Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* u vse leto • • • Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inmemitro celo leto $7j NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ki the United Stele t» Issued every day except Sundays 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 287. — Stev. 287. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 9, 1935. — PONDELJEK, 9. DECEMBRA, 1035 Volume XLIII. — Letnik XLII1. FRANCIJA IN ANGLIJA STA IZDELALI NAČRT ZA MIR Italija naj dobi precejšen kos abesinskega ozemlja SEN. BORAH JE PRIČEL S KAMPANJO Postavil je štiri vodilne točke. — Dežela se mora naslanjati na ustavo. Proti Rooseveltu. WASHINGTON, J). <\, 8. decembra. — Senator Wm. K. Borah, ki bo mogoče republikanski predsedniški kandidat, je pričel značilno kampanjo na vzhodu ter postavil štiri vodilne točke proti Rooseveltu. Borah je v svojem govoru po radio napadal New Deal ter je pozival narod, da se vrne k * • ameriškemu načinu' Vodilne točke, katere je postavil Borah, so: 1. (»življenje p r o g r a m a Theodore Roosevelta. 2. K o n e e birokracijskega nadzorstva. 3. Vrnitev k sistemu svobodnih podjetij in k svobodnemu gospodarskemu sistemu. 4. Pripadanje k ustavi. Po Borahovem zatrdilu se je pričel izboljševati gospodarski položaj z dnem, ko je zvezno najvišje sodišče razveljavilo NRA. "Odločitev najvišjega sodišča," je rekel Borah, "je oživila splošno zaupanje in je vrnila nekaj one svobode v delovanju, brez katere je vsakdo izboljšanje izključeno." Borah je nastopil tudi proti AAA. ter rekel, da je teorija nadprodukcije zločinska sleparija. Trdil je, da je bila že od rimskih časov v vsaki depresiji nadprodukeija označena za črno ovco, da je prevzela nase grelie gospodarske po litike in jih nesla v divjino dolgov in davkov. "Oblast, ki določa cene, ki jih mora imeti, da živim, da se oblačim in vzgajam svojo družino,'' je rekel Borah, "določa smer mojega življenja in omejuje moje zmožnost tako popolnoma, kot bi bil pravi hlapec," je rekel Borah. "Ako gremo v boj v črto, kjer divja bojna vihra, tedaj se borimo za svobodna podjetja, za svoboden gospodarski sistem, za svobodno Ameriko, ki bo prosta vsakega monopolnega nadzorstva, svobodna birokra-tičnega nadzorstva." ZAPILA VKRADEN PREMOG CLEVELAND," O., 8. dec. — Winfield Gratfon, star 58 let in Elmer Kennellly, star 31 let sta okrajnemu sodniku Adam-su priznala, da sta vkradla 400 funtov premoga, da sta se mogla greti. "Kje pa sta. kurila?" ju vpraša sodnik. " Naglo sva se hotela ogreti," odgovori Grafton. '' Nisva ga žgala. Zamenjala sva ga za žganje in pila žganje." "Petindvajset dolarjev in trideset dni," je rekel sodnik. NEMČIJA HOČE IMETI MESTO __NA SOLNCIT General Goering na potovalni kampanji. —Nemčija kupuje bolj orožje kot surovo maslo. HAMBURG, Nemci j a, 8. decembra. — V veliki nazijski kampanji, v kateri so zaposleni vsi nazijski voditelji, je nemški zrakoplovni minister in pruski ministrski predsednik general Hermann Goering imel svoj prvi govor v Hamburgu. Iz njegovega govora je razvidno, da vlada ne mara odkriti svoje bodoče politike. General Goering je rekel, da mora vladna politika Nemčiji vrniti *4 mesto na solneu". "Zavzemamo se za mednarodni sporazum, in prav iz tega razloga smo se oborožili," je rekel. "So gotovi gluhi tovariši, ki se zbude le ob mogočnem jeziku topov. Z oborožitvijo smo si zagotovili, da nas bo zopet mogoče slišati v koncertu narodov." Goering ni prav nič prikrival, da Nemčija uporablja zalogo tujega denarja v prvi vrsti za nakup vojnega materja-la. "Odločiti se moramo, ako porabimo tuj denar za rudo, ali pa za druge stvari," je rekel Goering. "Kupiti bi mogli surovo maslo in bi se odpovedali svoji svobodi, ali pa bi z vnemo skušali dobiti svobodo in bi se odpovedali surovemu maslu. Odločili smo se za rudo. Nemški narod je dokazal, da je pripravljen na velike žrtve v visoke namene." Nazijski voditelji hočejo o-tati v ozkem stiku z narodom. Vsi voditelji, razun kanclerja Hitlerja, so po ulicah nabirali denar za zimsko podporo revežem. G0VERNERSK1 KANDIDAT ZLOČINEC Bivši governerski kandidat v državu Massachusetts, Nelson B. Clark, je bil pred veliko poroto obdolžen sokrivde pri nekem ropu. Za tak zločin bo najbrže obsojen na 20 let ječe. Porotniki so verjeli izpo-vedbam štirih mladih roparjev, ki so prišli iz smrtnih celic v Sing Singu v New York, da pri čajo proti Clarku. Vsi štirje so pričali, da je Clark skupno z njimi izdelal načrt za rop v neki trgovini na 5th Ave. v New York. Rop je bil izvršen 18. januarja in pri tem je bil ustreljen policist T. Killion. Clark je izdelal načrte tudi za druge roparske napade ter je z roparji pozneje delil plen. ZLATA ŽILA V MICHIGANU Star Indjanec je dobival zlato. — Star zemljevid na brezovi skorji odkril zlato žilo. VERNON, Mich., 8. dec. — Država Michigan bo najbrže država, ki bo pridelovala mnogo zlata. Preiskava zlate žile, ki j* bila nedavno odkrita ob reki Shiawassee, je dognala, da vsebuje ruda velik odstotek rJ a ta. 0!--oli kraja je bila postavljena močna straža in delavci v treh časovnih predelih spravljajo rudo na površje. Rudo odvažajo v neko topilnico v Detroit. Že pred več desetletji je Indijanec Frank Oliickum ob reki .Shiawassee našel zlate zaloge. Ta Chippewa Indijanec je zadovoljno in udobno živel v svoji m šotoru, ne da bi kaj delal. Xjegovi sosedje so se čudili, od kod prihaja njegovo blagostanje, toda niso preiskovali; imeli so ga za lenuha, ki je imel srečo. X.^keira dne pa je nek beloko-žec videl Chickuma sedeti ob Shiawassee in v ponvi rešeta-t.i blestečo rudo in novica je šla v svet. Pozneje se je izvedelo, fla je Indijanec redno hotil v Toledo z zlatom. Pa zopet si i-ikdo ni vzel toliko truda, da bi poiskal njegovo zlato skladišče.-T ^e t oš njo pomlad pa je prišeT Lewis Henry, vnuk Franka Chickuma. delat na posestvo Straita. Cliiekum je Straitu pričel pripovedovati o zlatu na Cliickumovem posestvu. Pokazal mu je tudi brezovo skorjo, na 1 rater i je bil označen kraj zlatega skladišča. Njegova mali celo svoje življenje skrbno čuvala to skorjo. Strait se je prišel za stvar zanimati ,je pustil kraj preiskati in zares je bila najdena bogata zlata žila. PREDSEDNIKOV SIN KOT MEŠETAR Pred kongresnim odborom za patente je brigadni general William Mitchell obdolžil sina predsednika Roosevelta, Elliot-ta Roosevelta, da je bil ob za sedanju zadnjega kongresa v službi neke mogočne letalske družbe, ki je izdajala povelja načelnikom armadnili zračnih poveljstev. "Ti mešetarji gredo naravnost v srce Washington a," je rekel Mitchell. "Glavni stan Aeronautical Chamber o f Commerce so celo preselili v glavno mesto. Predsednikov sin Elliot je delal za nje. Ko pa so ga našli, je naglo pokazal pete." Na vprašanje kongresnika OBLIKOVANJE KITAJSKE SEV. DRŽAVE V nekaj dneh b? razglašena avtonomija dveh provinc. — Vlada v Nankin gu privolila v kompromis. PEIPING, Kitajska, 8. dec. — Četudi