Poštnina plačana v gotovini Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za 'it leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 43. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. iThaia Liubliana, sreda 12. C ena V velike trenutku Nikakor ni potrebno, da bi bili zaradi razburljivih dogodkov po svetu malodušni ali preplašeni, vendar pa tudi ni potrebno, da bi še naprej bili tako lahkomiselni ko doslej. Predvsem pa ne gre, da bi še nadalje posvečali vse svoje sile le svojim medsebojnim prepirom in da bi delali ko da bi bile lovorike, dosežene v teh bojih, posebno dragocene. Enkrat je tudi za nas prišel čas, da malo bolj resno in bolj pozitivno uravnavamo svoje javno, življenje in da mislimo tudi na to, kako se bo pri nas več in bolje delalo, ne pa le na to, kako bomo bolj in popolneje sami sebe pritiskali. V časih do skrajnosti napetih prizadevanj vseh narodov, da čim bolj zvišajo svojo gospodarsko, obrambno in materialno silo, postajajo naši notranji prepiri zaradi tega ali onega mandata pravi anahronizem in že dokaz neoprostljive lahkomiselnosti. Nemogoče je, da bi sredi najostrejše tekme med narodi smeli mi živeti v udobni nedelavnosti. Nasprotno postaja tudi za nas življenjsko vprašanje, da se tej tekmi, ki nas vsenaokrog obdaja, prilagodimo in da tudi sami začnemo z jekleno doslednostjo zbirati svoje sile. Zbirati pa mora začeti te sile oni, ki je na vrhu, ker ta mora kot prvi dokazati svojo dobro voljo. Zato se vsaj v sedanjih časih ne bi smeli uveljavljati nobeni pojavi, ki pričajo, da nas sedanji resni časi niso spametovali, temveč da smo ostali to kar smo bili — malenkostni strankarji brez vsakega poleta in brez vsake širše koncepcije. Izkušnja zadnjih 20 let nam je dokazala, da so bile naše metode upravljanja javnega življenja popolnoma zgrešene. Prav za prav sploh nismo imeli nobenih pravih metod, temveč živeli smo le tako, kakor je naneslo naključje. Na ta način smo izkoriščali tudi svoja naravna bogastva in skrbeli za svoje prometne naprave. Ce je ko-mu padlo v glavo, da je ustanovil Pri nas tovarno, potem je bila ta ustanovljena. Malo pa se je mislijo na to, katera nam je najpotrebnejša in katera bi nam dajala največ koristi. Moremo celo reči, da smo izkoriščanje naših naravnih bogastev prepuščali v prvi vrsti tujcem in jim dajali k bogatim zaslužkom še mastne privilegije. Malo pa smo mislili na to, da bi vse to delo opravili sami ali vsaj Po večini sami. Kadar pa se je le dogodilo, da smo začeli izkoriščati svoja naravna bogastva, smo vedno zalezli v takšen pretiran etatizem, da smo dušili že obstoječa lastna domača podjetja, dočim so nam na biro-kratski način vodena državna pod-jetja povzročala toliko stroškov, da se v resnici niso niti izplačala! Vse to pa se je dogajalo, ker »u našim gospodarskim ljudem ni omogočilo pravo sodelovanje pri vodstvu našega gospodarskega živ-jjfuija. Tisti, ki so najbolj poznali *° življenje, niso imeli besede, tem več pa oni, ki se poklicno v gospodarskem življenju sploh niso uveljavljali. To se je dogajalo, čeprav so naši gospodarski ljudje Pri vsaki priliki dokazali, da so Za konstruktivno delo, da so pripravljeni interesom celote podrediti tudi svoje osebne interese in čeprav so dokazali, da so za so- delovanje pri javnih gospodarskih vprašanjih strokovno absolutno usposobljeni. Ce pa se niso gospodarski ljudje pritegnili k sodelovanju dosedaj, ni s tem rečeno, da se ne bi smeli tudi v bodoče. Ravno nasprotno je res! Ni šlo brez sodelovanja gospodarskih ljudi in je torej treba poskusiti sedaj, da se dela z njimi. Ustanoviti se mora zato neka osrednja ustanova, ki bo uravnavala naše gospodarsko življenje tako, da bodo varovani interesi gospodarskih stanov, a da bodo varovani tudi interesi države in celote. Ta ustanova naj napravi gospodarski načrt, po katerem se bo Agrarno pasivna Slovenija more prehraniti svoje prebivalstvo in zaposliti svoj letni prirastek le z industrializacijo dežele in s povečanim