pofttnlna pavtallrsn« Leto !!.» štev. 112 V Ljubljani, četrtek dne 12. maja 1921 Posamezna itev. 1 K f shaja ob « zjutraj* Slane celoletno . . 130 K tr.escč-o....... iS , -a zased. c;em!je . SCO , za inozemstvo . . 530 . Oglas! za vsak mm višine atclpca (E3 mm) . C K oia!i "oglasi do 30 mm sto';;)C3 (53 ara) , J , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/fc Telefon »L 72. Upravništvo: Sodna ulica št 6. Telefon št 36. Račun kr. pošt. ček,.urad* štev. 11.842. Ljubljana, 11. inaja. Nemčija je kapitulirala. Včeraj se .is v Berlinu pod predsedstvom drja, VTirrha sefaviia nova vlada in Ke zvečer je nemški državni zbor, v katerem so centruia, demokrati in socijal-r.i demokrati se zbrali v novo večino 221 proti !7o glasovi sprejel predlog: »Državni zbor pooblašča vlado. d;i poda izjavo, ki so jo zahtevale zavezniške vlade v svoji noti od 5. maja pod točko C 1—4.» Breme, ki ga je s tem prevzela Nem-<":j;-'. ja strahovite. Še tekom tega leta mora, nemška vlarla izročiti zadolžni-(•f r.a 1 -12 milijard zlatih mark repa racijski komisiji. Obligacije bodo iztisne v treh kategorijah: prva za 12 milijard dne 1. junija 1921. druga z: 38 milijard najpozneje do 1. novembra J 921 in tretja za 82 milijard do istega dne. Na zadolžnice bo morala Nemčija odplačevati računajoč od 1. maja, odnosno 1. novembra t. 1. let-«0 6 odstotkov nominalne vrednosti zlatu, od katerih odpade 5 odstotkov na obresti. 1 odstotek na amortizacijo. Do popolnega izplačila obligacij mora Nemčija na leto prispevati iz amortizacijskega fonda: 2 milijardi zlatih mark ter 25 -f-1 % od vreduosti svojega izvoza. Ti prispevki so plačljivi v četrtletnih obrokih ter pričnejo 15. novembra t. 1. Do 31. maja mora nadalje nemška država izročiti repa-racijski komisiji 1 milijardo mark v suhem zlatu ali pa v primernih devicah. Mesto v novcu sme Nemčija pla čevati svoje obveznosti tudi v blagu in delu, toda le na zahtevo aliirancev. Vrednost tega blaga odnosno dela se bo odštela od celokupnega nemškega dolga po cenitvi, izvršeni od razsodnika." ki ga postavi reparacijska komi sija. Za izdane obveznice jamči Nem cija z vsem svojim premoženjem in všemi dohodki. Posebej pa bodo stali vsi njeni dohodki iz carine, oddaje vrednosti izvoza ter vseh* direktnih in indirektnih davkov pod kontrolo pododbora reparacijske komisije, id bo kot garancijski odbor skrbel, da sc iz teh dohodkov prvenstveno vršijo plačila na račun nemške 132 milijard-ne obveznosti. Kakor je ogromna 132milijardna obremenitev za Nemčijo strahovita materijalna žrtev, tako so zahteve vojaškega značaja prava moralična katastrofa. Nemčija si je navzlic mirovni pogodbi ohranila pod raznimi krinkami zelo močno vojaško organizacijo ter je z veliko spretnostjo zavlačevala in onemogočevala. izročitev svojih vojnih zverin sodiščem. Tudi tu je ultimatum antante ustvaril čisto situacijo. Nemčija je morala pristati, da razoroži svoje številne »prostovolj-ske> iu »samoobrambne* formacije, ki so zlasti v južnem delu države opasne opore imperijalističnih in kaiserovskih rovarjev; izročiti mora v natančno predpisanih' obrokih še ves svoj ogromni vojni materija 1 ter nemudoma pospešiti in končati sodnijsko postopanje proti vojnim krivcem. Nemški odgovor antanti bo pravočasno prispel pred Vrhovni svet in že pripravljene armade, ki bi bile 13. maja zjutraj pričele z okupacijo ruhrske-ga ozemlja, se ne bodo dale na pohod. Toda ekspedicija- ni preklicana, je le odgodena in Nemčija ve, da je doba izmikanja pri kraju. Najhujše spoznanje, ki ga je stekla Nemčija v zadnjih, zanjo tako kritičnih dneh, in ki je bilo morda glavni povod, da se je nemški državni zbor odločil za »da* in ne za »ne* nemških Tiatijonalcev, je to, da je Nemčija sprevidela svojo strašno izolacijo. Ni ga naroda, ki bi bil pokazal, da pomi-luje usodo velike države, katera tava danes ob robu propada. Vsi nemški apeli in prošnje so ostali brez odziva. Ves svet je molčal, ko so mu zastopniki nemškega ljudstva s sredstvi občudovanja vredne propaganoistične organizacije pokazovali, da je diktat antante nečloveški in da kruto žene v pogubo najlepšo kulturo Srednje Evrope. Ponovno obsojena od vsega kulturnega sveta, je Nemčija v globoki zavesti svojega popolnega moralične-ga poraza sprejela na sebe neizmerne žrtve. V Berlinu se je v tem tragičnem trenutku izvršila sprememba sistema. Nemški šovinisti so zbežali od odgovornosti in prisilili naeijonalno zmerne stranke središča in levice, da prevzamejo breme, ki sta ga naprtila nemškemu ljudstvu šovinizem in ira-perijalizem. Ali bo Nemčija svoje obveznosti megla izpolnjevati? Nemci so do vče- Nem či|a sprefela londonske zahteve NEMŠKI ODGOVOR ZAVEZNIŠKIM VLADAM. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Berlin, ll.maja. Nemški poslanik v Londonu je prošlo noč brzojavno sprejel nastopno noto, da jo izroči Lloyd Georgeu: Na podlagi sklepa državnega zbora sem pooblaščen z ozirom na zaključke zavezniških sil od dne 5. maja 1921. v imenu nove nemške vlade izjaviti nastopno: Nemška vlada se je odločila: 1 ) Da izpolni brez pridržka ali pogojev dolžnosti, katere jc določila reparacijska komisija. 2.) Da sprejme in ndejstvi brez pridržka ali pogojev jamstvene odredbe, katere je predpisala reparacijska komisija glede nemških obveznosti. 3.) Da izvede brez pridržka ali odloga odredbe glede razorožitve na suhem, na vodi in v zraka, kakor jih je naznanila nota zavezniških vlad z dne 29. januarja 1921.. pri čemer je izvesti zaostale odredbe takoj, druge pa ob predpisanem času. 4.) Da brez pridržka ali odloga obsodi vojne krivce in izvede ostale še neizvedeno v prvem delu note zavezniških vlad od dne 5. maja omenjene pogodbene določbe. Prosim, da o tej izjavi nemudoma obvestite zavezniške sile. Podpis: Dr.Wirth. — Nota je bila odposlana tudi v Pariz. Rim. Bruselj in Tokio. London, n. maja. Nemški poslanik je ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeu ob enajstih izročil nemški odgovor na ultimatum zaveznikov. Pogajanja z Italijo zopet ogrožena Beograd, ll.maja. (Izv.) Italijanska vlada je v posebni noti zahtevala v Beogradu kot podlago za gospodarska pogajanja gotove garancije glede ribarstva. kobotaže in gospodarskega zaledja Zadra. Naša vlada je te zahteve odklonila. (Glej naše včerajšnje