bo označba "avtonomija" spretno izpuščena, vendar bo prihodnje dni razglašena prava avtonomija provinc Hope j in Čahar, v katero državo bosta spadali tudi mesti Peiping in Tientsin. Nova vlada bo nosila naslov 4 * Svet za politične zadeve severne Kitajske". Nova vlada l>o razglašena v Peipingu s privoljenjem kitajske vlade v Nankingu. Vladni svet bo sestavljen iz voditeljev severne Kitajske in narodna kitajska vlada bo pri tem iz- j kij učena. I Obe provinci, ki imate isti obseg kot država Texas in 30 milijonov prebivalcev, bosta s tem odcepljeni od ostale Kitajske. Kot izgleda, v tej novi državi ne bodo vključene province Šantung, Šansi in Suivu. an, kot je bilo prvotno nameravano. Zastopnik japonskega poslanika je rekel, da bo vlada nove države naklonjena .Japonski in odločno protikomunisti-čna. V kompromis je slednjič pri. volil tudi voditelj kitajske narodne vlade Cjang Kaj-šek. —■ Pravi kompromis pa je bil sklenjen med japonskimi armadni-mi častniki in voditelji severne Kitajske. Z vstanovitvijo nove avtonomne države pa izgine pred kratkim iz 22 okrajev razglašena avtonomna država vzhodnega Hopeja. NANKING, Kitajska, 8. dec. — Kitajska vlada je v resnici postala zadeva samo enega moža. Usoda nad 400,000,000 prebivalcev leži v rokah xrene-rala Cjang Kaj-šeka. Cjang Kaj-šek, ki je star 47 let, je sedaj pravi diktator Kitajske. Že prej je imel poklik-tatorsko moč, sedaj pa je bil še izbran za načelnika vlade, ker je ministrski predsednik Vang Čing-vej odstopil, ko je bil pri nekem napadu ranjen. JAPONCI ZAHTEVAJO ENAKOST Popolna enakost 'je japonska najmanjša zahteva. — Najprej mora biti vstreženo tej zahtevi. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Freda A. Hartleya, ako so zastopniki letalske družbe mogli dajati povelja načelnikom ar-madne zračne sile, je general Mitchell odgovoril: "Na vsak način da so." "To je zelo resna trditev in ti častniki morajo priti pred vojaško sodišče," tie odgovoril Hartley. "Tako naj se tudi zgodi," je odvrnil Mitchell. LONDON, Anglija, 8. dec. — Japonska je naznanila, da glede vojne mornarice zahteva absolutno enakost z Anglijo in Združenimi državami. To naznanilo je nad mornariško kon-ferenco vrglo soparno ozračje. I>ta zahteva je razbila mornariška posvetovanja spomladi med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. Da utrdijo to svoje stališče, so Japonci izjavili, da ne morejo razpravljati o nobenem drugem vprašanju, dokler ni u-streženo tej njihovi zahtevi. Sedaj je Japonska na slabšem koncu razmerja 5—5—3 med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. To stališče so japonski delegati sporočili angleški admi-valiteti na konferenci, ki so jo zahtevali v ta namen. Delegati so jasno povedali, da ne sprejmejo nikakega gradbenega načrta, dokler ni določena konečna tonaža. Splošno najvišjo mejo smatrajo Japonci za resnično, ne pa teroretično enakost v vojni mornarici. Pogajanja med petimi mornariškimi silami Anglije, Zdr. držav, Japonske, Francije in Italije bodo vodila v novo pogodbo, ki bo nadomestila wash, ingtonsko in londonsko mornariško pogodbo, ki potečete prihodnje leto, ali pa v tekmovanje v oboroževanju na morju. Niti angleška, niti ameriška delegacija ni izrazila svojega stališča glede japonske zahteve, toda pričakovati je, da boste obe delegaciji še dalje nasprotovali vsaki premembi v sedanjem stanju mornaric in boste skušali doseči kompromis navzlic strogemu japonskemu stališču. Japonski admiral Nagano je imel kratek razgovor s francoskim admiralom Durandom Viel. Po razgovoru je admiral Viel rekel, da bo na konferenci i'gral vožno vlogo "nepoznan element" (nemška mornarica), ki bo velikega pomena za Francijo glede njenega stališča. Angleški ministrski predsednik Baldwin, bo v ponedeljek, ko bo otvoril konferenco, pozdravil delegate. Nato bo govorilo enajst delegatov raznih držav. V sredo pa se bo pričela prava razprava glede mornaric. Advertise in "Glas Naroda** N ITALIJANSKA LETALA SO V TREH DNEH ŽE VTRETJE OBSTRELJEVALA STR ATEGIČN0 MESTO DESSYE ANGLEŠKO-FRANCOSKI PREDLOGI Francoski ministrski predsednik Laval in angleški minister za vnanje zadeve Sir Samuel Hoare sta izdelala danes predloge za sklenitev miru med Italijo in Abesinijo. Angleško-francoski program ima skoro značaj ultimata. Ako Mussolini odpokliče svoje vojaštvo, bo dobila Italija precejšen del Abesinije. Ce pa tega ne bo hotel storiti, bo uveljavila Liga narodov embargo na petrolej. V tem slučaju bi bila Italija prisiljena končati vojno, ker je v zadevi petroleja popolnoma odvisna od inozemstva. Angleško-francoski načrt bo še danes predložen italijanski in abesinski vladi. Soglasno ž njim naj bi prepustila Abesinija Italiji velik del Tigre in Ogaden province. V zameno bi dobila Abesinija dostop do morja bodisi skozi italijansko pristanišče Assab ob Rdečem morju, bodisi skozi Berbero, ki je glavno angleško pristanišče v Somaliji ob obali Indskega oceana. Nadalje bi dobila Abesinija kos ozemlja, ki bi rvorilo koridor do enega izmed teh dveh pristanišč. Abesinija bi obdržala Aksum v Tigre provinci, ki ga smatrajo za sveto mesto ter ga je zasedlo italijansko vojaštvo. LIGA BO POMAGALA Ostali del Abesinije bo neodvisen ter bo dobival gospodarsko pomoč od članic Lige narodov. V odboru, ki bo določal, kak naj se Abesiniji gospodarsko pomaga, bo igrala Italija glavno vlogo. Predno se bo začel angleško-francoski načrt u-resničevati, ga morajo odobriti vse tri prizadete stranke, namreč Italija, Abesinija in Liga narodov. Liga narodov seveda ne pride toliko vpoštev kot Abesinija in Italija. MUSSOLINI BO ODGOVORIL Jutri bo italijanski ministrski predsednik Mussolini odgovoril v italijanskem senatu na angleško-francoske predloge. Njegov govor bo broadcastan po vsej Evropi. LIGA NI ZADOVOLJNA Nekateri evropski diplomati so mnenja, da bo Liga narodov zavrnila angleški-francoski načrt, četudi bi se Mussolini strinjal ž njim. Liga namreč noče, da bi bilo ozemlje, ki bi ostalo abesinskmu cesarju, preveč pod italijanskim vplivom. OBSTRELJEVANJE DESSYE Italijanska letala so v treh dneh že vtretje obstreljevala mesto Dessye. Pri prvem napadu je bilo usmrčenih nad petdeset oseb, med njimi več Žensk in otrok. Koliko žrtev sta zahtevala ostala dva napada, pa ni bilo mogoče dognati. Italijani prodirajo proti rekama Doryat in Dawa, kjer ima Desta koncentrirano svojo armado. Iz nekega italijanskega letala je bila vržena y mesto Dessye steklenica, v kateri je bil listek s sledečo vsebino: — — Živela Italija! Živel duce! Živel kralj! Mi nosimo s seboj trikoloro, mi nosimo s seboj fašizem in rimsko civilizacijo. Mi se ti klanjamo, cesar Haile Selassie! Ali ti je danes koristil tvoj dežnik?) Kako ti ugajajo naše slaščice? New York, Monday, December 9, I 935 1 11 -MJ-L > ~> - TllE LA ltd EST SLOVENE DAILY IN V. 8. rA. i 44 Glas Naroda 99 BLOTKNIC PUBLISHING COMPANY L BeneC'-X Tre*«. of tbvre officers: Mew Yerk City. Y. «LAB M ABODA CVeiee ef Mm Peapie) Dmy toeept Smtoy« aad Holidays '•■•••a•• le Četrt lete «•*-*... Za New Toe Zm pot lete Ze tn aieii i Za pal tote M..M $740 fftJO ••»»* (7.00 ..