tujskim prometom. Glede tujskega prometa kaže statistika, da narašča ta tako malenkostno in pri tem tako zelo negotovo, da ni računati s tem, da bi dosegel tujski promet v doglednem času tak razmah, da bi vidno okrepil gospodarsko silo naše dežele. To pesimistično naziranje je še zlasti upravičeno, kadar vidimo, da državne in tudi samoupravne oblasti »pospešujejo« tujski promet le z vedno novimi predpisi in pa z novimi taksami, ki kar nevarno obremenjujejo tujski promet. Kot edino resno sredstvo za dvig gospodarstva v Sloveniji preostaja torej le industrializacija dežele. Ta je tudi v povojnih letih znatno napredovala, v zadnjem času pa je začela občutno nazadovati in vedno bolj se množe vesti o preselitvi te ali one industrije na vzhod ali jug države. Naši časopisi so to nevarnost tudi pravočasno konstati-rali in tudi opozorili našo javnost na nevarne posledice, ki morajo brezpogojno nastati, če se to preseljevanje industrije iz Slovenije v druge kraje države ne ustavi. Kakor pa že dostikrat, tako menda mislijo naši odgovorni činitelji tudi v tem primeru, da zadostuje, če so časopisi nevarnost ugotovili, da pa ni treba storiti nič konkretnega, da se ta nevarnost tudi odpravi. Samo slednje pa je v resnici važno, ker od samega ugotavljanja nevarnosti nima nihče nič. In tako je položaj naslednji: Listi objavljajo vedno nove vesti o preselitvi enega ali drugega industrijskega podjetja na jug, noben naš javni činitelj pa se ne gane, da bi se nadaljnje preseljevanje industrij preprečilo. Ne stori se niti to, da bi se davčna obremenitev industrij s samoupravnimi davščinami zmanjšala, čeprav je notorično, da je tudi ta eden glavnih vzrokov za beg industrije iz Slovenije. In vendar imajo naše samoupravne oblasti vso možnost, da v tem oziru potrebam industrije ustrežejo. Ni treba storiti nič drugega, kakor da malo reducirajo svoje proračune in da gospodarijo v skladu s svojimi finančnimi silami. A niti to se ne zgodi. Znova moramo ugotoviti, da naši odgovorni javni delavci, v katerih rokah je politična moč našega naroda, ne posvečajo gospodar- z vso železno doslednostjo vodila naša gospodarska politika. Na ta način bomo dobili gospodarski načrt, ki ne bo centralističen ali bi-rokratičen, temveč ki bo zajet iz življenja vendar pa kontroliran po ozirih na celoto. Seveda pa v tej osrednji gospodarski ustanovi ne bi smeli biti gospodarski ljudje le figuranti ali pa le iz ene pokrajine, temveč pravi sodelavci, katerih beseda ima polno veljavo. Le na ta način bomo dobili načrt, ki bo ustrezal vsem in ki bo po vsej državi ustvaril zdrave pogoje za napredek. Danes živimo skoraj tako, kakor da je vseeno, če se dela malo ali mnogo, če se sile našega ljud- skim vprašanjem one pažnje, ki bi jo morali in da so zanje še nadalje strogo politična vprašanja največje važnosti. Vsa važnost se polaga le na to, kako bi se utrdila domača moč posameznih političnih skupin in zato so osebna imenovanja še nadalje v ospredju vsega njihovega zanimanja. V resnici pa so vsa ta osebna vprašanja za gospodarsko silo dežele čisto postranskega pomena in gospodarski položaj Slovenije se zaradi teh imenovanj ne spremeni niti za piko. Vse drugačne važnosti pa je za vse naše gospodarstvo, če preneha ta ali ona tovarna obratovati v Sloveniji. Samo ena tovarna preneha obratovati in par sto ljudi je brez zaslužka. Če le ena tovarna s 500 delavci preneha obratovati, pomeni to pri najmanjši povprečni mezdi delavca izgubo skoraj pol milijona din na mesec na zaslužku. V enem letu torej izgubo 6 milijonov din. Od teh 6 milijonov din ni živelo le 500 delavskih rodbin, temveč so imeli svoj dobiček tudi kmetovalci, obrtniki, trgovci in industrialci, a tudi naše samouprave, kajti tovarna v obratu je dober davkoplačevalec, če pa je ni več, je tudi tega davkoplačevalca konec. Zato vendar ne gre, da se vprašanje bega industrije iz Slovenije tako neoprostljivo omalovažuje in če naši odgovorni javni delavci postopajo, kakor da se jih to