poročilo iz Rima. Uredn.) Iz Rima do tega trenutka še ni dospel odgovor. Zdi pa se. da bodo Ita- lijani vztrajali na svojih zahtevah". V, tem slučaju je treba računati s tem. da za enkrat še ne pried do nadaljevanja prekinjenih pogajanj. Jugoslovanska komisija za pogajanja z Italijo je iipela danes sejo. na kateri je predelavala materijal, predložen ji od raznih gospodarskih kor-Doracii in strokovnjakov. Iz ustavotvoine skupščine RAVNOPRAVNOST SLOVENŠČINE V KONSTITUANTI. — GLASOVANJE O USTAVI BO V ČETRTEK. Vtis nemške kapitulacije v Londonu in Parizu SANKCIJE OSTANEJO! London, 11. maja. (Izv.) Na vprašanje poslanca Lamberta v spodnji zbornici je izjavil Llovd George, da pomenja odgovor Nemčije, ki mu ga je danes ob enajstih dopoldne izročil poslanik Stamer, da sprejme Nemčija popolnoma vse zahteve Antante. (Veliko odobravanje v zbornici.) Drnge vlade, ki imajo svoje zastopnike v vrhovnem svetu, so bile o izročitvi nemškega odgovora telegrafično obveščene. Na vprašanje poslanca Bot-tomlisa, ali se bodo dosedanje sankcije ukinile, je odgovoril Llovd George z «ne». Pariz, 11. maja. (Izv.) V ospredju političnega interesa je sedaj vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Francoska zbornica, ki se sestane 19. t. m., k novemu položaju. Od strani, ki odobrava Briando-vo pomirljivo politiko, doznava Vaš do- pisnik, da se bo ministrskemu predeed niku posrečilo, dobiti v zbornici večino za ratifikacijo londonskih dogovorov. V senatu so njegovi izgledi baje slab* ši. Vendar sc pa ne računa s padcem ka< bineta. V zbornici id v senatu sicer ne bo izostala ostra kritika, ker so skrajni nacijonalisti in Tardieujeva skupina vsled politike zadnjih mesecev izgubili vse zaupanje celo v Anglijo. Poizkušali bodo vsaj, da zmanjšajo kolikor mogoče večino vlade. V presoji izjave, ki jo bo podal Briand, se mora tudi računati notranjimi političnimi oziri. Občinstvo je sprejelo vest o sprejemu ultimata po Nemčiji z veliko radostjo. Vaš dopisnik je dobil utis, da večina pre bivalstva želi ublažitev odnošajev med Nemčijo in Francijo. Premirje v Gornji Sleziji SPORAZUM MED KORFANTVJEM IN PLEBISCITNO KOMISI IO. — USTAVL.IEN.IE SOVRAŽNOSTI. — NOVA RAZDELITEV ŠLEZIJE. — KORFANTY.IEVA ČRTA POSTANE MEJA. Dunaj, ll.maja. Kakor poročajo listi iz Varšave, so dovcdla pogajanja med medzavezniško plebiscitno komisijo in Korfantyjem do uspeha. Uporniške čete se bodo morale umakniti na določeno demarkacijsko črto, na kateri bodo ostale do končne re-šitve gornje-šleškega vprašanja. V* ozemlju, ki ostane začasno zasedeno, sc nahaja tudi gomje-šleško industrijsko ozemlje. Na podlagi tega dogovora so se ponoči od ponedeljka na torek ustavile vojaške operacije. Berlin, 11. maja. «Achtuhrabend-blatt* javlja iz Bazla: Kakor doznava »Chicage Tribune* z verodostojne strani, je veleposlaniška konferenca načeloma sklenila, okrožja Pštiuo. Rybnik, Velike Strelce in Tarnovvice prsoditi Poljski, dočim dobi Nemčija scvern oin zapadno Gornjo Slezijo. Pariz, ll.maja. »Erscelsior* objavlja interview s Konfantyjem. ki je izjavil : Mi smo močni in odločni. Osvo- jili smo malone vse ozemlje, ki ga zahtevamo. Nc nameravamo prodirati dalje, toda umaknili se tudi ne bomo. Upamo, dabo vrhovni svet ugodi našim pravičnim zahtevam. Izdal sem strogo povelje, da se je ogibati vsa ketnu spopadu z zavezniškimi četami. Varšava, ll.maja. (Izv.) Sinoči je dospel v letalu iz Pariza kurir neke tukajšnje inozemske misije, ki je prinesel s seboj važna poročila. Z veliko verjetnostjo se govori, da nameravajo ne samo v Parizu, temveč tudi v Londonu vzeti takozvano Korfanty-jevo črto z malimi izpremembami za podlago za razdelitev Gornje Slezije. Obenem so iz Bvtoma in iz Wesno-wi dospele brzojavke, da jc medza-vezniška komisija s Korfantyjem sklenila dogovor glede demarkacijskc črte, ki se več ali matij krije s Korfan-tv.ievo črto. Te vesti so. kakor se javlja, napravile v Nemčjji zelo slab vtis glede usade Gornje Slezije. Faiistovski volilni teror Rim, 11. maja. (Izv.) Iz Taranta poročajo, da je prišlo v Castel Ve-tranu do krvavih pobojev med pristaši socijalistične in ljudske stranke ter med fašisti. Socijalisti so imeli shod. katerega so fašisti hoteli razgnati. nakar so se zborovalci spoprijeli. Proti fašistom so nastopili tudi klerikalci. Pri tej priliki je bilo usinrčenih sedem, ranjenih pa 15 oseb. Bergano, u. maja. (Izv.) Včeraj popoldne sta dospela v Fiuggi dva raj govorili, da ne. Toda nemški narod ima v sebi toliko žilavosti, toliko organizatorične sposobnosti, toliko delavnosti in toliko ljubezni do svoje države, da bo tudi to najhujšo krizo prestal. Kadar bo odkrito in pošteno vršil dolžnost povračila, za »trašne krivice, ki jili je prizadejal kulturni in napredku človeštva, mu bodo narodi priznali ugled in spoštovanje, ki ga zaslužita niegova pridnost in sposobnost. kandidata republikanske stranke. Priredila sta shod, na katerem sta protestirala tudi proti fašistovskim nasiljem. Cim so padle besede «na' silie*. je žc republikanske poslušal cc obkolila množica fašistov ter skupščino razgnala, govornike pa pretepla. Nasilstva gornjeita-ierskih komunistov DELAVCI OSVOBODILI ARETIRANE NAPADALCE NA DEŽELNEGA GLAVARJA. Gradec, ll. maja. Orožništvo je v noči od ponedeljka na torek prijela pri Kadersdorfu ob Murici štiri delavce. ki so osumljeni, da so se dejansko udeležili nasilstev proti deželnemu glavarju dr. Rintelnu in proti deželnemu svetniku Prischniggu. Ko so jih eskortirali v Bruck, so jih morali na potu izpustiti, ker je delavstvo murške doline zasedlo železniške postaje in ceste, ki vodijo v Bruck, da preprečijo izročitev are-tiranccv dcLc':jemu sodišču v Gradcu. Dcžclra vlac'a jc odredila vse po-Jei trebno proti Umu koraku. Beograd, ll.maja. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik Ribar ob 4. uri popoldne. Preči-tale so se prošnje in pritožbe. Nato je predsednik Ribar zavrnil opazko komunista Fabjančiča v včerajšnjem govoru, ko je rekel: «kje je n. pr. tukaj v konstituanti napisan kak akt v slovenskem jeziku?