«....•.«■*»• >8 BO Yearly $6.00 "Glee Naroda" teekl dee nwMl la prasnikor. Doptel Dm podpise la oeebaoetl ee ne prloMajejo. Denar naj ae blagovoil »oAlljatl po Money Otder. Pri spcanaembi kraja naročnikov, proetao, de ee nam tndl prgjinja MrallM* naaaaal. de hltrejo NABODA", XI« W. 1Mb ML W. l—UU VSTAJA V BRAZILIJI Zask«Mii kontinentu še kakšno idogo. Kot dokaz, kako more g ver il ji opracijam vplivati tudi v modernem načinu vojne, naj navedemo, da je nastop dveh japonskih švadronov v , .... . v rusko-japonski vojni za hrbtom vsaka opredelitev nam pa kaze; , . . xr , , . 1 ruske voiske pri Mukdenu ve- primor najnovejše krvave igro, j y tj (ki se je predstavila svetu, kaj ] je gverilja po svojem bistvu. To je silno jalov izgovor, ki bi ga posebno sedanji predsednik ne smel navajati. Ko je namreč, pred šestimi leti Getulio Vargas strmoglavil tedanjo brazilsko vlado, so tudi njemu očitali, tla ga Moskva plačuje. Zadnje revolucije v Braziliji niso zanetili komunisti in je ni povzročilo delavsko gibanje. Za kaj takega je delavsko gibanje v Braziliji dosti prešibko. To je bila pač vstaja nezadovoljnežev, ki so bili pri delitvi plena prikrajšani. Brazilija je v političnem oziru šele nekaj desetletij republika. Prej je bila skoro tristo let portugaglska kolonija in nekaj časa samostojno cesarstvo. V gospodarskem pogledu je pa še vedno fevdalna država — vladana, navzlic ustavi in volilni pravici — po starih, fevdalnih zakonih. Po vsaki brazil-ki revoluciji so zgrabili vladne vajeti velc|M^cstniki iu njihovi zavezniki. Menjale so le osebe, sistem ji- pa ostal. Kakor voditelji sedanje vstaje, je pred šestimi leti tudi -»-danji predsednik Varagas sestavil socijalni program ter vprege I vanj do mozga izrabi.] ne plantažne in industrijah«* delavce. Obljubil jim je osemurni delovnik, isto plačo za moške iu ženske, (»odporo za otročnicc, zavarovanje proti nezaposlenosti itd. Obljub*« pa ni izpolnil, kar je jiovzročilo splošno nezadovoljstvo. t V bi bil Vargas strmoglavi jen. bi delavci ne potočili za njim nobene *olzc. Kakor v vseli državah, ki so odvisne od izvoza, so tudi v Braziliji gospodarske razmere skrajno slab«- in življen-ski standard zelo nizek. Revolucije, ki bodo nedvomno sledile, ne lwxlo naen krat izboljšale položaja, delavstvu se Iki pa slednjič le za čelo svetiti, da se s praznimi obljubami ni mogoče nasititi. Vladujoči razred namreč ničesar prostovoljno ne da. — Kvečjemu obljube. 19,16.1 pušk, o242 karabink in 3 H topov. O bodoči vojni napovedujejo, Vsako poročilo z abesinskih bojišč opisuje tipične oblike male! da milijonskih vojsk in neprevozne. Seveda odločitev so z gveri-Ijo neda doseči, ali pa le v rod- k in jenih front — vsaj v začetku — ne bo imela. Tem bolj pa postanejo z razvojem tehni- kih primerili. Vendar pa uteg-i k t1 vse armade odvisne od done vezati velike dele sovražne J voza iz zaledja. In tu bo gve-vojske, motiti nje pohod, ogra-|rilja lahko imela odločilno na-?ati nje dovoz iz zaledja ali pa; logo da prereže temu dovozu in DENARNE POSIUATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ? JUGOSLAVIJO % 1.15________________»ta. Iti $ 5.15 ____________Din. 200 f 7.25________________Din. 3M $11.75 _ Din. KM mM___Din. IMS M7.M____Din. 2Mt V ITALIJO Za 9 9.25______________ Ur 1«0 $ 18.20 ________________Ur m t 44.00 _____________ Lir 500 $ 8730____________Lir 1000 I174A0_____________ Lir 2000 $200.00 _________________ Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE OENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Mm fapUOlo votlin bmoRot kot sfoiaj uvedeno, bodi* ▼ dlnarjlb aU Unb doTdJaJnno to bolje pogoj«. Prejemnik dobi ▼ starem kraju lzplačilc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- 0VOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY * Gla. N ar* 4*» NEW YORK* N. T. ga popolnoma ustaviti z vpadi v sovražno ozemlje delati škodo in izzivati v mejnih ozemljih sovražnika upore, sovražnika materialno, pred vsem pa mo-rrdno slabiti. Proti gveri ljske-mu načinu vojne moderna na-■padaleeva vojna sredstva ne pridejo do prave veljave, s tanki. množestveno artilerijo in plinom ne moro ničesar opra viti proti številnim, raztresenim oddelkom. Tudi letala se v ozemlju kakršno je afriško, ne morejo prav uveljaviti. V burski vojni -e je borilo knk-nili ^4M>.fMM» Angleža- proti burski armadi, ki j«' štela v svila. n«- irl«-d** na silno velike finančne žrtve, ki jdi zahtevala ta vojna. Xada-!je »»ior;im<» |M>misIiti. da ><» l>ih-razmere v burski vojski z«*lo ncagodn«% voilstvn. disciplina t, taktike, to so bilo stvari, ki bi zahtevale mnogih remednr. Navzlic temu pa so Buri Angleže polni dve leti zad: zevali, da niso mogli osvojiti dežele in lahko bi rekli, da I bi jim to ne uspelo, če bi mod Buri ne bilo omenjenih nedo-statkov. D*ig primer te vrste nudi taktika nemškega generala von Lettow-Vorbecka, ki je s kakšnimi 3000 Evropci in 11.000 zamorci v bivši nemški Vzhodni Afriki štiri leta kljuboval vojski skoraj 300,000 Angležev, sovražni armadi živijensko žilo. V tom oziru bi se vrnili nekako v leto 1745, ko jo morala vojska Friderika Velikega, ki je bila popolnoma navezana na dovoz, o^taviti že osvojeno Češko, ker so jI s samimi gverilj-skimi sredstvi dovoz onemogočili. Tudi šibka armada postane na ta način lahko nevarna veliki armadi, vsaj v toliko, da p».wroči n«'ko izravnanje sil ali da zadi/iiji- odločitev do ugodnega trenutka, ko |H>stane lahko sama ofenziva. Kakor znano. jV liaŠ to sedaj alfa in ome-riiiesiiisk«4 -itrat**^ij<*. Ttali-ii.ni |)n»linijo v ah«»siii^ko d«>-/.**lo tVd.dje udobij, in pri naj-volji n«* pridejo do toga. .*:» 'i dobili pn*d jedro a- l»osin^k»* armad«' in ga s svojimi na*lm*rli. filavna abe-in>ka voj-*»ka se \imika. toda za hrbtom ital'janske vojsk«* in ol» njenih straneh operirajo oddelki abesinskih eetnikov in povzročajo Italijanom veliko škodo, povzročajo da mora italijanska avmnda na poti v notranjost o-stavijati za seboj manjše od-rlolke zji stražo. S tem se moč •talsjanske vojske seveda stalno slabi in čim globlje prihaja v deželo, t"m bolj je slaba, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da si more čedalje manj pomagati s svojimi modernimi tehničnimi pripomočki, ki so glavni vzrok, da se abesiuska armada za sedaj noče spustiti v edločiln« spopad. To da njene .