. Poskušalo Be je tudi (In se se poskuša tudi v tem hipu od jako visokih posvetnih in cerkvenih Btrani. Op. uredništva »Edinosti«.), da bi se tudi v druge slovenske kronovine zanesel ta razdor. Ta poskus pa je oil — izlasti na Tržaškem — odbit po pametnem in rodoljubnem vedenju dotičnih slovenskih voditeljev. Drugače si ni možno tolmačiti, kako so mogli — navstati tako obupni in za narodno koriBt smrtonoBni odnešaji, nego s tem da mogočni ali za kulisami skriti činitelji podžigajo ta razpor s tem, da zdaj v tej, potem zopet v drugi stranki utrjajo uverjenje, da jej bo možno popolnoma potlačiti nasprotno stranko ! Posebno pa se daje voditi od te iluzije časopisje obeh strank, da podžiga in širi boj, ki nas demoralizuje in dela obnemogle nasproti sovražnikom naroda. Mnogo ieajo na vesti Učinek tega dogodka ni bil jednak na vseh Blovenski novinarji, ki nočejo ali sploh ne straneh vladne stranke. En del je bil popar-znajo nič več pisati polemik — brez Btrupa ! jen, češ, da sedaj ni misliti na konec nenor- drugih koncesij. Res je prišlo neverjetno hitro do sporazumljenja med načelnikom vlade in načelnikom obatrukcije. O pogojih, ki jih je Btavil Košut, se širijo različne vesti. Košut je baje zahteval: ekzistenčnega minimuma ni smeti obdačati, domače bivališče mora biti varno pred eksekucijo, uvesti je progresivni davek, užitnino je prepuščati meBtom itd. Glavna njegova zahteva pa je bila :. razširjenje volilne pravice. Ali — za Boga — ne vprašajte nas, kako naj bi bilo to razširjenje! O ne, Košut ni zahteval splošne volilne pravice. Tudi bi se ne smelo razširjenje raztegniti jednakomerno po vseh krajih Ogrske. Okraji Alfoldski n. pr., kjer bivajo zdržema sami pristni Madjari, naj bi dobili še enkrat toliko poslancev, doSim socijalni demokratje sploh ne bi smeli biti vo-lilci. Extra Hungariam non est vita. Zunaj Ogrske da ni življenja kriče madjarski megalomani. Ta rek treba nekoliko varirati. Zunaj Ograke je ni stranke, ki bi imela toli drzno čelo, da bi zahtevala razširjenje volilne pravice le za izvestne stranke. Dosedaj so bili izključeni od volilnega prava samo nemadjarski helotje ; sedaj pa bi hotelo madjarsko besnilo dušiti tudi med Madjari samimi sleherni svobodni dih in je jelo rovati po lastnem mestu. Isti šovinizem je razbil tudi pogajanja med Košutom in Tiszo. malnih razmer. Drugi del liberalne stranke pa pričakuje dobrih posledic, ker račune, da se opozicija sedaj razkroji, vsled česar da bo obetrukcijo lsglje porušiti. Mej temi po-Ostrina na obeh straneh prihaja — ka- slednjimi je baje tudi ministerski predsednik zoret va. Tudi za slovenski narod — kakor za posrečilo. Ta »čisti« Hrvat ee je tudi iirazil, da shodov ne treba — — ! Kralj Peter je prišel v soboto v »Dom ubogih otrok« v Belemgradu, kjer je pregledal zbirko različnih hlebov kruha, kakor se prireja v Srbiji. Teh hlebov je bilo 320 in ko je fcralj videl, kako slab kruh je to, je vskliknil: »Gospoda moja. ta kruh ni za nič ! Sedimo in porazgovorimo se o načinu, kako bi se pribavil narodu bolji kruh !« In dolgo bo potem razpravljali. Kralj je iznesel krasnih misli. — Obljubil je dajati društvu letne podpore 3000 dinarjev. To je kralj ! Takega vladarja narod mora ljubiti! Italijanska komora in senat nadaljujeta razpravo o programu Giolittijeve vlade. Opozicijonalni govorniki utemeljujejo Bvoje nezaupanje do nove vlade izlasti skli-cevaje se na dejstvo, da je ta vlada sestavljena iz prerazličnih elementov in radi tega da ne bo mogla izvajati obljubljenih reform. Iz Giolittijevega govora naj povdarimo danes še en moment, ki je tipičen v vedenju italijanskih vlad. Ko je Giolitti govoril o izbornih prijateljskih odnošajih Italije do vseh vlasti, je zaklical nekdo : Tudi do Avstrije !! Na ta vsklik je Giolitti — molčal. To je tipično v vedenju oficijelne Italije. Ker demonstracij, naperjenih proti Avstriji, vendar ne more očitno hvaliti, obsojati pa jih tudi ne more, ker jih — odobruje : pa molči! Dnevne novice, Odbor političnega drnštva »Edinost« vabi vse svoje odbornike na odborovo sejo, ki se bo obdržavala v soboto dne 6. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih »Del. podp. društva« v Trstu. Imenovanje v sodni stroki. — Više deželno sodišče v Trstu je imenovalo kacce-lista na okrožnem Bodišču v Rovinju, Petra V i 1 a t o r r a, kancelijskim oticijalom na ime-' novanem višem deželnem sodišču. Vesti iz nase škofije. Včeraj je pra- in so se mu tem povodom poklonili včeraj opoludne vsi v TrBtu bivajoči duhovniki. Na župnijo Repentabor je bil te dni instaliran gospod Fran Rvšlavv, bivši župnik «..»... T - . " r:r "71"Munah in na župnijo v Divači gospod pr6dno bo izvojevan ta srditi dvoboj! Inm^e ne bo mogel lahko izviti. Ako vsprejme j ^ ^ ^ y ^^ Zato pa so tudi nekdanji stari slovenski kar nas je še, ki se držimo načela: »Salus predloženi reformn, program, ne le da s tam i . ^ Kvzneic. rodo Iju bje čislali in radi podpirali duševno in publica suprema le* eeto« - mi gledamo z oškoduje svoje suverene prerogative, ampak I J ^ ^ na Kepentabru, v materijalno slovenske časopise, kolikor se jih žalostjo in skrbjo na ta podivjani boj med izzove tudi nezadovoljstvo med muslimanskim | ^ J e pojavljalo od leta 1848 sem in ki so bili sinovi istega naroda - in to s tem večo svetom, ki je že sedaj silno ogorčeno radij ^ Včeraižnji >Picc0i0< je pre- večim dobri in primerni za istodobne ^rbjo in žalostjo, ker se je temu narodu pitano v eganamišljenegapopusčanja nasproti; ^^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ y kurije tržaške, gosp. Otilij Hortis, dne J*, novembra pisal predsedništvu društva »Pa-tria« pismo z naznanilom, da mu je zdravje tako omajano, da mu ne dovoljuje tiste moralne in intelektuvelne energije, ki jo zahteva posel poslanca. Ve, da ne more po svoji volji razpolagati z mandatom, poverjenemu mu od stranke, kateri pripada. Zato prosi društvo »Patria«, naj ono odloči in mu dovoli položiti mandat. Vsled tega pisma je društvo »Patria« hitro naložilo svojemu prvemu podpredsedniku dru. Spadoniju, naj obišče odličnega bolnika in mu izroči pismo tega društva, datirano od dne 2. decembra, v katerem ga društvo roti, naj ne odlaga mandata, ker stranka da ne bi mogla pogrešati tudi Vste zmanjšane delavnosti, ki jo more vršiti — bolni HortiB. Pod to menenje društva »Patria« potiska tudi »Piccolo« svoj pečnt in slavi delo-vanje Hortisovo, ki je razvija mož tudi sedaj, da-si je bolan, in Bi pridobiva novih zaslng za meščanstvo, ki ga vee obožava kakor sijajnega paladina pravice in italijanstva. Mi bi rekli, da bi moral imeti gosp. Hortis brezčuten kamen v prsih in ne čutečega italijanskega [srca, ako ne bi obdržal mandata in razvijal — po »Piocolu« — tiste -mo hoteli povdariti — prihajajo otrokom v kor že rečeno — od todi, ker ti vsaka obeh grcf Tisza. roke. Iz'asti še, ako so ti otroci brez nad- naših strank pušča od sovražnikov naroda sugerirati uverjenje, da jej bo možno pritis-. niti k tlom svojo nasprotnico. Vsi oni pa, ki sleherni narod v sedanji moderni dobi — je se ne sučejo v divjem vrtincu, vedo, da Be poslalo časopisje od leta 1848 sem v veliko varati obe stranki in da v nedoglednem času. Težavni položaj Turčije. (Izv. poročilo -Edinosti1.) Solun, 2b. novembra dobroto. Saj je časopisje prvo In glavno - . sredstvo prvakom, učiteljem in voditeljem na- tem manje, kol,kor bolj se bo gibala in su- sicer, da bo sultan moral slednjič priznati na < i . • ■ iti _ y* _JI^.a«« »mi* K£^i\>«mm nor»rt varau ooe siran*! m u« * UOUuS.Cuurui Makedonsko vprašanje se poojstruje bolj j ^ - ~k f ' "mendan nobena njiju „e d«*, tega eilj. - in to j in bolj. Diplomatski earigrajeki krogi menijo »» roda za vzbujanje narodne zavesti. Brez ča so p i sja si ni možno niti misliti povzdiganja kala v ekstremih. i kakov način predloženi mu reformni načrt, To stanje je obupno, kajti kolike škode četudi krči isti njegove prerogotive. Sultan politične, kulturelne in gospodarske veljave more priti za koristi narodne celokupnosti, 8e nahaja v jako težfcem položaju, iz katerega * I . »-.- J L • i T_ . 