* Ribar je opozarjal, da je notorično. da se vsak govor, ki ga govore Slovenci slovensko, stenografira po slovenskih stenogra-fih. Istotako je vsaka interpelacija, ki jo izroče poslanci v slovenščini, sprejeta v tem jeziku. Zbornica ima slovenske stenografe ir. strojepiske, ki so Slovenke iz Ljubljane. Protestira proti temu, da se delajo kake razlike med slovenskim in srbohrvatskih jezikom. Tu ni nikake razlike, ampak popolna ravnopravnost. Predsednik prosi poslance, da v bodoče takih izpadov ne delajo. Nato govori poslanec Spalajkovič (radikal), ki pravi, da se morajo pojavi kakoršen je boljševizem in komunizem, smatrati za predmet soci-jalne patologije. Pojasnjuje, kako je prišlo v Rusiji do boljševizma. Nobena diktatura se ne more dalj časa držati. ker je protivna elementarnim pojavom civiliziranega sveta o politič- nih' svoboščinah. Zato treba v ustavi zagotoviti, da nc bo niti od zgoraj ni-in od spodaj mogoča diktatura. Za njim je govoril dr. Jos. Hohnjcc. ki se jc pečal z naredbo ljubljanske deželne vlade zaradi piotidržavnegn. hujskanja. Napadal je zlasti Samostojno kmetijsko stranko, češ. da podpira ta «policijski režim*. Vsled tega je prišlo do viharnih spopadov: med poslanci SKS in klerikalci. Za Hohnjecom jc zahteval demokrat Agatonovič, da naj posveča država največjo pazljivost kmetskim masam. Odgovarjal je točko za točko na Šurminov govor, posebno na nje-i govo trditev, «da ne more biti Jugoslavija brez Bolgarije* ter povdarjal« da prihajajo te zahteve Jugoslovanskega kluba iz bojazni pred namišljeno srbsko hegemonijo. Sedanja generacija ne more pozabiti globokih ran« ki jih je zadala Bolgarija; zato za enkrat ne more biti govora o sprejetju Bolgarije v Jugoslavijo. Za Agatonovičem je govoril še lan munist Cokič. nakar je bila sera zk-ključena ob poldesetih zvečer. V generalni debati ima govoriti Šf šest govornikov. Glasovanje o ustavil se bo vršilo, ako ne pride jutri dopoldne do kakih incidentov. Županska volitve Kranju MESTNA UPRAVA V DEMOKRATSKIH ROKAH. Kranj, ll.maja. (Izv.) Novi mestni občinski odbor jc imel danes svojo prvo sejo, na kateri so se vršile volitve župana n svetovalcev. Za župana je bil z 18 glasovi od 24 izvoljen g. Ciril Pire. trgovec in posestnik, za prvega svetovalca g. Franc Holzha-cker. zobotehnik, z 19 glasov, za drugega svetovalca g. Ivan Šavnik, trgovec. z 18 glasovi, za tretjega g. Mak-so Fock, tovarnar z 18 glasovi in za četrtega svetovalca potom ožje volitve g. Rajko Marinčič. Ta jc pristaš SLS, dočim so vsi ostali demokrati, tako da se nahaja mestna uprava odločno v naprednih rokah. Pred osvobojenjem Suiaka Bakar, ll.maja. V ponedeljek so ob 13. uri prevzele naše čete od italijanskih zasedbenih čet vse okoliške kraje okoli Sušaka in sc približale mestu. Demarkaciiska črta se jc prestavila na črto Martinšica-Sv. Ana-Orehovica. V informiranih krogih sc splošno smatra, da bodo naše čete 12. aii 13. t. m. vkorakale na Sušak. Povsod, kamor so prišle naše čete, vlada veliko navdušenje, s hrepenenjem pa se pričakuje prihod naših čet na Sušak. Kakor se javlja iz Reče. vlada med Rečani beli narodnosti morda še večje navdušenje, kakor na Sušaku samem. Zanella se vrača na Reko Beograd, ll.maja. (Izv.) Današnja "Pravda* poroča iz Bakra, da je Zanella včeraj odpotoval iz Bakra. o najnovejših vesteh je prišlo med njim in italijansko komisijo v Opatiji do sporazuma, na podlagi katerega sc je Italija zavezala, da bo podpirala Zancllino vlado na Reki pod pogojem, da se on izjavi, da bo priznal Italiji pravico intervencijo v vseh vprašanjih reške vlade. Prihod Za-nellc na Reko sc pričakuje za dne 12. t. m. Volilni resultati OKRAJ CELJE. Višnja vas: SLS. brez volitev 16. Svetina: SLS. 57 (11), SKS. 26 (S). Šmartno pri Celju: SLS. 11. SKS. 5. Škofja vas: SLS. 135 (7), SKS. 113 soc. dem. 256 (12). Sv. Lovrenc nad Prožinom: SLS. 120 (11^ Kmetska delavska zveza 54 (5). Dramlje: Ena sama kompromisna \ittš 16 odbornikov. OKRAJ BREŽICE: Koprivnica: Ena sama lista SKS. 16 bornikov. Anze: Ena sama lista SLS. 10 odhorB. Senovo: Ena sama lista SLS. SKS. 7 Odbornikov. Pleterje: Ena sama lista SLS. 12, SK?. 4 odbornike. Stolovnik: Ena sama list? SLS. 10 odbornikov. Sv. Vid: SLS. 57 (12), SKS. 17 (4). Mihaloveč: SKS. 31 (4), soc. dem. 11 OKRAJ ČRNOMELJ: Kot: SLS. 41 (11). napredna stranka X (5). OKRAJ KRŠKO. Kostanjevica: SLS. 270 (16\ SKS. dS' f-5), soc. dem. 47 {3). Tržišče: SLS. <11 d), SKS. 138 (9i. šmarjeta: SKS. 197 (13), SLS. 173 (U). Dosedaj zagrizena klerikalna občina. OKRAJ KRANJ. Slražišče: Gospodarska stranka 71 :5\ soc. dem. 115 (S), delavska zveza 65 (ni. kmetska zveza S9 (6). OKRAJ KAMNIK. Peče: SLS. 86 (111, napredna lista 47 iS}, Blagovica: SKS. 33 (8). SLS. 127 (13). Krasna: SLq. 86 MOV napredne sfrauk? 56 (6). Lukovica: SLS. 2o skrivnih potih. Grška vlada je namreč prepovedala časopisju prinašati vesti z azijskega bojišča. Da bi javnost ne bila poučena o dogodkih kakor se odigravajo v resnici, je vlada uvedla cenzuro, ki pušča na svetlo samo poročila grškega generalnega štaba. Ta pa se dajo primerjati svoječasnimi poročili avstrijskega generalnega štaba, tako so potvorjena in neresnična. Policijski agenti s paz-nim očesom zasledujejo razpoloženje v javnosti in nastopajo proti vsakojakim pojavom nezadovoljstva z najostrej-šimi sredstvi. Da pride človek na Grškem v zapor ni treba da reče kaj proti Konstantinu ali njegovi politiki. Zadostuje že, da pogodrnja proti draginji, pa je že aretiran in zaprt. Draginja pa raste brez primere. Grška drahma jo v primeru s francoskim frankom v relativno kratkem času silno padla. V Atenah stane kg kruha 2'80 drahme, kg govejega mesa pa 12 do 13 drahem. Vsled ponesrečenih vojaških operacij, je javno mnenje silno razdraženo. Mnogi Konstantinovi pristaši so se začeli sedanjemu režimu odtujevati in misliti na povratek Venizelosa, o katerem so prepričani, da je danes edini politik, ki more rešiti Grško iz težkega položaja v katerega se je zapletla. Bolnice v Atenah, Patrasu, Volosu, Smirni in Larisi so polne vojaških ranjencev, katerim je najstrožje prepovedano pripovedovati o bojih v Mali Aziji. Vojak ki bi se pregrešil proti tej zapovedi, bi moral tak«j zopet na fronto. Radi velikih izgub vojske je vlada pozvala pod orožje še tri letnike vojaškiho bvezancev, toda odziv je bil malenkosten in obvezance jo morala tirati v kasarne policija. Po svefii — Napredek fa&zma. Pred kratkim se je osnoval fe.