šanse postajajo s tem zavlačevanjem čedalje boljše. .Joseph P. Lovšin, slovenski inženir, ki je v federalni zemljemerski službi, je bil zadnje tedne na obisku pri svojih starših v Kveletliu. V zadnjem oktobru se je inženir Lovšin udeležil kot delegat zborovanja Pan American Institute of Geography. Zadnje leto je bil Lovšin v službi v (luatemali v centralni Ameriki. * V Brad«lock, Pa., so na za hvalui praznik našli rojaka FY. Xajea mrtveca v njegovi sobi. M Hiško - ogledna porota je zaključila, da j«* Zaje zaspal pri goreči plinski pečiei in ker soba nima ventilacije, sije v spanju zadušil. Pokojnik je bil vdovec in -se je **pečlal" sam. V Ameriki je bil let. * Xa Chisholni, Minn., bil ponovno izvoljen za župana rojak Štrukelj. V mestni odbor j«> prišlo tu-di nekaj drugih rojakov. ★ Na Aurora, Minn., je umri rojak Ludvik Skubic, star 65 let. Zapušča več sorodnikov. ★ V Harriette, Micli., sta se poročila dne -8. novembra Anton Zakrajšek in Marija Tauchar. Ženin je bil rojen v Joliet, 111., nevesta pa v Rock Springs, Wvo. SLOVENSKO-AMERI-KANSKI KOLEDAR za leto 1936 smo poslali vsem, ki so ga naročili. Naročite ga še vi. — Stane 50 centov s poštnino. llllllllllWIMIIIIIIIIIIIIIIIB'IWIIIIIlllI'lillllK'H^:! OREL NAPADEL ČLOVEKA FANTJE ŠTRAJKAJO Na Iiskem se baje godi dekletom slabo. Irski fantje namreč stavkajo in se nočejo ženiti. Vsi hočejo jistati samci. Ta pokret se širi kakor nalezljiva bo'ezen. Kaj čuda. «"-c »i ma tore za možitev godnih hčera beli;o glave v skrbeh, kaj bo. Statistiki so že davno opo/arja-1; na to. da števil«* porok na lr--kem stalno pa«la. Vzrok pa ne t ""'-i baje samo v -labib IMubirskih razmerah, -aj bi m«»-»•.ib* i»aš t«* marši katerega fanta pri"-:liti. «la bi oženil. k«*r j»* •samsko življenje mnogo dražj»\ Razširil se je spIo^«*Ii *m||m»i proti z:»konskemu jarmu in o«l-jrovoniosti za to nosijo društva z:iki kiij.*iiili samcev, v katerih so včlanjeni mladi in priletni fmt Je. Tc. društva zahtevajo od novih članov svečano zaobljubo, da se ne bodo nikoli oženili. Obljubo je treba podpisati, potem jo pa spravijo v 44 arhiv o-svobojenih". Za možitev godna in navdušena dekleta pa tudi nočejo «lržati rok križem. Naprositi hočejo oblasti, naj ta društva razpuste, "arhiv" se-žgo, vse člane pa odvežejo zaobljube. Vprašanje je pa, ali bo to k.«j zaleglo, ker j*' malo verjetno, da bi se dali fantje kar tako ugnati v kozji rog. o.Vletai drvar Sven Petterson H z Oelsdalena v švedsk«»m Warniltindii st« j«^ vničal ponoči .-ko*/. «fozd domov in si je ^v«'til z električno žepno svetilko. Hipoma ga je napadia ogromna ptica in ga z udarcem peruti vrgla p > tleli. P: tteison je imel srečo, da je /•'rabil «lebe1o odlonilj«*no vejo 'it d-i j«* vstal, preden si- je ptica obrnila in «ra znova napadla. S krepkim udarcem je odbil drugi napad, :« zamahniti je moral so dvakrat, da jo jo ubil. Ptica jo bila kraljevski orel, pravi ve-liknn z 2.1 m krilne razpetine. 1'etterson ga je poslal v Upsalo kjer bodo žival nagačili. Stvar je zbudila na Švedskem zanimanje. Že pol stoletja niso videli v Warmlandu nobenega orla te vrste in ta primetek "zvira bržkone iz sovernošved-skega zaščitnega ozemlja, kjer jih je š? nekoliko. Zaščitili so jih 1. 1931, za pet let, v kratkem so nameravali zaščitno odredbo obnoviti, a baš sedaj se je zgodil ta primer, ki daje stra tnim lovcem ])riIiko, da pi-šojo o ''orlovski nadlogi." Kam morijo s tem, jo jasno, prijatelj: prirode pa so odločno za to, da ..blasti ne dopuste lova na krasne, redke ptice, za katere je zelo redko slišati, da bij napadle človeka. Kaj je v tem primeru orla razkačilo. ni znano Morda drvar jeva žepna svetilka. Pett.er-ion je v ostalem dnbil I" n- koliko nedolžnih '»ra-k. Peter Zgaga Italijani so vprizorili zračni napad na abesinsko mesto Des. sve. mestu j«' bila cesarjeva palača. Laške bombe so jo uničile. V iue-tu je bila tudi ameriška iMjdnišiiica. Tudi to so uničile laške bomb«'. Več kot pct«le»et oseb je bi lo usmrčeiiili. Med njimi dosti žensk in otrok. Nad dv«*sto jih je bilo ranjenih. Med napa«lalci sta bila tudi Musstdinijeva sinova, ki >ta doslej >i- v»**hio e njegova dva >mrkovca lotila kakšnega bolj koristnega dela kot je pobijanje žensk in nedolžnih otrok.' IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred- "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Važno za potovanje. Kdor j* hmmv^m .potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrobno, da jo poučen « vseh stvareh. VtUd našo dolgoletno »kninje Vam tamoromo dati najboljša pojaenUa w tudi vto potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno 4m hitro. Zato »o §aupno čbmito na na* ea vea pojasnil*. Mi pretkrbimo vse, bodiii proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieoje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem čaeu, in kar je glavno. ea najmanjše etroike. Nedržavljani naj ne odlašajo do eodnjego trenutka, km predmo te dobi if Washingtona povratno dovajanje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mane. Pišite torej takoj ea brteplačna navodila o dobili delo v pivovarnih, distilerijah in dmirili -ličnih podjetjih, ni bistveno zmanjšalo še vedno silne armade nezaposlenih. Za šilee "dobrega** žganja moraš plačati petindvajset centov, za osem nnč ; Tn pa deset. "Free lunch", ki je po nekaterih salonih na razpolago, je-menda ostanek Še izza pred prohibieijskih časov. To se pravi, da so ga pred sedemnajstimi leti spravili sa-1 una rji v ajsbakse, zdaj >o ga pa odtajali in ga zopet servi-rajo. Gotove ča se se težko pri rineš do bare, ker se ženske vztrajno d«že načela "ladies first". Stari bartendarji, ki so že dvajset let pred prohibicijo stali in stregli za baro, pa pravijo : — Postavno žganje, ki je danes postavno naprodaj, ni vredno, da bi si človek noge splaknil v njem. Takšen je torej položaj: — V letih prohibieije ni bilo prav posebno slabo, zdaj pa prav posebno dobro ni. ★ Prijatelj Jože mi je poslal iz domovine najnovejšo fašistično himno. Žal mi je, da je na tem mestu ne morem objaviti. Kdorkoli hoče, mu jo pa na uho povem. "GLAS N A R O D 'A " New York, Monday, December 9, 1 935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 5t. II. PROSPER: Najprej je prav skromno prosil miloščine pred vrati kmetski. hiše, ki je stala sredi hribovitega sveta. Nato je iz prošnjo nastala nekakšna kupčija jiii I posestnikom in nila-dim p ros ja kom, prav čudna kup« ija, ki je prav tako koris-•la |x>sestniku kmetije kakor tudi prosjaku. "Ali nii moreš sestaviti pihanje z« davkarijo ."