1______1 UUI.. + A t« vanroima naroda. JM J VCC1U1 V H FU 1 ■ IU f >1 1 lUtllll mtvuufuv j - - - — . , razmere. Tako >e trajalo dobrih 20 let do boriti se le za svoje najelementameje pravice Evropi. Zato se je radi tega bati, da nav- istega hii>a, ko je navsta! politični razkol med in » najprimitivneje pogoje narodnega ob- stane državljanska vojna, ako sultan dopusti, -"..vene A i s prvega so se razprave o di- Btanka in razvoja I Kaj naj storimo? Ali kaj da se v Makedoniji in Stari Srbiji uvedejo eret-ah razvijale vsaj v dostojnih mejah in bomo fatalisti, ki naj reaignirano čakamo reforme; in izlasti, ako dopust,, da jih bodo niso kazale tolike ostrosti, da bi bilo posebne neizogibnega — konca?! Ne I Vemo sicer, uvajali tujci, škode za narodno stvar. Saj Bti se navstavši da za našo besedo ni ušes med razsrjenimi j Turčija se torej nahaja sedaj v •tranki tudi zbliževali cd časa do časa. jako bila brati, ali mi moramo vendar povzdigati svoj neugodnem položaju. Ona itak že ni . . . .....cda« da bomo imeli vsaj to zavest, da smo čvrsta, sedaj pa je še bolj omajana. Osobito Poaneje L>a je postajal prepir veci in vet-i "" 3 , J . .. : K J.. „ J ji* i - - , storili svoio dolžnost, da Brno svarili v res- ne opaža to v cesarstvu izven C arigrada. in onrejt .n ostreji. Resne rodoljube je jelo HUJim » I ' . , , . v - •__j „^„j . , . , , , . nem času Izlasti prosinio one slovanske no- Fanat čni mohamedanci začenjajo pod nefcod skrbeti, da bi morda skupna-sl«#vanska korist urm 1 i .... , ,• ^ •itazn -riieti škodo In skrbeti iih ie ielo vine- ki 90 naš,h nMorov' PišeJ° J*vno izraž.ti svojo nezadovoljnost naspioti U , V • u 1* i - j ' i ■ in ob enem pomirljivo na obe strani. Najres- kalifu, ki »la jrh boče prodati »djaurom« tem »olj, ker seje bilo bati, da ie t.»rme boja JU U,J 11 J . ' ;' .. . i ... . r .... ,. .. . • neio besedo pa naj imajo za one, ki hočejo (krščanom). Oni se kar ne morejo uživati v ne neladijo vec. In razmišljal; so ti trezni 1,trJu i j j j • i j i i _ da bi opravičevali sedanji boj — potaje- misel, da je definitivno minola ona doba, ko vati nevarnosti, ki groze narodu od strani je bilo turško cesarstvo bič vsej Evropi, la drugorodnih sovražnikov. Vsikdar pa naj naši tudi, če se jim dozdeva, da morajo propasti, liBti p šejo tako, da bo vidno, da jim le — so vendar toliko ponosni, da se jim zdi ne- lj u bežen do naroda vodi pero. Sredstvo jim možno, da bi mogli preživeti kakov težek bodi prepričevalna beseda, ker robato zabav- udarec. In vendar doleti ta udarec Turčijo lianie ni bilo še nikoli argument! Kolika prej ali slej. Neki Turčin jn menil ob neki razmer,, v ^U>vencit,7>. tovprašanje ^^^ more provzročati slepi fanatizem ! priliki : >Mi smo te zemlje p r i d o- je težico odgovoriti in tudi lahko. Od katere r . . , , „ , . , ... ;„ agl.lii lih U- J * po novinah, to okušamo na nesrečo nai»o mi bili s Babljo l n le sablji jin ho- Slovenci ravno v sedanjih časih, ko sta sov- če m o prepustiti?! možje, Kako bi se dalo najveto razmerje vsaj ublažiti ? ! »Divide ed impera«, govorili so že stari Kimljani. Po tem pravilu so razdelili tudi nas, da nss morejo — tlačiti ! Kdo ? Kje so resnični provzročitelji zastrupljenega mejBeboj-nega razmer:a v Slovencih ? Xa to vprašanje !*trani prihaja sovražna inicijativa, to vemo ; ali tega ne moremo, da bi b prstom pokazali au irfcjJ uc mureiiio, ua u t o uruiiu . ... , , » • 19 ^ 1 , r raštvo in podivjanost ne le v političnem boju na provzročitelie. S prvega začetka smo morda . ... — m - « t- J r d „„»„u »urli it annnt> nAm rivlifniu tako tireki ie mi sami krenili na krivo pot. Pred kakimi 30 leti že je bilo več od- ampak tudi v socijalnom življenju tako prekipela, da više ni možno več. Hrvatske in srbske drobne vesti. ličnih domoljubo.