šistovski krožek v New-yorku, sedaj pa poročajo iz Lucerna, da se je tudi tam ustanovila zveza bojevnikov. — Albanska vlada pod padcem. Po vesteh iz Tirane se pričakuje skorajšnji padec albanske vlade. Kandidata za sestavo nove vlade sta episkop Faneli in korčanski poslanec Pandeli-Vangeli. Albanski parlament jc sklenil, da se razveljavijo drinske volitve, kar je smatrati za zmago Ahmed bega Cmačkega. Ravnotako je bilo sklenjeno z večino glasov, da se v Albaniji odpravi naslov »begi*. Episkop Faneli in Ahmed beg delata sedaj na to, da se sestavi iz naprednih elementov nova stranka pod imenom de-mokratksa ali liberalna stranka. Sfrajk angSeških rudarjev Že nad mesec fini traja rudarski štrajk v Angliji. Rudarji _ še vedno vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah in ponovni poskusi, da bi se premo-garji vrnili na delo. so doslej ostali brezuspešni. Vztrajanje štrajkovcev seveda izziva neprijetne posledice. V Angliji se zaloge izčrpavajo in premoga začenja primanjkovati. Železniški promet je skrčen na najpotrebnejše, vsled česar trpi cela dežela na pomanjkanju sredstev, ld so potrebna za vsakdanje življenje angleškega naroda. Da bi premogarska kriza ne imela usodnih posledic, je angleška vladi pred časom določila, da se imajo zaloge premoga razdeliti po primernem ključu po celi državi. Zato je precej časa prevažala premogovne rezerve v mesta, kjer so se zaloge izčrpale. Toda kmalu se je pokazalo, da na ta na-'•in kriza ne" bo odpravljena. Zveza železničarjev in promctnili delavcev je sklenila, ustaviti prevažanje premoga iz kraja v kraj. Žele vsled posledic, ki bi v tem slučaju zadele delavstvo vseh industrijskih podjetij na Angleškem, so železničarji svoj sklep revidirali ter ga omilili. Toda tudi to ni vladi mnogo pripomoglo. Po mesecu dni životarenja s premogom, je danes Anglija dospela na mrtvo točko. Lastnega premoga ima sedaj za tekoče potrebe premalo in da vzdrži obrate v delu, bi morala uvažati premog iz inozemstva. Prometni delavci in železničarji so se po tej nameri uprli :n odločili, da tujega premoga ne bodo nakladali in prevažali. Poleg tega je tudi mednarodna federacija transportnih delavcev izdala povelje, da se mora onemogočiti odpravljanje premoga iz tujih dežel v Anglijo. Na ta način se nahaja angleška vlada pred novim vprašanjem, ici jo zadeva v živo bistvo. Vprašanje premoga je zanjo danes vprašanje življenja, od katerega je odvisna vsa bodočnost naroda. Fol!im Eieleie '+' Poraz klerikalcev v Beli Krajini. Klerikalni časopisi ponovno poročajo o »veliki zmagi* v Beli Krajini. Kakšna je ta njihova »zmaga*, naj dokažejo sledeče številke: Poročila imamo iz 28 belokranjskih občin. Izmed teh 28 občin klerikalci v 9 občinah sploh niso mogli postaviti kandidatne liste ter je zmagala SKS brez boja. — V sledečih občinah ima SKS večino: Ra-doviea. Loka, Semič. Radence, Dobli-če, Suhor, Metlika, Črnomelj in Vinji vrh. — V ostalih 5 občinah ima SLS sicer večino, toda SKS je tudi močno zastopana. Razmerje je sledeče: Bož-jakovo SKS 3, SLS 13, Petrova vas SKS 2. SLS 8, Griblje SKS 4, SLS 6. Stari trg SKS 7, SLS 9. Talčji vrh SKS 6, SLS 10. — SLS je postavila samo svojo kandidatno listo v štirih občinah, ker je lista v Drašičih kompromisna lista. — Tako ima SKS večino v 18 občinah, v eni je kompromisna ilsta, v štirih občinah so klerikalci sami gospodarji, v petih občinah je pa SKS močno zastopana. + Občinske volitve v celjskem sodnem okraju so končane. Klerikalci imajo od 22 občin večino samo v 8 občinah. V celjski okolici, kjer so imeli poprej 12 mandatov, so sedaj izgubili dva, dočim so naprednjaki obdržali svojo pozicijo. Pridobili so soci-jalisti. -f Mariborska «Straža» z dne 11. t. m. kar besni proti demokratom in vla di, proti Srbom, vojaštvu, policiji in orožništvu in trdi, da se celo v Italiji in Avstriji Slovencem godi bolje, kakor v Jugoslaviji. »Straža* postaja res od dne do dne vedno večji kulturni škandal za slovenski narod. Zanimivo je tudi dejstvo, da sicer na eni strani vedno propagira naziv Jugoslavija za našo državo, v svojem političnem pregledu pa se dosledno poslužuje naziva SHS. S tem pač najbolje dokumentira, da se zavzema za enotno ime tudi samo zato, ker ji nudi to povoda za hujskanje proti današnji politični konstelaciji. Pa se klerikalci še pritožujejo, da jim je naredba proti hujskačem vzela svobodo kritike... -f- Pred glasovanjem o ustavnem načrtu. Političnih krogov, kakor tudi vsega novinstva se je polastila pred glasovanjem o vladinem ustavnem načrtu precejšnja nervoznost. Novine poročajo o vseh mogočih pogajanjih med posameznimi političnimi skupinami, o prizadevanjih poedincev, da «e najde kakršnakoli baza. na kateri bi bilo mogoče doseči sporazum, ki bi omogočil sprejem predloženega ustavnega načrta. Ravno tako se javlja vsak dan o razkolih in nesoglasjih v poedinih klubih in strankah. Tako poroča zagrebški »Obzors, kot pravi iz dobro informiranega vira, da je vla-dina večina pripravljena na pogajanja s slovenskimi člani jugoslovanskega kluba, ki so pripravljeni glasovati za ustavo, ako se iz ustavnega načrta vrže »kancelparagraf* in ustavno la-garant-ira nedeljivost Slovenije. »Ob-zor» sam ne veruje temu poročilu iz Beograda in dostavlja, da hrvatski klerikalci v nobenem slučaju ne mo« rejo sprejeti toga vladnega predloga, ker se v istem niti najmanje ne upošteva načela, izražena v klerikalnem ustavnem predlogu. — Istotako se vrše pogajanja med vlado in muslimanskimi poslanci iz južne Srbije. Kaakor javljajo zadnja poročila, je poteR pogajanj ugoden ter je verjetno, da pirde do sporazuma v agrarnem vprašanju, nakar bi se muslimanski poslanci vrnili v radikalni, oziroma demokratski klub, iz katerega so izstopili. Vpliven član te muslimansko grupe se je v pogovoru z urednikom »Epohe* izjavil, da muslimani tudi v: slučaju, da bi ostali radi agrarne reforme v opoziciji, ne bi mogli glasovati proti ustvi. r «0 našem ustavnem vprašanju.