vprašanje sploh ne tiče. Kaj pa se jih tiče, če je zanje irelevantno, kadar pride 500 ljudi ob zaslužek? Saj politično delo ni na vse zadnje Ob zadnjih dogodkih se je poudarjalo, da ima Albanija kljub svojemu malemu ozemlju izreden strategični, pa tudi gospodarski pomen. Važno pa je tudi, koliko je Albanija napredovala v času po svetovni vojni pod kraljem Zogu-jem in večinoma z italijansko pomočjo. Albanija meri 27.588 km2 in je torej le malo manjša ko Belgija, ki ima 30.444 km2. Gostota prebivalstva pa dosega v Albaniji komaj 37 duš na km2. Razen na Jugoslavijo meji na Grško, od Italije pa jo loči 75 km široka Otrantska ožina. Posest obeh obal te jadranske ožine je za Italijo zelo važna, stva polno zaposlujejo ali ne, če dela naša javna uprava prav ali ne. Pri vsej sreči, ki jo imamo in pri vsem bogastvu naše dežele in žilavosti naših ljudi, se vendar tako lahkomiselno počenjanje ne sme ponavljati brezmejno. Enkrat mu je treba napraviti konec in v današnjih velikih dogodkih še prav posebej! Za idilične čase mirnega razvoja dogodkov po svetu je bila tudi naša idilična lahkomiselnost oprostljiva, danes pa ni več, ker danes je treba z vso odločnostjo delati, z vso energijo tekmovati z drugimi in si ustvariti rezerve in sile, ki so dorasle vsaki nalogi. Samo na ta način bo naša bodočnost zagotovljena. le v tem, kaj kdo misli o tem ali onem dnevnem javnem vprašanju, temveč tudi v tem, kako ljudje žive, če imajo možnost, da z delom preživljajo sebe in svojce. Brezbrižnost za beg industrije iz Slovenije je zato ne le napačna, temveč nad vse škodljiva in se mora zato čim prej končati. Najbolj neoprostljivo pa je, če kažejo to brezbrižnost ljudje, ki imajo od naroda mandat, da se za njegove interese zanimajo in da te interese tudi branijo. Z vso pravico mora javnost od teh ljudi pričakovati živo in uspešno akcijo, da se nekaj pozitivnega ukrene ter stori za ustavitev bega industrije iz Slovenije. Če sami ne vedo, kaj je treba v ta namen storiti, naj vprašajo gospodarske ljudi, ki jih bodo takoj temeljito poučili o vsem potrebnem. Nikakor pa ne gre, da bi industrializacija Slovenije nazadovala in da bi bilo v Sloveniji vedno manj kruha. Če bi že res bilo tako, da v perifernih krajih ne bi smele biti industrije, potem se naj d& Sloveniji kakšen drug zaslužek, nikakor pa ne sme eksistenčna sila Slovenije padati. Če se selijo industrije iz Slovenije, pa njena eksistenčna sila pada. Mnogo bolj važno ko vsa osebna in dnevna politična vprašanja je vprašanje zaposlitve prebivalstva in zato mora imeti to vprašanje prednost pred vsemi drugimi, zato morajo naši odgovorni javni delavci delati na to, da z napredkom industrializacije v Sloveniji to vprašanje pozitivno rešijo. ker sta ključ vsega Jadranskega bazena. Že leta 1915. si je Italija pridobila Valono in močno utrdila otok Saseno. Neodvisni kralj Zogu pa je 1. 1928. še sklenil z Italijo vojaško pogodbo, nakar je investirala Italija velike vsote v zgradnjo albanskih pristanišč in modernizacijo dežele. Od nje pa dobiva razen kmetijskih pridelkov predvsem nafto. Cevi so speljane do Barija, kjer so glavne rafinerije. Splošno pa je 50% vse albanske zunanje trgovine v italijanskih rokah. Za modernizacijo Albanije je skrbela Italija v zvezi s svojimi strategičnimi potrebami. Zato je zgradila v Draču izredno mogočne pristaniške naprave, da lahko tu spravi vse svoje jadransko bro-dovje. Med novimi cestami je najvažnejša in najlepša cesta iz Tirane v Elbasan, med starimi pa umska cesta iz Drača v Carigrad. Za ureditev tega omrežja je bila ustanovljena posebna drpžba »Svea« in preskrbljeno posojilo 50 milijonov zlatih frankov po 7'A %>. Razen tega je Italija leta 1931. dovolila brezobrestno posojilo 100 milijonov frankov, razdeljeno na 10 let. Kmalu pa je bilo izplačevanje tega posojila ustavljeno, ker se je vlada naslonila na Anglijo in odslovila ostale tuje vojaške inštruktorje. Leta 1934. pa je sklenila Albanija z Italijo novo pogodbo, po kateri je