* zavzelo takozvano liberalno Sprememba na ČelU bOSailSke vlade. v Nevesinju je popolnoma zgorela ko- - tališče. Pozneje so je polagnma zapuščali , Naslednikom generalu konjištva, baronu zidana srbska šola, katero ao si ta- zopet neKateri nj.li stoje danes celo v na- ! A lu (ki pojde v {,okwj, kakor smo že ™<*»V Srr,i 8ezidali r velikim trudom. Rešit. ------ sprotnem taboru. V i«ti dobi so bili nekateri javiU)> je dolc5en 'oftje njegov dosedanji »ad-^« ni moglo ničesar in učitelj si je s svojo energije, katere (po laeta, izjavi g. Hort^sa) : iju bje — ki menijo danes, da je dunov- iatU8,' general konjice vitez (iradl. Govore, rodbino komaj rešil golo življenje. — Ali tu mož — nim« v«5. ščina kriva vsemu zlu — ravno nasprotnega ! da u mQŽ ni ,e izl>oren vojnik) nmpak da ^ vidi, kako so naši erbaki bratje požrtvo- mnenja in so govorili, da je svečeništvo ateber je tudi dober pezonvatelj raemer v zasedenih valni! TakoJ BO 96 deli BkuPaJ in členili, pokrajinah, kar da ga posebno usposoblja za « vzame v najem privatna hiša, kjer L. — maI A iJ/nlr! naroda. Pred kakimi 25 leti so imeli važno be-t-edo na Kranjskem tudi nekateri uradni možje, ki so — treba pri poznati — - kolikor To mesto. Dogodki na Ogrskem bo šola, dokler se ne sezida novo poslopje ! Nczaupaico je dobil poslanec okraja kri nima vec. Ganljiva je ta historija vsakako. Kaj se vam zd:, ali ne bi bila to primerna snov za libreto kake — operete "? ! Smrtna kosa. V 80. letu svoje debe in • imajoČi za seboj 52 let zvestega službovatija toliko pripomogli Slovenstvu tudi do ofici-1 vlečejo zopet na se malone vso pozornost na-i 1036 podpisov. - > m > i - i i - __3__.__r » i-^*________i- \T J—.«.": ..> u/loi 1 VaHalini « ževačkega, gospod Kiepach. Na nezaupnici je je umrl v Komnu dne HO. novembra tirni- i,r ______ ____________________, , rovljeni sodni sluga Mihael I^ogar. Pokojnik jelne veljave. Tem ao kljubovali nekateri iega političnega sveta. V drugič ee je sedaj I Nadaljni shodi so se vršili v Gorja ni h, je bil odlikovan srebrnim križcem za zasluge radikalni elementi, katerim pa se je narodni mogočni Košut umaknil pred — Košutovci, Orlovcu in Semeijcih. I in spominjsko kolajno za zvesto službovanj* radikalizem \ ozneje precej ohladil. Nekaj v drugič so sedaj Košutovci odrekli — Ko- V Dtigem salu je sklical župnik Zorič ter je bil v obče priljubljen zbog svoje vt- razloga so te imeli za tako kljubovanje, ker nutu svoje pritrjeoje korakom, ki naj bi orno- ; kmete na zaupen sestanek in prišlo jih je sele in prijazne naravi. so dotični oficijelni mežje hoteli imeti Slo-gocili vsposUivljenje normalnih odnoeajev v okola 400. Ko jim je najlepše razlagal se-j PoKtnim upraviteljem v gorici l>o vence neke posebne vrsu n^Ve -Ldne Slo- odrskem parlamentu. Košut je baje u vi del,! danji politični položaj, privel je neki »čistic baje imenovan kontrolor Neumann. Na lakov vence, ki na; bi iz oz rov do vlad potajevali da za sedaj ni možno doseči madjarakega Obad kakih 12-14 svojih privržencev v način misli torej poštna uprava odgovoriti svoja U-tna načela. poveljstvenega jezika. Žito se je v znanem nameri, da razpodi ehod, kar mu pa ni na tolike Opravičene reklamacije od strani slo- venske javnosti, da za mesto goriško, kjer treba izlasti višim javnim funkcijonarjem in voditeljem uradov popolne jezikovne kvali- tab. št. 17. Eventuvelni prigovori se imajo predložiti pismeno do dne 19. t. m. na ulož-□em zapisniku mestnega magistrata, ali pa ikaeije. da za tako mesto hoče imenovati j uatmeno pred komisijo, ki pride na lice mesta poštnim upraviteljem srditega Germana, kine dne 21. t. m. ob 10. uri predp. zna n: besedice slovenski in kateremu nedo- j Za makedonske begunce. Caharija staje tudi druzega vsposobljenja. Mož ima že Ivan, kamnoseški podjetnik Nabrežina 10 K, 47 let rlužbe in je vrhu tega — kakor trdi ' Ćelan Katarina J K, Pahor Rudolf 1 K; »?y>ča» — vešč le brzojavnemu poslovanju prej izkazanih 474 K 63 st., skupaj 487 K in so ga še le pred kratkim premestili k 63 st. vozni pošti, da — bi se kaj naučil. Zveza -Marijin douic v Trstu vabi Brezpogojno se torej pridružujemo pro- Da podlagi sejinega sklepa upravnega odbora testu rečenega goriškega glasila proti takemu * dne 4. novembra t. 1. svoje ude na izredni postopanju, ki pomenja na eni strani neod-pusten protekcijonizem na očitno škodo dru-zih sposobnih uradnikov ter na škodo Blužbe, a na drugi strani žaljivo preziranje ene narodnosti v deželi. Prav ima »Soča< : taki ljudje s tolikim pomanjkanjem vsposobljenja — naj gredo v pokoj«. Take službe so prevažne, da bi se smelo komu usluge skazovati žnjim . 