* V zadnji številki »Jugoslovenske Njive* priobčuje narodni poslanec in član ustavnega odbora Juraj Demetrovi-j pod gornjim naslovom članek, v katerem glede imena naše države pravi: »Rajše akceptiram popolno edinstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri se bo brezdvomno raz« vila in pojačala edinstvena jugoslo-vanska misel in razvil en sam jugoslovanski narod, nego kraljevino Jugoslavijo, katera bi s svojim notranjim ure jen jeni delila Srbe, Hrvate in Slovence in nadaljevala dosedanje trojstvo poedinih narodnih delov. Za pravega Jugoslovana je samo ena mož« nost: edinstvena Jugoslavija ali edin-, stveno urejena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako je za sedaj nemogoče radi plemenske občutljivosti izvesti enotnost tudi v imenu. A Jugoslavija, v kateri bi bilo narodno edinstvo izvedeno samo navidezno, .samo v imenu, ne more priti niti v kombinacijo, torej moro biti tem manj predmet kakoršnegakoli sporazuma.* Ta izvajanja enega najuglednejših član nov demokratskega kluba so dokaz, da demokratski klub ne vstraja načelno na stališču, da dobi naša država ime Jugoslavija, ker je prvo potrebno, da se izvede najprej popolno narodno in državno edinstvo. a ime in naziv države bo potem lahko prišel samo po sebi. '+' Prepovedana Radičeva skupščK na. Hrvatska pokrajinska vlada odločno dementira novinske vesti, da je beograjska centralna vlada na svojo roko prepovedala veliko binkoštuo skupščino Radičeve stranke. Ban jo ministrstvu notranjih del predložil ol> širno in izčrpno poročilo o delovanju Radičeve stranke. Ministrski svet je vzel to poročilo na znanje in pooblastil hrvatskega bana, da postopa pc zakonu in potrebi v svojem lastnem delokrogu. Ker ima zagrebška vlada dovolj dokazov o protidržavnih tendencah in agitacijah Radičeve stranke je prepovedala Radičevo skupščino po § 6. zakons o pravici zborovanj:', ki se glasi: »Politična oblast je dolžna prepovedati vsako skupščino, katere namen je v nasprotju s kazenskim zakonom ali katera je nevarna javnemu redu.* Vse vesti o nekih posebnih instrukcijah iz Beograda so tendenci-jozno izmišljene. '-f-' Poveličevanje fašizma. Človek M mislil, da kaj takega ni mogoče, pa sc je vendar zgodilo. Graška »Tages-post* se je spravila nad italijanske fašiste in jih poveličuje in popisuj 3 njihove uspehe, ki so: razpust zadnje italijanske zbornice, prihod 200 novih poslancev v rimski parlament po 15. maju in revizija rapallske pogodbe, ki šele pride na vrsto. Pa naj še kdo reče, da se je staro nemško - i talija n-kso prijateljstvo ohladilo! ansrleškega * Imenovanja v državni službi. Fran Canjko, okolišni nadzornik policijskih detektivov pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, je imenovan za revirnega nadzornika policijskih detektivov pri policijskem komisariiatu v Mariboru. Hin-ko I. L o t r i č, nadporočnik v rezervi in poizkusili uradnik varnostno straže pa za revirnega nadzornika varnostne straže v Ljubljani. Minister za prosveto je Ivana Rusa. računskega revidenta pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, imenoval za knjigovodjo ljubljanskega narodnega gledališča v VII. činovnem razredu. Fradni živinozdravnik dr. Ivan Z a-v r n i k. razrešen službe uradnega živi-nozdravnika pri civilnem komisarijatu za Prekmurje v Murski Soboti ter imenovan za profesorja na kr. veterinarski visoki šoli v Zagrebu. Računska asistenti-nja Angela V a d n a 1 je imenovana za računsko oficijalko. * Razpisana služba upravitelja- Za posestvo bivšega nadvojvode Friderika »Be-Ije* v Karanji je razpisana služba upravitelja. To posestvo je sedaj državna imovina. Natančnejši p°g°j' so razvidni iz razpisa, objavljenega v 48. številki »Uradnega lista za Slovenijo*. * Razpisane zdravniške službe. Razpisane so službe okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Trbovlje. Gornji Ljubljana, 11. majs. junija pri zdravstvenemu odseku za Slovenijo. * Odgoditev razmejitvenih del na Koroškem? Iz Maribora poročajo: V; koroškem odseku, kjer bi se že v kratkem imela pričeti razmejitvena dela, so ista odgodena na nedoločen ča=, ker je došlo iz Pariza obvestilo, da je vrhovni svet v Parizu vzel na znanj-1 jugoslovanski protest proti krivični izvedbi plebiscita v coni A in se bo šele odloČilo, ali naj se smatra rezultat plebiscita za veljaven ali ne. * Navodila pokrajinskim vladam« Ministrstvo notranjih del je izdalo pokrajinskim vladam navodila glede kazni za osebe, ld rujeoj proti državi, oržavnim oblastim in proti naši armadi. * Važne konference v Beogradu. V političnih krogih "je vzbudila veliko pozornost konferenca, ki se je vršila v torek popoldne v ministrskem predsedstvu v Beogradu. Ministrski pred* sednik Pašič je povabil k sebi zastopnika demokratske stranke iz Hrvat* ske gg. dr. Rojca in dr. Lukiniča, potem gg. dr. Korošca, Bariča, dr. Lagi-njo in dr. Drinkovica. Prisotni so bili tudi ministri Pribičevič in Draškovič ter poslanec dr. Trumbič. Razpravljalo se je o razmerah na Hrvatskem po- grad in Ljubno. Prošnje je vložiti do 15. vodom zadnjih dogodkov in o iiotreh* uifi ukrepE fer o" vprašanju~ žpotafti- ma v zadevi ustave. Koiifercnca je trajala do osmih zvečer. * Načrt zakona o srednjih" šolah. Glavni prosvetni svet ministrstva prosvete js pričel predvčerajšnjem razpravo o načrtu zakona, o srednjih šolah, ki bo veljaven za vso državo. 14 Zvišanje plač vojaškim uradni-fcan. Iz Beograda se nam poroča: Namestnik vojnega ministra, g. Draško-viiS. je z višal plače nadzornikom, pod-nadsomikom, risarjem, mojstrom raznih obrtov, diurnistom in drugim usluZbencem, ki so zaposleni v vojaških tovarnah, artiljerijskih delavnicah, pri komandah in v raznih vojaških zavodih. Zvišanje plače velja od 1. aprila 1921. * Glasilo ceatrurnašliili komunistov v Bosni. V .Sarajevu prične te dni izhajati iit »Glas Slobode*, organ soci-jslistične delavske centramaške stranice- List bo urejeval Srctan Jakšič. J oovcricc, ki skoraj nikoli ne zadostne resnice in sc večinoma le izraz rr,z-gtettu strasti aii pa prenagljenih kombinacij. so se zadnje dni lotile tudi vsc-učiliškcga profesorja drja. Prijatelja. Ker smo ravno mi prav dobro poučeni o marsikateri podrobnosti izza vojnega časa, smemo psč reči, da se profesorju Prijatelju. ki j'" bil takrat v dunajski dvorni knjižnici, dela očita krivica. Mi vemo. dr je dr. Prijatelj izkazoval naši nacionalni stvari službe, ki bi si jih bil mnogi premislil, ker so bile opasne ne le za njegov položaj, temveč naravnost za njegovo osebno svobodo. Kakor obžalu jemo, da se je dr. Prijatelj svoječasno pridružil famozni »avtonomistični* izjavi. tako smatramo na drugi strani za nedopustno. da se njegovo ime spravlja v zvezo p tistimi protinarodnimi elementi, i:i so ostali še danes, kar so bili do samega prevrata. * Poturica. Poročali smo že, da se Je 6. maja vršila aneksijska proslava v Nabrežini. Brali smo tačas v italijanskih časopisih, da so se slavja udeležili tudi nekateri Slovenci. Zdaj nam je prišla v roke tudi dotiena Številka glasila tržaških' fašistov, ki opisuje proslavo. «PopoIo di Trieste* piše, da je potem, ko je prebral na brežinski župan aneksijski dekret, nastopil v imenu Slovencev (katerih? Ur.) neki Karel 'Jusstg, bivši častnik italijanske vojske, ki je govoril y takem smislu, da je bilo gotovo vse na-brežinske Slovence sram. ko so slišali o njegovem govoru. Jussig je poveličeval aneksijo Julijske Benečije po italijanskih četah ter zaklical na koncu «2ivio Italija!