krila pokroviteljica tudi primanjkljaj proračuna v znesku letnih 9 milijonov zlatih frankov in dala novo posojilo 50 milijonov na 1% obresti. To posojilo je bilo namenjeno izrečno za kmetijstvo oz. za nabavo italijanskih kmetijskih strojev. Potem je prevzela Italija za 3 milijone še albanski tobačni monopol in odkupila ribiške pravice, pri čemer dobiva Albanija polovico letnega dobička družbe »Pescalba«. Najvažnejši za Italijo pa je albanski petrolej, po katerem so segale vse petrolejske družbe. Italija si je zagotovila glavno polje, Devoli pri Valoni, do katere tečejo 73 km dolge cevi. Nova ležišča si namerava odpreti Italija po ureditvi odvoza. S tem se bo proizvodnja znatno povečala. Zadnji čas pa se poudarja tudi pomen albanskih rud, predvsem znatna ležišča bakra, pirita in boksita, pa tudi premoga, ki so se šele pričela izkoriščati. Značilno je, da kljub temu bogastvu Albanija ni imela aktivne zunanje trgovine. Leta 1937. je znašal njen uvoz 20,3, izvoz pa 10,2 milijona zlatih frankov. Odvisna je torej od tujih kapitalov za investicije. Že pred dvemi leti je bil sprejet zakon, da se dovoli prost uvoz tujega blaga in izdelkov samo tistim državam, ki za 70% nakupijo albanskega blaga. Hkrati se je vlada trudila zvišati donos kmetijstva, da ji ne bi bilo treba uvažati žita. Doslej uvaža ob slabih letinah pšenico in koruzo. Vsa leta pa je Albanija ohranila zlato valuto. Albanska nafta in Italija »Deutsche Bergwerks-Zeitung< ceni vse zaloge nafte v Albaniji na samo približno 1 milj. ton. Italija izkorišča doslej 53 vrelcev. Isti list navaja o pomenu albanske nafte za Italijo sledeče: Po zadnjih podatkih sta narasla v Italiji domači pridelek in predelava nafte, in sicer v dobi januar-februar (v tonah): 1938 1939 surova nafta 933 1005 bencin 500 793 raf. petrolej 180 433 kurivo 43 71 plinsko olje 40 77 Večino tekočih goriv pa mora Italija uvažati in je že v prvih dveh mesecih letos uvozila 385 tisoč 831 ton surove nafte. Od tega je bilo iz USA 138.853 ton, iz Romunske 78.590, s hol. Antilov 54.471, iz Iraka 28.444, iz Albanije 25.049 ton, iz Irana 3138 in iz vseh ostalih držav 6350 ton. Bencina je Italija v istem času uvozila samo 18.023 ton, od tega 10 tisoč 580 ton z Antilov. Rafinaci-ja je letos napredovala v primeri z lani od 56.338 na 78.188 ton Namesto industrializacije Slovenije - selitev industrij iz Sioven Gospodarski pomen in razvo/ bencina itd. Najbolj pa je narasla proizvodnja olja za kurivo, in to od 55.497 na 103.059 ton. V zvezi z veliko porabo nafte v Italiji se razlaga tudi poskus Italije, da bi si popolnoma zagotovila vsa albanska ležišča, ki so jih odkrili tuji vrtalci vzdolž vse obale. Že prihodnje leto želi dobiti v Albaniji večje množine nafte, ki bi zadostovale za pridobitev 240.000 ton bencina. Zaposlenost delavstva v februarju in marcu Konjunkturni prirast vseh zavarovancev OUZD-a je znašal v februarju + 2.206 oseb; Največje letne priraste so izkazovale te industrije: tekstilna +992, industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo + 468, oblačilna industrija + 334, hišna služinčad + 317, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb +319 zavarovancev. — Pomembnejše konjunkturne padce zaposlenosti izkazujeta le dve industriji, in sicer: gozdno - žagarska —711 in gradnje nad zemljo — 620 zavarovancev. V sezijskem pogledu se je celotno članstvo OUZD-a dvignilo za 2.641 oseb. Predvsem se je zboljšala zaposlenost v teh industrijah: v gozdno-žagarski za + 800, pri gradnjah cest, železnic in vodnih zgradb za + 684, pri gradnjah nad zemljo + 402, v tekstilni industriji za + 359 zavarovancev itd. — Pomembnejšega sezijskega nazadovanja pa ni izkazovala nobena industrija. OUZD v marcu Pri OUZD je bilo v marcu vseh zavarovancev 59.337, vseh zavarovank pa 36.375, skupno vseh 95.712. V primeri z marcem 1938. je število zavarovancev naraslo za 1781, zavarovank za 1614, vseh pa za 3395. Tako visokega števila zavarovancev v marcu mesecu OUZD doslej še ni doživel, kakor je razvidno iz naslednjih številk. Vseh zavarovancev pri OUZD je bilo v inarcu leta 1930. . . . 