* je kmet vprašal nušavega prosjaka, ki je l>il dolgih rok in nog in ozkega vratu in ki mu j«' bilo po obnošeni in precej razcapani ob-Jol i poznati, da jo mostni človek. PROSJASKI PISAR resnično, tako jo bil učen, da jo i'il l:ar skrivnosten. In če je človek so dodal to njegovo trdo, samotno življenje, to potikanje po tihih gozdovih, po samotah cesta, tedaj se je moral človeku zarc< v dno srca zasmiliti. Gospodar je bil zadovoljen z davčno vlogo. Adamu so dali še večerjo, tudi prenočišče in /a jutri so mu naročili, naj na-p;še vlogo za na sodišče. Sicer jia. tudi v ir ru nt n i h bukvah ni bilo nehaj v redu, tudi gospodarski računi niso bili pravšni in nemara bo še marsikaj takega, kar bi bilo treba s pisanjem >piaviti v pravi tir. Minuli so dnevi. Adam j«- pije stregla in ga Seveda je toinu mostni pro-sjak pr trdil. (V je bilo verje-i al. Rozina mu ti njegovim bosodaui, pač ni bi- občudovala. lo na .s\etu človeka, k bi znal "Pisi :o." se jo upala kone< bolj" pisati in vso take zadeve b«p>e in iskioiiejše spraviti na papir, !:o ravno on. Skratka, t « 4 sIužIhi", kako jo trdil, je J tla zanj ko ustvarjena. < >či so yi' mu divjo >vetile, k»» sojo I m »I j in b.ilj ■ »otapljal v važno davčno liisaujo, nešteto gub >o mu i" zalosketalo po obrazu in spet tako.i izginilo, mahedrave roke so motovililo pred obrazom gospodarja in služinčadi, da bi no bili niotiniiiu človoku nikoli prisodili toliko šepavosti. Miadi človek jo dobil kosilo in nato so je do večera ukvarjal z d'»VČuo zadevo. Bržkone je Toda Anton jo bil nemara že bogat od dediščine, ni nič odgovori' in kaj bi človek drugega, ko da ga resno opomni! "Ali se vrni," je Rozina odločno narekovala prosjaškemu pisarju, "ali pa je med nama vse končano. Ali misliš, da sem ž« žaro- tebi zapisana * Saj je res. da no dobi vsak dediščine, ampak tudi drugih, bolj učenih ir. gorših fantov se ne zmanjka." Adam je vse natančno zapisal in je nato glasno dodal in pi-ai: "Zdaj, na primer, imamo :dapca. ki se sploh ne moreš primerjati z njim. Ime mu je A-dain. pisanje odpravlja in dela :a <'"set drugih. Pa jk> svetu šče. Kaj se to pravi, ti sploh -fe veš. Meni pravi, da sem le-'•a, zapomni si! In pazi! Ta- ledna izgovoriti, "neko pismo. ali t;-.ko, nekaj se mora spre- če bi ga napisali, bi močno ra da." Anam pa, nič lažjega! K<» nalašč zanj! "Ljubi Anton!" je pisal, kakor litini j«- narekovala iti kakor ie sam poplavljal. **ča< bi bil, da se vrneš, ač videl, da ho moral liiršavi Spel .je minulo nekaj dni in pismouk tudi popoldne dobiti Adam je pisal. Se zmeraj je kaj jedače. Nihče ni rekel he- mm I do jedil tako slast, še po-yed'ee radi tega, ko je tujec' * očala -e mu je, ker j«' zdaj pa spravil toliko kruha, slanine in'/daj prijel tudi za drugo delo - ra pod streho; neznansko ve-l«ko jo pojedel, take lakote ni- ti pri beračih niso bili vajeni. ht kla Rozina, ki je stregla p i s; i rju, se je spočetka čudila, nato se jo zgrozila a kesneje se ;ji j•• revež zasmilil in je le mol- l-i p. magal na kmetiji. Jako prii»raven jo bil, vse mu je šlo gladko izpod rok, mogoče niti u: bil pravi meščan. Le njegovi' leski ta joče se oči >o bile po-rse!.: drugačne ko Antonovo, ki -o bile toiH* in brezizrazne, lu čala. čeprav hi bila rada glas " če mu je ozko lice kdaj >pr»--j i o vzkliknila. Slednjič se jej menilo, da je izražalo tako ne. zadovoljila le s tem, da je proti I kaj tujega, oddaljenega, tako večeru opravila iz tujca njego-1; rpočega in bridkega, se je Ro-vo ime — kar ime iz zgodb — zrni kai milo storilo. "Le kaj \dam! In tudi to je zvedela, da pisnr že dolgo roma po hribih. da samotno kolovrati in berači, in da, kakor je dejal, nekaj isč^ a kaj, ni razumela, sa j ni li >gla misliti, česa mu Še iK»dosta je, razen denarja. "In ti. lepa deklica," se je pošalil, "tudi iščeš kaj? Saj >e ti kar vidi! Ti, ki imaš tako lačno oči!" Rozini je bilo, kot bi treščilo vanjo; še nikoli ji ni nihče |M>-t \edal takih besed. Adam pa j«1 kar dalje pisal črke, po poli papirja, pisal besedo za besedo,! *i v š, dekle f" je tedaj izpra-"-cval nj"gov obraz. "Kaj ti vš. kdo sem? Saj sem berač!" V » IW. I Proti pretagnjanemu križu aH okorelim mišicam ubtenju ivdorno->3aoi ANCHOR PAIN-EXPELLER 1M hitro, gotovo pomoč menit 1 . . . Adam je odpravil vse pisanje, gospodar ni imel nobenih vlog več. Pa je vendar še ostal. Rozina je )»iia vsa-v skrbeli. "Vem, !:i gospodar pot robu jo hlapca." je govorila Adamu, "•n toliko kot Anton znaš ti tudi." •■Nikimal je in ničesar storil. Preden pa je vos potrt odšid v hlev, j«- menil. "Jaz Ilirom nič. Rozina! "Berač sem. K a j bi gospodar z beračem!" — Tedaj s" je Rozina razjokala v lean:lie:. Saj so le igra z menoj. si je dejala, vso s(l same oosode . . . držala zase. Adam jf ni vpra-:al, -aj »liti vedel ni. ali je do-bda kako pismo. O čemer se j«- pa Rozina tako vneto pogo-varj da z gospodarjem, tudi ni V"del: saj je bilo morda zaradi kmetije "Pismo," jo zaječijala Rozina drugi večer, "pismo nm mo- • ;iiii pa zdaj vendar pisati." In A« in ni je pisal, kar mu jo narekovala: "Ljubi Anton! L«' • ■stani, kjer si! Kar kupi si tišin gostilno za svoj denar, .laz imam drugega rada, ki je čisto drugačen ko ti. Se ni dolgo pri nas in ga bo gospodar sprejel za hlapca. Včeraj mi je gospodar to obljubil." Tedaj jo je Adam vprašujoče pogledal s svojimi temnimi očmi. "Le napiši." mu je rekla. Xapisal je, rekoč: "Ali ti je pa t ud' fant to obljubil?" — "Piši!" mu je dejala. "In fant je zadovoljen s tem." jo narekovala: "Ostal bo hi, m j ne more večno okrog hoditi." Strahotna in tiho je govori hi, Adam pa se ji je tesno primeknil in jo prijel za roko: POKAŽITE MLADINI "Naše Najlepše Kraje' 8 7 UMETNIŠKIH F O TO G R A PIJ, ki predstavljajo lepote SLOVENIJE Cena $ 1.— KNJIGARNA 'GLAS NARODA' 216 W. 18 Street New York " Išče", jo narekovala "in je — našel — dekle." Tedaj so jo je Adam oklenil Krog vratu, sklonila je glavo nad pisanje in njen boječi molk je prekinil Adam, ko je govoril ii: pisal: "Ti, ljubi Anton, s svojo gostilno, si pa poišči drugo! Mene to ne bo bolelo. Novi hlapec sedi zraven mene in me drži za roko. Se pozdravja te. Ime ^!iu je — Adam." NOVA NEMŠKA KRI2ARKA NOBENEGA UPANJA VEČ CANBERRA, Avstralija, 7. tieeembra. — Avstralska vlada je danes opustila vse upanje, da bi bilo mogoče najti živega slavnega letalca Kings-ford-Smitha, ki je vprizoril polet iz Anglije v Avstralijo, pa ni dospel na svoj eilj. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ i Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI PETKRATNI MORILEC IZ SOČUTJA Nedavno je bila dograjena najnovejša nemška križarka " Nuernberg1 iiajmodern6jšimi istroji in topovi. Opremljena je z Angleška javnost pričakuje z v«-!ik< napetostjo razsodbe v procesu proti nekemu zdravniku, ki je obtožen, da je iz sočutja spravil pet svojih pacientov na oni sve4. Njegovo ime ni z:iai:o, pravijo pa, da gre za o»|-'•čnega učen jaka, ki je znan po mirnosti svojih diagnoz in po svoji vestnosti. Obtoženec priznava svoja dejanja brez nadaljnjega, pravi pa. da bi v podobnih primerih še nadalje ravnal tako. Pred nobenim sodiščem tega sveta bi sr ne hoVl za to oproščati, kajti sledil je glasu svoje vesti in z.akcn, po katerem je kazniv, je potreben spremembe. Ni storil nič takšnega, česar bi se moral sramovati. Te bi kakčcn pes frp.