*, nakar so prisotni fašisti zakrulili «Živio Italia!* čeprav iz dna svoje duše sovražijo naš jezik. — Radovedni smo, kdo je ta Jussig, in dobro bi bilo, da- se zgodovina. moža nekoliko preišče ter objavi. da ne bodo Italijani proglašali izdajic za tolmače volje našega zasužnjenega naroda. * Idrijčani proti italijanščini. V»i pod jetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, vodi telji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajalisča obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, na dan objave v »Uradnem listu* zaposlenih v njih obratu, ki so izpolnili 20 leto, bivajo že najmanj eno leto v tu-zemstvu in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki morajo obsezati tudi one delavce, ki delajo za obrat proti plačilu izvun obratovališča. Uradna doba prised-nikov in namestnikov, ki se na novo izvolijo za štiri leta. se konča dne 1. avgusta leta 1925. * Smrtna kesa. Danes opoldne je umrl v Ljubljani dr Jakob Rajh, odvetnik v Slovenjgradcu. Pogreb v petek ob 16. uri iz Leonišča. N. v. m. p. * Českd obec v Ljubljani vyziva svoje členstvo k li časti na uvitani če-skeho peveckeho spolku »Hlahol* z Prahv. Sraz v sobotu o %3. odp. na Kongresnim trgu pred universitou. * «Kolo jugoslovenskih sester» v Ljubljani poživlja vse jugoslovensko ženstvo v Ljubljani, naj se v največjem številu udeleži sprejema češkoslovaškega pevskega društva »Hlahol* in koncerta tega društva. Prosi se, da bi se naše ženstvo udeležilo sprejema in koncerta v narodnih nošah. Skupni odhod na kolodvoj k sprejemu v soboto ob treh popoldne. Zbirališče pred vseučiliščem. * Družba «Komet» v Ljubljani je darovala dijaški kuhinji »Domovini* namesto honorarja dr. Demšarju 100 K. * Zdravstveno stanj« v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v področju mestne občine ljubljansko v dobi od 1. do 7. maja naredilo 29 otrok med temi 3 mrtvorojenčki. umrlo pa je v tej dobi 23 oseb in sicer 10 moških in 13 žensk. Med umrlimi je 16 domačinov, 7 pa tujcev. Smrt je nastopila v ~ slučajih vsled jetike, v 3 slučajih vsled življenske slabosti, v 2 slučajih vsled raka. v 2 slučajih vsled srčne hibe in v 7 slučajih vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. V tej dobi se ni pojavila v Ljubljani nobena nalezljiva bolezen. Veliko slovensko slavnost v Kočevju priredi 15. t. m. kočevski nadstrankar-ski odbor v prid mestnim revežem in dijaškemu domu v Kočevju. Ob 11. dopoldne se vrši pred okrajnim glavarstvom koncert godbe jugoslovanskih železničarjev, ob 1. popoldne pa se začne v vseh prostorih pivovarne »Union* velika ljudska veselica s sodelovanjem godbe in pevskega zbora jugoslov. železnčarjev. Prosta zabava obsega ples. keglanje za dobitke itd. Za zunanje goste bo vozil ob 8. zvečer posebni vlak proti Ljubljani. č Sokolski društvi v Metliki in v Novem mestu priredita v nedeljo dne 15 t. m. celodneven pešizlet na Sv. Jero v Gorjancih. Odhod iz Metlike in Novega mesta ob 3. uri zjutraj. Vabimo vse pri-jatlje narave, da se podajo v nedelj" s Sokolstvom v kraljestvo Trdinovih bajk. * Iz M6k"rtfiogff Sam pišejo: Pri oKSiri- skih volitvah so zmagali v naši občini samostojni kmetje, čeprav so agitirali klerikalci z vso silo ter so celo cerkev na Žalostni gori oskrunili z zamazanimi plakati. * Iz Sv. Petra v Savinjski dolini nam poročajo, da je tamošnji župnik dr. Jan čič v znak zmage pri občinskih volitvah ukazal pol ure zvoniti z zvonovi. Pravijo pa. da so zvonovi peli jako žalostno. * Iz Prekmurja. Za novega upravnika Saparvjevega veleposestva v Murski So boti je imenovan g. Fran Jelovšek. * Uspeh cvetličnega dneva v Celju Cvetlični dan .Slovenskega ženskega dru štva v Celju je imel povoljen uspeh: na brala se jc vsota 5601 K. Društvo I>o že v najkrajšem času otvorflo svojo knjižnico v Celju. * Epidemija koz v celjskem političnem okraju je že skoro popolnoma prenehala V tednu od 2. do 8. t. m. sta oboleli na novo samo dve osebi in sicer v Sv. Kri šfoftt in v Ljubnem. Skupno je bilo v evidenci lt za kozami obolelih. Ena ose ba je umrla. Za legarjem je obelela v istem tednu ena oseba v Sv. Krištofu. * Stavka krojaških pomočnikov v Ce ljt: je končana. Mojstri so 9. t. m. ugo dili zahtevani pomočnikov, nakar so se ti zopet vrnili na delo. * Poročila sta se v Mariboru g. Anton čič. prožni revident in gdč. Marija, Sil vester. * Dekliško zavetišče v Mariboru. .Mariboru se je po prizadevanju urada državne krajevne zaščite za deco otvori v spodnjih prostorih dekliške šole v Cankarjevi ulici zavetišče za nbožne deklice in sirote. Zavetišče sprejme dnevno 50 deklic na hrano v zavetje. Zavetišče se bo vzdrževalo z državno subvencijo m prispevki dru gih faktorjev. V programu ima urad še več zaščitnih naprav, ki se v krat* kem oživotvorijo. ' Javna dražba štirih' zaplenjenih kon. se bo vršila 14. t. m. ob devetih dopoldne v glavni carinarnici v Mariboru. * Zaplenjeni dolarji. Pri reviziji pot nikov na mariborskem kolodvoru so za sačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri sebi skritih 6000 dolarjev, in nekega Zagrebčana, ki je imel 9000 dolarjev. Obema je bil denar zaplenjen. * Beračenje otrok se je v Mariboru r zadnjem času tako močno razpaslo, da je bila policija primorana, da je izdala proti temu jako- ostre odredbe. Vsak otrok", ki bo beračil po mestu, bo brezpogojno aretiran, ž * Tatvina Neznan tat je ukradel na mariborskem glavnem kolodvoru iz Amerike vračajočemti se Hrvatu Stipici Petroviču kovčeg, v katerem je imel obleko in