1 praviteljstTO občine v Podsrradu. Svoj čas bili smo naznanili, da se je mnogoletni župan občine Podgradske, gosp. Slavoj Jenko, zahvalil na tej časti. V to so ga bile prisilile osebne in rodbinske okolščine, ki so ga že dlje časa ovirale in niso dopuščale, da bi tako vršil županska opravila, kakor je želel in kakor treba. Zahvalil se je meseca junija, a še le te dni bilo je imenovano upraviteljevo : toliko časa so gospoda pri na-me»tn?štvu in deželnem odboru potrebovali za sporazumljenje glede oseb, ki bi upravljale občine do izvolitve novega zastopa. — V^prejemsi Jenkovo odpoved bo namreč više oblasti odločile tudi razpuščenje obč. zastopa. I praviteljstvo obstoji iz Ivana 1'koviča » še vedno tako bolan da ne sme izba - je zahteval neznani dopisnik, naj pošlje na jati iz hiše. Prevzetju upraviteljstva sta se }*>*"> v Vidmu (Štajersko) pod ŠLev. 1000 dolgo protivila kakor se govori) Franjo Ma- *n««ek 100 gld., drugače da ga čaka smrt. rotti in posebno, do zadnjega hipa, Štefan I><%o *»e nikdo og\t»\\ na pošti v Vidmu, Zadtcović. On je bil pred nekoliko leti pred - j ki bi bil zahteval tako pismo. Minolo sredo **Mnil naroden, ker ni hotel plesati, kakor so poznanega lopova odpeljali na varno, kamor hoteli narodni nasprotniki. — Sedaj ni te^a. ; dostavljajo denarna pisma, ^edaj je obč. zastop razpušSen po sili okol- j »Miklavžev veder« v »Narodnem domu« -čin, ki nimajo nič opraviti z narodno mi- Pri 8V- Ivanu ho v nedeljo po četrti uri popoludne. Poleg Miklavževega nastopa bo petje novega pevskega zbora svetoivanskega njič končalo a tem, da ata se moža zgrabila in se začela pretepati. V pretepu sta pa oba pala na tla in sicer Kocjančič spodaj a njegov tast vrhu njega. Mahoma je pa Ju-rjevič zaupil ter se s prerezanim vratom zvrnil vznak, dočim je Kocjančič vstal držeč v roki odprt in okrvavljen krivec, s katerim je bil ranil tasta, ter vbežal. Nekaj hipov pozneje je pa Jurjevič umrl. Vsled tega je bil Kocjančič aretovan in tožen radi zločina umorstva. Po prečitanju obtožnice se je vršilo za sliševanje toženca. Toženca so, mej njegovo izjavo večkrat obli le solze. Priznal je, da je pokojnega ranil a izgovarjal se je, da ga ni hotel raniti tako, da bi mu vzel življenje ter da ga je bil pokojni sam izzval, rekši mu, da ako ne pusti otrok pri miru, mu bo razbil glavo z opeko. Pri teh besedah mu je pokojni Jurjevič tudi pretil z opeko v roki. Mej pričkanjem da mu je bil Jurjevič pljunil v obraz vsled česar je bil on Jurjeviča pahnil a Jurjevič je bil njega potegnil za seboj in sicer sta bila padla tako, da je bil on, Kocjančič spodaj. Jurjevič je imel opeko še vedno v rokah ter ga je hotel z isto udariti po glavi. Videvši se v nevarnosti, je on vzel iz žepa krivec hoteč JJurjeviča v lastno obrambo raniti v roko. Ko je videl svojega tasta tako težko ranjenega, je pobegnil. Toženec je zaključil svojo izjavo rekši, da ga je vsa Jurjevičeva družina vedno nadlegovala. Josipina Kocjančič, toženčeva soproga, zaslišana kakor priča, je izjavila, da sta bila nje mož in nje oče v sovražtvu radi dote 600 kron, katero je hotel nje mož imeti izplačano. O pretepu dne 27. septembra, ko je nje mož umoril njenega očeta je priča izja vila, da je bil nje oče spodaj a nje mož vrhu njega. Torej nasprotno toženčevi trditvi. Za njo so bili zaslišani kakor priče Ka rolina Jurjevič, Just Siran, -I osi p Jurjevič, Alojzija Jurjevič, Ivan Daris, Josip Veber, Anton Kermac in Andr kron razliku-, tem času šest tednov imajo voditi upravo in jejo od pravih po tem, da imajo jasnejšo1 razpisati ter izvesti nove volitve, da dajo barvo, malo bolj siv rob, in pa po tem, da iudetvu priliso, dasi samo izbere »j.h, ki papir ni dovolj satiniran (gladek). Ti