-l takšne muke kakor njego-\» pacienti, bi ga samo grozovite/ ne rešil teh muk s takojšnji* umoritvijo. Tem bolj neupravičeno se mu vidi, da bi pustili ljudi tr]>eti brez smisla. "Kot študent sem pomagal pri nekem porodu," je pripovedoval. "Neka obžalovanja vred na žena je spravila na svet strašnega spačka. Otrok bi ži-•*ol. životariti pa bi moral -kot pohabljen idiot. Brez očitkov vesti sem nesrečno bitje zadušil. Tudi v drugem primeru je šlo za neozdravljivo bolnega, pohabljenega otroka. Tretji i*rimer se je zgodil pred nekoliko leti. Pacient je bil star posestnik, ki se ga je lotila neozdravljiva bolezen z velikim trpl jenjem. Neki kirurg ga je operiral, pa mi je dejal, da mu ho ta posežek podaljšal življenje le z si kratek čas. Nesrečnež me je v strašnem trpljenju prosil. naj mu dam kakšen pripomoček, ki bi ga usmrtil brez bolečin, saj vendar ne bi dal nobeni živali tako trpeti. "Strinjam se s tem," sem dejal, "toda zapišite mi to že-l;:o, podpišite jo in jo dajte pod pisati tudi po svojih sorodnikih " Posestnik mi je izročil to litino in dal sem mu narkoti-k a "Bog vas blagoslovi!" je dejal, preden je zaspal, in mi je stisnil roko. Zadnja primera za vol io katerih se moram zagovarjati, »ta slične vrste. JO« Vsem svojim sopribežnikom je delal globoke pokloni' ter jih špostljivo pozdravljal, občeval po je z malo-, malokom; pogovarjal se je naj-češčo z obema ženskama, kakor smo rekli; pri njiju si je dajal duška ter včasih tvegal, da ga je Perpetua zavrnila ali da ga je tudi Neža osramotila. Pri mizi pa, kjer >e je mudil prav malo in je še manj govoril, je izvedel novice o strašnem pohodu, ki so dohajali vsak dan bodisi od va- do vasi in od ust do list, bodisi da jih je sen: gor prinesel kdo, ki je sprva hotel ostati doma, a je v zadnjem hipu vendar zbežal, ne da bi mogel kaj rešiti, vča-ili eelo pošteno zbit; in vsak dan se je razvedela kakšna nova nesreča. Nekateri novičarji po pok lieu so vse glasov pridno zbirali, prerošetali vsa poročila ter nato cvet vsega nudili drugim. Razpravljali so. kateri so najbolj vražji polki, ali so hujši pese i ali konjeniki; ponavljali so, kolikor so najbolje mogli, nekatera imena poveljnikov; pripovedovali so prošla podjetja nekaterih z vsemi po-1 ('robnostmi o postajah in pohodih: ta dan se je ta polk razširil po teh krajih, jutri se vrže na one, kjer medtem že neki drug prav peklensko divja, če ne še huje. Prebivalci iz krajev, ki s<, jili vojaki prve zasedli in spet izpraznili, so že odšli z gradu in odhajali -o dan za dan, kakor odletajo po jesenski nevihti tla vse strani iz listnatega vejevja mogočnega drevesa ptiči, ki so s«- bili zatekli vanj. Mislim, da so naši trije bogunei od šli zadnji, in to na izrečno voljo don Ahbondi-ja, ki se je bal. o takoj povrne na dom, še krožeče "laneknehte", ki so zaostali ter se odcepili od armade. Perpetua je lahko govorila, kolikor je hotela, da se domačim lopovom daje tem lepša prilika vdreti v hišo in odnesti še to, kar je ostalo, čim dalje >e vrnitev odlaša: kadar je šlo za to. da o.-tane koža cela, je zmagal vedno don Ahhondio, ra zon tedaj, ko je radi preteče nevarnosti popolnoma izgubil glavo. Ko je došel za odhod določeni dan. j<» noiine novanee naročil, da bodi v **Xli noči" pripravljena kočija, v katero je bil že dal postaviti o-premo ]M»rila za Nežo. Potegnil jo je malo v -tran ter jo prisilil, da je vzela še gručieo zlat je z roko trkala po prsih in ponavljala, da ima tam še nekaj starih. "Ko boste zopet videli svojo dobro, ubogo Lucijo..." je dejal nazadnje, "gotov sem, da moli zame, ker sem ji storil toliko zla: recite ji torej, da se ji zahvaljujem in zaupam v Boga, da bo njena molitev tudi njej v velik blagoslov. Nato je hotel vse tri go^te spremiti Še do kočije. Bravec si lahko predstavlja ponižno in iskreno don Abbondijevo zahvaljevanje in Popotnim* poklono. Odšli so. Kakor so bili'določili, so se čisto malo, ne da bi niti sedli, ustavili v krojače v i hiši, kjer -o slišali stotero podrobnosti o pohodu: običajne zgodbe o tatvinah, tepenju, razsipanju, nesnagi; a tu se na srečo "lanekiiehti" niso prikazali. "Ah, gospod kurat," je dejal krojač, ]»odpirajo ga z roko, ko je vstopal spet v ločijo, "to bodo še tiskali debele knjige o taki-mle trušča. " Ko >0 naši potniki prevozili nov ko< poti. so začeli na lastne oči gledati nekaj tega, o čemer so slišali že toliko popisov: izropaiic vinograde, pa ne kakor po trgatvi, temveč kakor po toči in nevihti, ki sta divjali vkup: rozge >o leža-le brez listja razmetane po tleh, koli so bili i>:-rvani, tla poteptana in posuta s tr-kami. listjem 111 poganjki; drevesa so bila razčesnjem in okleščena, lnejieo prevrtan«*, ograjo odnesene. Po vaseh so bili vrata razbita, platnene šipe potrgane. pov>od je ležala vsakovrstna grobima, ••unjo na kupili ali posejane po »vstali: zrak je bil težak. š,. močnejši smrad p-i j«' puhal iz hi>: ljudje so tu metali ven nesnago, tam poprav Ijali obokniee. kolikor -o je dalo. druggje so stali v gruči ter drug drugemu tožili; ko je kočija prišla mimo, s,, s,, tu in tam iztezale rok" k vrateeni in pro>ile miloščino. S takimi podobami zdaj pred očmi. zdaj v duhu "111 v pričakovanju, da najdejo prav tak > slike tudi doma, so dospeli' in našli so res, kai nikov za škodo, ki jo najde na domu. čeprav se j st) j,rjr-akovnli. t Hal je prihodnjič.) SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York. N. Y. \» J »12» vznvDi* New York, Monday, December 9, 1 935 THE LARGEST 8L0VEN& /TA1LT IN V. B. 3. GREHI OČETOV Roman v dvehczyezkih—--- Za Glas Naroda priredil I. H 104 15. STRAŠNA NOČ KRSTNE SLAVE ARMADA NA KOLESIH Motorized army unit. Več dni je poteklo. Vsako jutro sem obiskal Marto, ne da bi jo našel. Tedaj pa se mi prične buditi sumujn, <1?. se hoče pred menoj zatajevati. ' Tudi k Kolerju sem šel. Njegova vrata so bila vedno zaprta. V časopisih sem bral, da so Friesshardta iz psiliijatrične klinike prepeljali v neko zdravilišče v gorah na prizadevanje "neke odlične dame" ki je že prej kazala veliko zanimanje do "bolnega pesnika" in je sedaj občutila "drasro dolžnost", da olajša gorje njegovih zadnjih dni. Sedaj tudi nisem vedel, kaj naj storim z denarjem, katerega mi je poslal Riliard iz Berlina, da olajšam Friesshardto-vo bivanje na kliniki. Pošiljatev sem prejel na dan, ko je imela hiti ponovljena Rihardova igra z novim koncem. Tekom popoldneva sem moral iti na pot, ki me je vodila mimo Martinega stanovanja. Nisem imel namena, da bi šel -š^jt-j. To skrivanje pred "dobrim tovarišem" me je užalilo. Toda, ko jo vidim stati pred odprtim oknom salona, so bili sklepi užaljenega srca takoj pozabljeni. Naglo stečem po stopnicah. "Obžalujem, gospod doktor, gospice ni doma!" Tedaj pa mi šine kri v čelo. — Laže te! — zavpijem nad starko ter grem proti vratom salona. Odprem ... in stojim pred Marto. Mimo me gleda z vročimi očmi, ki so mi pripovedovale o eutju iii joku. — Marta! — vzkliknem. — Več mi nimaš ničesar povedati kot samo to besedo? V grenkem nasmehu se ji zavijejo usta. — Zaradi te edine besede, ki stoji tudi v koledarju, si staro ženo zunaj zmerjal z lažnjivko? Ker ti je iz prijaznosti povedala majhno neres nieof Kajti naročila sem ji, da z menoj ni mogoče govoriti, z nikomur. Torej tudi ne s teboj! — Oprosti, Marta. Gotovo te ne bi nadlegoval, ko bi mogel misliti, da ti je dobri prijatelj toliko let postal "nikdo!" — Ti? Moj prijatelj? — Marta zmaje z