nekaj denarja. * Ukradena sablja. Iz gostilne Karel DraSček v Bohoričevi ulici v Ljubljani je bila dne 5. t. m. med veselico ukradena naredniku pri Dravskem puku Ivanu OblaKu po neznanem storilcu sablja v vrednosti 600 kron. Obrambni vestnik Velikemu delu našega naroda so ta leta prinesla popolno osamosvojenje, ostali del pa še pričakuje svoje Velike noči. Borba za naše ujedinjenje še ni končana, to čutimo vsi. Ko' se je bližala svetovna vojna svojemu zaključku, so se na občnih zborih naših obrambnih društev slišali glasovi, da bode njihovo delo kmalu prenehalo samoposebi, ko dobimo svojo državo, v kateri se nam ne bo treba več boriti za najprimitivnejše pravice, kjer bomo imeli na razpolago svoje šolstvo. Zgodovina se je okrenila nekoliko drugače in naša država še ni zadobila onih oblik, v kate rih bi bilo združeno vse naše ljudstvo. To naše ljudstvo izven naših mej vodi obupno borbo za svojo narodnost. Ono se ustavlja nasilnemu potujčevanju, ki mu preti 7. vseh strani. Z podpiranjem in ustanavljanjem kulturnih ustanov se naši bratje branijo pred asimilacijo. Ali vseh žrtev v ta namen ne zmorejo tami in nost in vso požrtvovalnost. Da temu delu naši narodni obrambi naraščajo zopet velike dolžnosti, ki zahtevajo vso pozor-pripomoremo, bomo od časa do časa pri-občevali obrambni vestnik. Obrambno delo sedaj ln nekdaj. Na'i asopisi so imeli v predvojni dobi na redu obrambno delo. Brezštevilno notic je pozivalo rodoljube k delu in radodar-nosti. Skoro vse obrambno delo je slonelo na ramah »Dražbe sv. Cirila in Metoda*, ki je imela po celi Sloveniji naj-idealnejše organizirane podružnice. Vojna in njene posledice so marsikje uničile obrambno misel, zanimanje za družbo je padlo, ker je mnogo njenih delavnih podružnic zaspalo. Vse sc vrača k novemu življenju vse hiti na novo delo — ali naj spe podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda* večno? Glavna družba deluje nepretrgoma naprej, kakor nam dokazujejo časopisne notice in njene okrežni-ce na podružnice. Velika je še naloga družbe in konec njenega delovanja bo takrat, ko bodo vsi naši bratje združeni pod eno streho. Zasužnjeni l>ratje koncentrirajo svoje misli v leni. da :-i osnujejo svoja kulturna ognjišča v narodnih šolah. Ali zmorejo to sami brez naše po- ZVEZA URADNIŠKIH POTROŠAČKIH ZADRUG. Dne 8. maja se je vršila v dvorani Srbskega poljedelskega društva v Beogradu skupščina uradniških kou-zumniit zadrug iz cele države; na skupščini se je po uredbi z dne 5. decembra prošlega leta izvršila organizacija zveze vseh teh zadrug. Važna naloga zveze obstoji v tem. da pomaga poedinim zadrugam do nadaljnjega razvoja in ekonomskega oja-čen.ja hodisi da jim pomaga s krediti bodisi z blagom. Ko se i7.boljša materi jal ni položaj zveze, bo ta prešla na samoprodukcijo s tem. da bo gradila delavnice in tvornice, kakor to že delajo zadruge v nekaterih deželah naše domovine. Pri vstopu v zvezo mora vsaka zadruga vplačati za vsakih 100 svojih članov in za vsako začeto stotico naj manj en delež, ki znaša 500 dinarjev Poleg tega se obveže vsaka zadruga da pomore zvezi, kadar bi bilo treba, še z dvakratnim zneskom vplačanih deležev. Z ozirop na veliko važnost tega vprašanja, za čegar uspešno rešenje se je angažirala tudi država v polni meri. je beograjska skupščina mirno in dosti hitro izvršila svoj posel. Pra vila zveze so bila sprejeta z malimi izpTemembami. Pri volitvah v upravni odbor je bilo izvoljenih 18 oseb. med katerimi se nahajajo bivši minister dr. M. Popovič, Miloš Štibler, šef kabine ta poljedelskega ministrstva, M. Jo vanovie, načelnik finančnega ministrstva. T. Maric, načelnik ministrstva za agrarno reformo, Franc Kolar, Miloš Vojnovič in drugi. Polovica izbranih odbornikov mora po pravilih biti službi v Beogradu. Po volitvah je skupščina Še razprav ljala o važnem vprašanju zadolžitve zveze in jemanja vlog na hranjenje Sklenilo se je, da ne sme posojilo, bodisi v obliki zadolžitve, bodisi obliki zadružnih' vlog presegati polo vice obratnega kapitala, ki bo znašal za to leto 35—40 milijonov dinarjev. V to vsoto je všteto 10 odstotkov uradniških plač in en odstotek od zneskov, ki jih odtrguje državna blagaj na liferantom ob priliki izplačevanja njihovih računov, » Podkovska šota v Ljubljani. Vod stvo državne podkovske Sole v Ljubljani nas naproša, objaviti sledečo notico v našem listu: Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podliov-ske šole v Ljubljani do dne 15. junija t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list: 2.) domovinski list; 3.) zad nje šolsko izpričevalo; 4.) učno izpriče valo; 5.) ubožni list; 6.) nravstveno iz pričevalo. Pouk v podkovski šoli je brez plačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkov-stva se poučuje ogledovanje klalne živi ne in mesa. = Mariborska eskomptna banka otvori svojo ekspozituro v Gornji Radgoni. Sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini se odpre 15. t. m. = Poštni avtomobili v Beogradu. Poštno ministrstvo bo nabavilo 16 tovornih avtomobilov za zbiranje pisem v Beogradu in za prevoz paketov s pošte na kolodvor. = Izprememba v ravnateljstvu Es-komptne banke v Zagrebu. Dosedanji tajnik zagrebške borze dr. Barbanič je izvoljen za ravnatelja Eskomptne banke. Za začasnega tajnika borze je določen dr. Peručič, ki I ki najbrže kmalu imeno van za definitivnega tajnika. = Prva pošiljatev goveje živine, ki nam jo ima izročiti Bolgarija po mirovni pogodbi, je začela prihajati na odka-zana mesta ob naši meji. Javna dražba vseh vrst živine se bo vršila v Zaječarti, Nišu, Pirotu in Kumanovu. = Dražbe avtomobilov. Državna upra va proda dne 16. maja v Beogradu na javni dražbi okroglo 2000 državnih avtomobilov. Za dražbo vlada že sedaj veliko zanimanje. — Falzificirane i»alijanske novčanice. Na Dunaju so zaprli dva Italijana, ki ta razpečevala ponarejene bankovce po 5000 in 1000 lir. Dobivala sta lire iz Milana in Genove, kjer se je nahajala tajna tvornica za ponarejanje denarja. = Falsificirani čeki ameriške banke. American Banka »Association* opozarja občinstvo, da so čeki na njeno im-3, ki so izstavljeni na 1000 dolarjev, falzi-ficirani. Izdali so se samo čeki na 5, 10, 20. 