ban-na; trajno vodijo upravo za tri leta. Mi se kovci so gotovo italijanske provenijence. nadejarar. za trdno, da se ijuto varajo oni, -7---- -----------~~—— " '" ' - k r a T-u naj o na to, da se novi upravitelji dajo I Porotno sodišče, v službo narodnim nasprotnikom, bili ti v Ra(Jj z|0ćina Umorstva. Včeraj se je vr- Ti-rtu. ah V Poreču, ali kje drugje ! Mi go- gila kazensfeu obravnava radi zločina umoran trdno nado, da na volitvah, ki se imajo Btva proti 32-letnemu zidarju Josipu Kocjanih zakonu izvršiti v kratkem ne bo dveh £j5u \z Doline. ioma" h strank, aaopak da bo samo jedna Obravoavi je predsedoval vit. 1'rhan- «rranka, stranka mož, ki ljubijo svoj slovenski cjch ; votanta sta bila sod. svet. Cazzafura d hrvatski narod, svoj slovenski in hrvatski jn Crusiz: državno pravdništvo je zaBtopal jezik, n ki žele. da ol»čina Podgradska, v ka- dr. Chersich a branil je toženca odvetnik dr. teri p« tako lepo združujejo Slovenci in Hr- Breitner. vatje. napreduje v duševnem in gmotnem Obtožnica sloni na sledečem dogodku : oziru. Na to bodo gotovo delali poklicani či- One septembra t. 1., zjutraj, se je Kanuji, upravitelji sami >n vsi pošteni možje cjančič pričkal pri sv. M. M. spodnji z neko in volilci ' V to pomozi Bog ! BT0j0 BVakinjo, zato ker se je ta pogovarjala Mestna hranilnica v Kamniku. V na cesti. Njegov tast Luka Jurjevič je na-t»*--ecu novembru 190-"» ie 176 strank vložilo stopil v bran svoje hčere ter dejal Kocjan-K 42.1*33 103 stranke vzdignile K čiču: »Zakaj ne pustiš pri miru teh ubogih f strankam izplačalo se je posojii otrok : kaj jih treba vedno mučiti ?« Mej K 12 2b*>—. — Stanje hranilnih vlog K Kocjančičem iu njegovim tastom ja pa vla-"21JI77-44. — Stanje hipotečnih posojil K dalo že dalje časa neprijateljsko razmerje. Denarni promet K 114.6"»o-75. Kocjančič je torej odgovoril JurjeviČu : »Kaj Industrija. Gospod Josip Bahr je pro- Be pa brigate vi za moje stvari ; ste li vi - i oblast dovoljenja za osnutje tovarne mila gospodar moje družine ?« Besedičenje se je i.a kemiš^th iz Jelkov na Greti kat. šL -4, nadaljevalo, postajalo vedno hujše ter sled- il a v r e. (Sklep.) Kava tiantos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.75 frk, za inarc 41.75 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.S0, za januvar 17.15, za marc 17.50, za maj 17.70. za avgust 1S.10, za oktober 18.10. Stalno (Vreme: zrarzlina.) Len d on. Sladkor iz repe surov 8l/s Sh. Java 9.04Vs Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 06.50- za september K —.— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concass • in Melispilf promptno K 70— do 71 — , za aept. K —— do —.—, dec.-avg. 67.30 do 67.80, N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Itio za bodoče dobave. Vzdržano. 10 in 5 st. zvišanja. Pari z. Kž za tekoči mcsec 15. . rž za ja-uuvar 15.—, za januar-april 14.90, za niaree-j unij-april 15.— (mirno?. Pšenica za tekoči mesec "20-20. za januvar 20.60, za januar-april 20.70, za ma-rec-junij 23.^0 (trdno). — Moka za tekoči mesec 28.70, za januvar 28.25 za januar - april 28.10, za marec-jimij 28 05 (stalno.). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za januvar 53.25, za jauuar-april 53.50, za maj-avgust 53.25 (mirno.> Špirit za tekoči mesec 39.25, za januvar 39.—, za jan.-april 39.25, za maj-avgust 39.50 (mlačno). — Sladkor surov 88° uso nov 23—23(mirno), bel za tekoči mesec 26.—.za januvar 26.12 V- (atalnoi za januar-april 26.50, za maj-avgust 27.37'/,, rafiniran, 571/,—58. — Oblačno. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 66 prašičev, od kojih se je prodalo 30 glav. — Razun tega se je prodalo tudi nekaj od predvčerajšnjega dne. — Cena boljši vrBti je bili K 116, slabši vrsti pa 110 K. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan oonlk brezplačno ln franko, KttttKKKKKKK****** * * * * * * * * i X * * * * * * * Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane \mm mizarst-e zađrnge y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. t. hiša Marenzi. Največja tovarna potiištra primorske dužele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, as-derni sestav. Konkurenčne oene. WW Album pohištev brezpl&6*a. * * m. * se * II n X X * * n x * n * a Borzna poročila dne 3. decembra. Tržaška borza. Nauoleoni K 19.0G—19.08';», angležke lire K do 23.98, London kratek termin K 239.50—240.1 .>, Francija K 95.10—95.3n, Jtalija K 95.15—95.45. italijanski bankovci K 90.15—95.45. Xemćja K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117 05—117.35. avstrijska ednotna renta K 100.40—1O0.70, ogrska kronska renta K 9S.3U— 98.60. italijanska renta K 101.90— 102.30. kreditne akcije K 083.--ti86.—, državne železnice K 673.--675.—. Lombardi K 88.——90. . Llovdove akcije K 746.--750.—. — Srečke. Tisa" K 327—332.—, Kredit K 47:i do 482, Bodenkredit 1880 K 292.--296.. Bo-1 denkredit 1889 K 289.--293.—. Turške K 144 — ' do 146.—, Srbske 2% K —.---. Parižka in londonska borza. 1* a r i z. (Sklep.) 3% francozka renta 9jSu>">, I 5°;u italijaEska renta 1l>4.15. Španski esterienr 90.67,' akcije otomanske banke 603. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi 93.50 uniticirana tucAka renta 88.65. [ menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta ; 102.55, ogrska 4°0 zlata renta 102.30, Liinderbank —.—. turške srečke 138.25, parižka banka 11.37, italijanske ni^ridijonalne akcije —. -, akcije Rio Tinto 12.33. Mirno. Dunajska borza ob 2. uri popol.: včeraj danes I »ržavni dolg v papirju 100.50 100.50 v srebru 100.35 100.55 Avstrijska renta v zlatu 120.60 120.60 v kronah 4°/„ 100.55 100.55 Avst. investicijska renta 31/-.0,, 92.80 92.80 j Ogrska renta v zlatu 4°,.. * 118.50 118.50 ' v kronah 4ft„ 98.4.r> 98.45 renta 3»/s ' .S9.85 S9.95 Akcije nacijonalne banke 1615.— lt>16. , Kreditne akcije <'»80.50 684.— London, 10 Lstr. 239.6o 239 60 ' 1CK> državnih mirlc 117.15 117.15 20 mark 2H.42 23.4^ 20 frankov 19.07 19.07 100 ital. lir 95.25 «>5.30 Cesarski cekini 11.32 1IUJ2 Tržna poročila 3. decembra. Budimpešta. Pieaics za april K 7.6S do 7.69. liž za april K 6.6i( do 6.61. za maj —.— do —.- , Oves za april K 5.4S do 5.49, za maj i\ —.— do —.—- Koruza za maj K 5.16 do 5.17. PSenica: ponudbe srednje ■—.— ; povpraševanje : mlačno, prodaja 11 .raga žita nespremenjeno. Vreme: megla. Hamburg. (Sklep pop.) Ivava Santos gooJ average za deceml>er 33, za marec 33" t za maj 34V4, za september 3&*,'4, %-zdržano ; kava Uio navadna loco -8.31, navadna reelna 32.35, navadna dobra 36.38. **************** Grlobol, kašelj, nahod, upadanje glasu, katar itd. ozdravite /. večkrat odlikovanimi Prendinijevimi paštiljami (od al u minirane sladke Skorje) koje izdeluje že nad 40 let P 1'rendini v Trstu. Preskušene tukaj in na vnanjem od zdravniških oblastij, ter počaščene se zahvalami visokih oseb. Opazka: Varuje naj se ničvrednih ponarejanj, ter zahteva vedno „Prendinijeve paštilje" k&tere se vdob,; v boljših lekarnah vsake dežele TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -— TRST -^ ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Zlatar Dragotin Vekjet (O. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zla tanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. ne manjše od 10.000 kron na liisc, ženi 1 j i sce, dedseine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). jfaton Sancin pok. frana potniki v Ameriko! IZ CUNARD prevaža potnike naravnost Trsta v Novi-York 7. brz'm parobrodom „AURANIA,A z 12GC) mesti III. ra?r?d« iti z 300 saW-tiiest' II. razred:« h kabinami iti z brzim parobrodom ,.CARPATHIA" z20v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopićev ; lastna špecijaliteta ćopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedose/ne kakovosti. ~ Se ne boji nikake konkurence slede zmernih cen kakor tudi Izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Podpirajte družbo Cirila in jtietoda! Salvator balzam (Liguer aromatic) Najuspešnciše domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli. glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. Vnopll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-XVclSClj mače zdravilo — TrpotĆev SOk. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej jtošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAU(K'HK : LEKARNA H tt8ALVATOEJUu tr Riedl, VARAŽDIN kbr. toj. X uatu od a>fd|qo o£i2|a — aDA^iap bz B?Bquioq po a?B|H J Jf ' op OS Z PIB p° eu)ln8 BBeupOUI po 3«|l| BUIZ0UUI X H -uapoT -pil 'afuj^ns afu§JAod 'a^oj^o ui 33jzoui ez 33piqo aoqzi i^sue^ipA ^ ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavsko belo po najnižjih cenah Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne, /i obiien obisk se priporoči \l:i rt in Ma rc. Operater kurjih očeij odlikovani specijalist (HORDAM ki ordinira na Cerso štv. 23, H. nadstropje, naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled za-raićenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki po-hebni metodi, ki ne prov-zroča a i kakih bolečin. cena 0.1 ene krone za operacijo ni nič, ako ue pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobii. Naznanilo. I). Zalazuik Kanfanar preskrbuje >.c već let let \in^kim trgovcem >n gostilničarjem nakup vina in pušilja tudi uialim otljcmalccia nanvna istrij»a"J;u vina po nizki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna in fvenoćisče vlasttii hiši nasproti postaje. X \LSHX -•' •>¥ JU*? ':>U.l - XSUX K OSHaAIKAillV » S |-;iUH)|a|qo i tu i u a f | ao;o8zj z buiaoSj^ baom ) g xxxxkxxxxxxkxxxkxxxxxxxxxxxxxxxx M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. \Vo»al nI. Torrente.) Zaloga izjalovljenih oblek za «o«pode, :l»:čkc ii>' otroke. Veliki iebor snovij za obleke, ki -e po men izgutovijo v lastni kroja>nici. llo^;it izbor površnikov, snkenj, liavelokov p<- .dio nizki^ cenali. PODRU Ž N I t; A ; „ALLA CITTA DI LONDRA < ul. 1'oste nnovv št. J. t vogal ul. Torje biaiica. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrst& obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno čuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. 30 malih stanovanj kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v bi&afc Stolfa. Pisarna v ul. Giuliajii St. 20A. II nadstr od 1—Si in 5—7 pop. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST j uPar p. Pertot priporoča tvojo zalogo jestvin, kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jaJco nizkik cenah, nadaj le moko, aito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. ^ TRST al. Padnina 19. - TRST Trst ulica »leili. Poate 3, voer«l ul. Torre biaoca Frodaja srebrne ure od 3 naprej, zlate ure od 8 pid. naprej. Izbor t-tja— skih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni oeni. Noictoroico slovenskazalo-a in tovarna lldjoldl DJoa pobi št ca Andreja Jug v Trstu. ulici S. Lucia 12. (zadej tribunala) pripfirofa vsake vrste solitedilnili ognjišč iz ene prvih čaAkih lovarn. Zel6 trpfžno blapjo. cene zuierut*. i ostuvijajo s€ tudi sledilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občustvu v mestu in na deželi p. i por nun se najtoplije. PETER VERČ0X — Ulica Chiozza štv. 14. TRST. iskoKi dvorišče). Pavel Oastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popoln:h sob. Dunaj—Trst. Ze'ezno pohištvo, zrcala iz Bel?'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, 4 -valni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI | Poln o vplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Zamenjava in ookomptujo Daje predujme na vred. papirje. Klir,„;a : _ r^^^Haia izžrebane vrednostne papirje in vnovćuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni upuje in p r o a a j a jjj kupone. — h —= izgubi = ■ vniie rent. z**lavnih pisem, prijoritet, komunalnih ...... ob^gacij srećk. delnic, valut, novcev in deviz Vlnkuluje ln divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. I^romeze izdaja k vsakemu žrebanja. { Bskompt in In km—o menic. W Bor—m naročil*. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema ' v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge ,do dne vzdiga. Promet ■ čeki in nakaznicami.