glavo. — O prijateljstvu ne bova več govorila. To ni prijateljstvo, ako ni odkrito in resnično! — Njen glas se trese. — Boš že oprostil. Bolne matere ne smem več same pustiti. Pa tudi danes zvečer imam dovolj dla. Moram biti zbrana, ako hočem s svojo gledališko umetnostjo koristiti tvojemu prijatelju. Predno sem *Še mogel izpregovoriti kako besedo, so se že za njo zaprla vrata. Odidem. l)o večera sem letal kot norec po ulicah. Zaklel sem se, da ne maram Marte več videti, ne v življenju, ne na gledališkem odru. Toda, ko se je pričelo mračiti, me je proti moji volji vleklo v gledališče. Moje srce je viselo na verigi, ki ga je z zaničevanjem vlekla za seboj. Seveda za silo sem si mogel prigovarjati, da je zaradi Riharda moja dolžnost, da si ogledam njegovo igro. Prvo dejanje se je že pričelo, ko sem stopil v parket. In Marta že stoji na odru, lepa, iz oči ji sije sreča, ki jo mora pokazati občinstvu. In kako je igrala! V svoji igri sledi kretnjam in prednašanju, ki ga je vstvarila prvi večer. Toda vse je bilo poglobljeno in oživljeno v novi duši, prežeto ognja resnice. Kakšne besede ima za blaženost budeee se ljubezni! Kako se zna tresti in vriskati v ljubimčevem objemu! In kako je to vplivalo: po vsem blesku veselja to nasprotje — bo-iest razočaranja, uničenje strtega srca in ginljiv odmev njenega glasu! "Nikdar me ni ljubil —!" Burno ploskanje se dvigne, ko pade zastor. Tisoč in tisoč rok noče umolkniti. Vsi igralci se prikažejo in priklonijo. Samo Marte ni. Kakor drugo, tako tretje dejanje. (»d prizora do prizora je Marta prekosila sama sebe. In med prizori živahno govorjenje po celem gledališču. Kronekova, naša Kronekova! To je šlo od ust do ust. Hvala je prekosila hvalo. Kot nocoj, tako velike in popoldne se niso videli. Sole danes so spoznali, kaj imajo v njej: igralka prve vrste, umetnica brez primere, gledališki ženij. Velika napetost je govorila z obrazov, ko se dvigne zastor za zadnje dejanje. — Vriskajoča sreča, ki sem jo vstvaril obeiua človekoma, je kot reka tekla iz moje pekoče duše! — Tako je rekel Rihard In tako je učinkovalo to zadnje dejanje: kot kipeča žerjavica ki je z ognjeno silo obeutkov premagala vsako srce, očarala vsako nho. In Marta! Pokazala se mi je, kot je ne bi nikdar poznal. Z žejnimi očmi sem pil lepoto, ki jo je vstvarila, v svojo dušo. In strmel sem v njo kot v nepojmljivo čudo. Ona Marta, ki sera jo videl pred nekaj urami, s trudnimi potezami, z vročimi očmi, ki so mi govorile o tngi in solzah? In tukaj to cvetoče, v življenju kipeče bitje, ki je v opojnem veselju s srcem in rokami objemalo novo pridobljeno srečo. Žareče svetlikanje velikih, lepih oči, pred katerimi se umakne zemlja in se odpira nebo! Zastor pade. Kot vihar zabuči ploskanje po gledališču. Iz hrupne množice je slišati sto in sfo glasov, ki kličejo Martino ime. In Marta se prikaže. Ne s ponosnim pogledom zmagovalke, temveč trudna in strta, z vsemi znamenji utrujenosti. Ko se komaj vidno zahvali za priznanje, se okoli njenih nstnic zavije tako žalosten in bolesten nasmeh, kot bi hotela vriskajoče občinstvo vprašati: "Ali veste, kaj sem motala trpeti, da sem vam mogla podariti tako veselje?" Ali sem bil jaz edini, ki je razumel to nemo vprašanje? Da sem moral Marto videti tako, je presegalo moje moči In ko so ljudje se vedno ploskali in kričali, sem vstal, da bi šel. Tedaj pa zagledani ob ograji prve vrste vitko dekliško postavo, ki sem jo poznal. Luiza! Nisem se varal. Mladi gospod, ki ji je pomagal obleči plašč, je bil Egon. Z veliko naglico se prerijem skozi gnječo in se postavim pred stopnice, ki vodijo v lože. Sto in sto ljudi gre mimo mene. Oba, ki sem ju iskal, ne prideta. Luiza in Egon sta ie morala zapustiti gledališče. (Dalje prihodnjič.} V severni vasi Virinu, ki leži kakih 17. km od Ouprije, se je I že dolgo zasledovani razbojnik Miljutin Bogosavljevič pregrešil s tremi krvavimi zločini, kakršnih ne pomni prebivalstvo, niti iz dobe strašnega razbojnika Babejiča. Vas in okolico so že mnogokrat obiskali razboj-1 niki, a šf: nikdar se ni dogodilo, i la bi se bili znašali nad revnimi! ljudmi *n celo nad svojim na j-j ožjim sorodstvom. Hajduk Bo-1 .^osavljevič pa je s svojimi tre-; mi umori — ubil je svojo ženo i in dva bratranca, — izzval strah in trepet vsega naselja. Najbolj pa seveda svojega so-: rodstva. ki ima v Virinu kakih 20 domov. Nihče si ne moro, razložiti zakaj je okrutnež baši v noči, ko je rodbina — in tudi 'y\ sam — praznovala krstno! slavo, izvršil tri umore. Vsi: . . . i Bogosavljevič i so morali že; mnojo pretrpeti zaradi zločinca, ki s" je pojavil v njihovem rodbinskem krogu. Ko se je Miljutin pridružil razbojniku Draži Gligorijeviču, so orožniki mnogokrat preiskali vse hiše njegovih rojakov in vsak član rodbine je bil kolikor toliko sumljiv, da ima zveze z zločincem. Bilo je že pozno zvečer in hiša Kojadina Bogosavljeviča, ki je slavil krstno slavo, je bila polna gostov. Med njimi sta se pojavila dva oborožena moža ]:' prvi je zaklical prestrašeni dražbi: —Ali me poznate? Nekateri so odgovorili, da sra poznajo, vsi pa so se stiskali v kote pred naperjenimi puška- j mi. Hajduk Miljutin se je po-j stav:l pved bratranca in ga| vprašal: "Ali sva brata?" — Sva. je odgovoril Kojadin. j —- Nisva brata! je za vpil i hajduk in v istem hipu je žo1 ustrelil nesrečnega gospodarja. Njegov pajdaš pa je s strelom razbil visečo svetiljko, v temi je padlo še nekaj strelov, potem pa sta razbojnika izginila. Z njima je bil baje še eden, ki je ves čas stal pred liišo na straži. Besni hajduk Miljutin se je potem podal v vinarsko zadrugo, kjer je njegov drugi bratranec opravljal službo skladiščnika in čuvaja. Nesrečnega moža so zajeli pred poslopjem in takoj ustrelili. Kakih korakov od zadruge je hajdukova domača hiša, kjer je živela njegova žena Stanoja z 10 letnim sinom. Miljutin je sam stopil v izbo. Ženo je vprašal, če ima goste, in ko ie odgovorila, da jih nima, jo je prijel za roko in potegnil iz sobe. Tedaj je stopil v solip dragi razbojnik ter pridržal dečka, ki je hotel za materjo. Po vrsti so počili trije streli. Z a d.-.j za liiŠo je razbojnik ubil svojo ženo. V^e tt. se je zgodilo še prej ko v eni uri. Sredi so alarmirali vso vas, v kapelici pri šoli ;je n ?kdo začel zvoniti plat zvona, mnogo vaščanov je teklo prot:. Čupriji ter spotoma ki-calo na pomoč prebivalce obcestnih hiš. V splošni zmedi so razbojniki seveda pobegnili brez sledu. Orožniki so prišli v vas šele proti jutru in vsi Bogcsavljeviči jih rotijo, naj ■••stanejo na straži, ker nihče ne ve, kdaj bo postal žrtev besnega zločinca i SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« Will IStk BTREIT HIV IOBK. If. I pxArn nam za cknx voznih lxbxov, ma- SXRVACUO kabin, Of POJASNILA ZA PO-TCVANJB ^■■■■■■iHnimMumiiiiimiiiiiiimiiHmmimit KALININ - 60 LETNIK Novi načelnik ameriškega ge neralnega štaba, general Malin Craig, pravi, da bo v dog lednem času vsa armada motorizirana. Veliki trucki, ka koršne vidite spodaj in zgoraj na sliki, bodo prevažali topove in vojaštvo. V bodočih vojnah infanterija ne bo prišla dosti vpoštev. 