50 in 100 dolarjev, čeki. izdani za druge vsote, so ponarejeni. = Južna železnica in češkoslovaška. Češkoslovaška vlada je protestirala pri avstrijski vladi, češ da južna železnica omejuje svoj promet vedno takrat, ko vrše na Češkem kake gospodarske prireditve, kakor je naredila to ob priliki pražkega velesejma, hoče to storiti tudi sedaj, ko bodo na Češkem velike gospodarske razstave. češkoslovaška lada zahteva, da mora južna železnica zdržati svoj popoln obrat. = Uvoz madžarskih kron na Madžar- kron. in sicer kron, temveč k-.:il;ovd'i liJOO manjših bankrtvciu. = Povodom otvoritve gospodarlke razstava v Pr;r:i dne 12. t. m. jo m^-ii- Strstvo poljoprivreue odločilo. d;t bosta našo vlado za.-ropala ii. Mesic, pomočnik ministra in M. dovanovič. načelnik poljedelskega ministrstva. Vrh t-.ga bodo {tudi pokrajinske vlade odposlale evoje Me-legate. Vsega skupaj pojile v Prago okoli 500 naših državljanov. l'ri tej prilik? v* bo ustanovila tudi vseslovanska zad! na zbornica s sedežem v Pragi. = Madžarski budžet za leto 1921,'/22. Madžarski minister llegediis ie izjavil na zboru stranke matih posestnikov;, d* bo iznašal deficit v budžciu ?a 1. l?2li./22. devet milijard kron; vendar itpa. dh se bo ta vsota znatno zmanjšala. kev Naravno je, da so na budhnpeiranski borzi panično padli tečaji valutam, devizam in efektom. Na valutnem Jrgu je izgubil anglešSci funt 170, napoleou 145, lej 70. marka 66. češka krona 43, dol,-.t 40. rubelj 20 točk. Na deviznem trgu kažejo tečaji isti padec. Tečajna izguba je. posebno velika pri efektih, najtscčja pri nekaterih težkih papirjih, kjer imaša več tisoč kron. Ce se bo madžarska krona se naprej tako dvigala, pride velika vrsta bndimpeštanskih trgovin v plačilne tež-koče. = Znižanje izvozne carine na Bolgar« skem. Bolgarska vlada je sklenila, da zniža izvozno carino, posebno za poljedelske izdelke. Na ta način namerava zopet dvigniti svoj izvoz, ki je ▼ zadnjem času močno padel. Borza 11. mala Zagreb, device: Berlin 214 — 213, Milan 695 — 700, London 540 — 545, Newyork 135. Praga 192.25 — 194. Švica 2460, Dunaj 24.20 — 24.25. Budimpešta 68 — 69. Valute: dolar 132.25 — 132.50. avstrijske krone 23 — 23.50, rublji 50 — 56, češko krone 195 — 198, napoleoni 468 — 471, marke 215 — 216, leji 224, lire 675 — 680. Blagovna, borza: koruza franko Zagreb 540, franko Baranja 540. denar Maj^ Banka za Primorje i i -. 915 Hrvatska eskomptna banka i 1335 Llubllanska kreditna banka ■ Jugoslavenska banka . Slavonla t > • , s « Trgovsko-obrtna banka Jadranska banka « • • Praštediona . < t ■ Rcčka pučka banka . < Banka Brod na Savi • Gutmau , s , Narodna banka Srpska banka s Slovenska eskomptna banka Dubrovačko parobrodno dr. Ljublj. strojne tov. in liv. . Beograd, valute: dolar 33.70, franki 274 — 275, lire 165 — 170, leji 56 — 56.50, levi 42 — 42.50, marke 53 — 53.50, češke krone 47.50 — 48, drahme 165 — 170. Devize: London 135 — 135.50. Pariz 278 — 280. Ženeva 600, Solun 165 — 170, Praga 48 48.20. Dunaj 6.10 — 6.12. Berlin 53 — 53.50. Milan 173 — 174. Efekt i:Narodna banka SHS. 2860 denar. Dunaj, devize: Zagreb 418 — 422, Beograd 1674 — 1694. Berlin 903 — 909. Budimpešta 279.50 — 282.50, Bukarešta 960 — 970. London 2235 — 2255, Milan 2940 — 2960. Newvork 565 — 569. Pariz k ■ 9 • 925 1355 905 530 900 384 1990 1850 460 615 1300 630 730 640 5900 870 33.50 — 900 520 880 381 1960 1750 455 510 615 726 4725 — 4705. Praga 814 820. Sofija 680 — 690, Varšava 72 — 74. Curih 10.025 — 10.070. Valute: dolarji 561 — 565, levi 680 — 690, marke 905 — 911. funti 2235 — 2255, franc. franki 4705 — 4745. lipe 2930 — 2950. dinari 1604 — 1684. poljske marke 69.50 — 1.50. leji 945 — 955, švic. franki 9925 — 9975, češkoslov. krone 814 — 820. Berlin, devize: Italija 224.75 — 225.35. London 250.10 — 259.30, Xe-v-vork 662.G8 — 662.82, Pariz 524.45 — 525.55. Švica 1918.85 — 1929.15. Dunaj 13.23 — 13.27, Praga 89.90 — 90.90. Budimpešta 31.46 — 31.51 Curih, devize: Berlin 9. Newvork 559. London 22.33. Pariz 47.20, Milan 29.36. Praga 7.30, Budimpešta 2.85, Zagreb 4.10. Bukarešta 9.4"* Varšava 0.6", Dunaj 1.25. avstr. žig. krone 1.01. * Umrl je 11. t. m. v Celju trgovec in hišni posestnik Fran Karlovšek, star 52 let. Pokojnik jo bil vedno zaveden narodnjak in odločen naprednjak. Vremensko poročilo Ljubliana 306 r* rad morem Dan »rt c ° C . cj n — E r c-a — rs ' o o j: .c > B -! =.- B % Vetrori Nebo moči? Ciril-Metodnve podružnice, ki ni- j skc. Madžarska vlada je izdala naredbo ste pričele še delovati. Vaš a -vet.i dol>> j glede- uvoza madžarskih bankovcev. Pot-nost je. da se vzdratuite in ur'čn>'* ' t nik. ki potuje na Madžarsko, ne sme delomt I imeti seboj več kot 40u0 madžarskih . 7. nr-: 7SC-7 j 13 3 ti. svzb. de!, obl. ? 11, m»j 114. urj 7s 18-2S tastaik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. štev. 8 je izšla v povečanem obsegu z zelo bogato in zanimivo vsebino. Njiva" je najboljša in najceneja slovenska revija in stane za naročnike ,Jutra" le 60 K letno (20 številk po 24 strani). Iz 8. številke: Dr. Alojzij Zalokar: Vojna, mir in naš narodni podmladek. Hugh Con\vay: 53 Iz teme v luč Roman. u s M n >a !! Kupujte nove knjige Tiskovne zadruge: D Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po post-9 vgc 4 Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 180 več. Shakespeare-Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 1 "80 več. lika Waschtetova. Pravljice. Z večbarnimi slikami. Voz. 40 K, po pošti K 1-80 več. . , ^ T. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3.— 4. zvezek. Lena <2 ft, po pošti 3 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6, 707 2-1 U nI ' SI Olie ia cilindre (vateolSn) «1 B8 Konsistentno mmt CioStoi §| iS i zborne kakovosti, po nizkS ceni, ima v komisiji |§ ti mnmim banka ii •• BE^GRIIB, Kralja HsSana ui. 4. P Telefon 100. Telefon SgSgBSSSSSSS55SSSSSgSSSS£SSSSlgaSS5SS^& al II Telefon 160. |s Pravkar je izšel ponatis znamenitega ^Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Geilioa. Cena 15 S, po pošti 2 K več. Haroča 'se pri uprairnlštnu Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. Mariborska eskomptna banka naznanja, da je otvorila dne 1. aprila t. a. novo ekspozituro v Gorenji Radgoni, ki se bavi z vsemi bančnimi posli. . Sesom!ca ekspozitura ¥ Rogaški Slatin! | začela zopet poslovati dne 15- maimka t. i._____ a m m 0