14. de»-emlira : Washington v Havre l.afayette t llavr«» Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen Hox v Genoa Predsednik osrednjega izvršnega odbora sovjetske Rusije M iha d Ivanovič Kalinin je praznoval fiO-letnico rojstva: Rojen jo bil v vasi Verhnaja Troiea v tverski guberniji. Že kot deček je bil izredno nadarjen- zato so ga poslali starši v šolo. Kot 14-lotni deček je šol v Petroirrad, kjer je dobil delo v velikih Put i lovskih tvori likali. Vneto je izpolnjeval svojo izobrazbo, z vsem ognjeni se jo -R- decembra: iii i iii Con 11? di Savoia nde'ezeval delavskega pokreta [ in k.^ so ga pozneje zaprli, je v zaporu čital marksistično literaturo. Ob koncu preteklega y A 2 N O stoletia se je seznanil z Leni-i aorn in se pridružil njegovi' stranki" Ko je bila leta 1S9S n- i ■ i stanovljona ruska socialno de-mokratska stranka, je bil Ka- j I'nin od začetka med njenimi voditelji. Pridružil se je deli-nitivno delavskemu pokretu in delil usodo vseh vodilnih ruskih socialistov. v Genoa ZA | NAROČNIKE TRAGIČEN KONEC GLEDALIŠKE IGRE V katoliškem domu v Bis-chofsliofenu na Salzburškem so uprizorili ljudsko igro, v kateri zabode na koncu neki krč-mar glavnega junaka. K romarja je iirral kmetski sin Prane Meisel. Ko je izdrl nož. da zahodi soigralca, nekoga Ruperta Penna, mu je ostala zaščitna nožnica v žepu in jeklo je ne-srečnen u igralcu zares prebod-lo srci'. Ne Meisel, ne občinstvo nista Po izbruhu vojne je bil zopet aretiran, a ko so ga izpustili, se i je vrnil k svojemu političnemu j ! delu. in s prijatelji je priprav-j __j l.jal oktobersko revolucijo. Vi sprva opazila usodne pomoteJ »J>S»»vem stanovanju je imel1 Pen nov smrtni boj so marveč jIon:n zaupne sestanke s svoji-j smatrali vsi za občudovanje 'mi ^»tradnrki. Po 7. oktobru 1.1 vredno realistično igranje in dvignil se jo velik aplavz. Sole 1017. k.-> so prišli na krmilo holjšoviki. je stopil Kalinin na 'olo uprave Petrograda. Na Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjš opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, ea-to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju ah pa kateremn izmed zastopnikov, kojin imenm so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj «a» šth rojakov naseljenih. ko je ostal po koncu dejanja i'' . . . , i» ... - i. 4! i Leninov predloir je bil pozneje ( renn se vedno na tleh, so spo- . .. 1 , , 1 ' Vaiifornia- 1 izvoljen za predsednika osred ^auf^ma. i * /-KT-tr I San Francisco. Jacob n e*ra Kvrsnega odbora (\ C i i zna!-, kaj so je odigralo. Zdravnik jO mogel ugotoviti samo še K) Sovjetske zveze in v tej smrt. Meisel jo izginil in boje fnnLciji. ki odgovarja položa-., da j»> v obupu izvršil samo-ljn pro z i dent a republike, ga vi-mor dmio šo zda i. K njigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. jmi rt: ROMANI 1^^MJSBk^B^H "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali pri jate-1 je, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ANA KAREN1NA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6.30 "Ann Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega tlela in je eno najpomembnejših «lel svetovnega slovstvu sploh. Knjigo bi mo-rnl čitati vsak Slovene«-. RELIEFA KAKIKATI HA, spisal Andrey Ter-novec ......................................so ' AKT ŠTV. 113. Spisal K. Gaboriau. .VJO strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo na|>etost, polno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 56 strani...............30 BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je I.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JL'NAK. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................GA Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jud Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena _____________ M Od začetka do konca napet roman, pol dejanja, spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ue zna tako opisati življenja sal-matincev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo iu snubijo. Uesuičen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Concourt. 112 stranL Cena ---------------------.............................. Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko |MKlanI in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovne literature. DROBIŽ, spisal Frane Miltinski. — 130 strani. Cena Nr.š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral |>ar svojih najl»oljših črtic, ob katetrih se mora človek od srt-a nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena Dve Otrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in 4'Starka". Obe sta mojstersko ta vršen i. kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KLHARfCA. spisal J. 6. Baar. 207 stranL Cena _________________________________________________ To je iz češčine prevedno delo, ki ho zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro v» življenje Živela iu go$i>odi-njila v župtilSču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cam _____________________________________________ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 'J40 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv In odkriva čisto nove strani človeškega življenja. COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Saftlf Walaenburg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabian t Chicago. Cicero In Illinois) Joliet. Mary Bambich. Joseph ▼at La Salle. J. Spellcb Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago, Jože Zelen« KANSAS: 'jlrard. Agnea Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer, J. Cerne (za Penna. W. Va. In Md.} MICHIGAN: Detroit. Frank Stular .35 .35 .40 .75 .60 .60 »minnesota: w I Chisbolm, Vrank Oouw | Ely, Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbinfc John PovBe Virginia, Frank Hrvatlcb Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa nebraska: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little FaUa. Frank Kua OHIO: Barber t on. Frank Trotur Cleveland. Anton Bobek. Chaa. linger. Jacob Resulfc. John Slspv'-k Girard. Anton Xagode Lorain, Louis Bal ant, John Vw le Warren. Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore.. J. Kobtar PENNSYLVANIA: Broughton. Anton Ipavee Clarldge. Anton Jerlna Conemaugh. J. Brezove« Exoort. Louis SnpaniiC Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamia Greensburg, Frank Novak Johnstown, .tohn Polaata Krayn. Ant. TauSelj Lozerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John Žnst Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar St eel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton. Joaeoh Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AlHs, Frank Sk«S Sheboygan. Isappfc Kakei WYOMING: Rock Spring«, Lsate Diamond rUle. Jot RoUcb 30 UPRAVA "GLAS NAROQAM