92.489 1931. . . . 86.703 1932. . . 73.081 1933. . . . 70.794 1934. . . . 74.106 1935. . . . 74.018 1936. . . , . 79.447 1937. . . . 86.686 1938. . . , . 92.317 1939. . . . . 95.712 Naraslo pa je število bolnih za 392 na 3042 ali za 0'31%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je dvignila pri moških za din 1'56 na 28‘15, pri ženskah za 0'99 na 20'44 din ali v povprečju za 1‘32 na 25'22 din. Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 207.454 na 2 milijona 413.922 din. Prijava dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s češkoslovaško Narodna banka je izdala dne 4. aprila 1939. o gornji prijavi nastopna navodila: Obveščamo vse pooblaščene zavode (I. in II.), da morajo informirati vse zainteresirane komitente kakor tudi vse druge osebe, ki bodo zahtevale pojasnila, da morajo takoj pismeno prijaviti pooblaščenim zavodom skupna stanja nelikvidiranih dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s Češkoslovaško, ki so obstajala na dan 5. aprila 1939., in to: posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkar-patsko Rusijo. Istotako morajo vse tvrdke in osebe prijaviti pooblaščenim zavodom tudi količino efektivnih češkoslovaških kron, ki so jih posedovale na ta dan v državi. Na podlagi prijav so dolžni pooblaščeni zavodi urediti podatke in poslati pismeno poročilo Narodni banki najkasneje do 15. t. m. Iz poročila mora biti razvidno: 1. skupni znesek neplačanih dol- gov za uvoženo blago (posebej za Češko z Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkarpatsko Rusijo), urejeno po veljavah, na katere se glase fakture; 2. skupni znesek neplačanih terjatev za izvoženo blago v Češkoslovaško, urejeno in ločeno na isti način kot dolgovi; Čeprav smo že obširno poročali o najnovejšem zdravstvenem skladu, smatramo vendarle za potrebno, da še v nekaj besedah opozorimo na veliko davčno obremenitev, ki je s tem fondom zadela gospodarstvo. Pri tem ponavljamo odlične razloge, ki jih navaja Centrala industrijskih korporacij v eni svojih zadnjih okrožnic proti temu fondu. Med drugim pravi: V prvi vrsti je z načelnega stališča proračunske tehnike in finansiranja javnih potreb zelo nevarno za interese celote, če se izdatki za določene namene (v primeru sanitetnega fonda materialni izdatka bolnišnic, zdravilišč, kopališč in podobno) izdvoje iz drž. proračuna z ustvarjanjem posebnih fondov s posebnimi dohodki. Na ta način se izgublja nujno potrebni sistematični pregled državnega gospodarstva. Zlasti pa je napačno, če se kot dohodki takšnih fondov (kakor pri zdravstvenem skladu) predvidevajo čisto fiskalne davščine, ki niso v prav nobeni zvezi s poslovanjem fonda. Za fiskalne davščine je edino mesto v državnem proračunu, ker je neizogibno potrebno, da se fiskalna politika države vodi z enega samega mesta, t. j. iz finančnega resora. To mesto mora voditi vse fiskalne vire države in te dohodke razdeliti med druge resore s proračunsko določeno razvrstitvijo kreditov. Samo na ta način je mogoč pregled o umestnosti javnih davščin, o možnosti njih pobiranja z ozirom na davčno moč gospodarstva ter o racionalnem izkoriščanju te sile. Znova opozarjamo na naša izvajanja o nevarnosti sistema, po katerem skuša vsak resor za sebe s posebnimi davščinami izkoriščati davčno silo ljudstva. Kar se pa tiče samih davčnih dohodkov zdravstvenega sklada, pripominjamo naslednje: 1. V točkah 2. in 6. § 5. se predvidevajo takse na kozmetična sredstva, na uvožena zdravila, de-zinsekcijska in dezinfekcijska sredstva kot doklada na vse obrate, ki proizvajajo in prodajajo kozmetična sredstva, in sicer v višini do 30% odmerjenega davka. Uredba ne označuje, kateri predmeti naj se smatrajo kot kozmetična sredstva. Mislimo, da se tu misli le na sredstva za olepša-vanje, ker si ne moremo misliti, da bi bila namera obremenjevati sredstva, ki služijo vzdrževanju čistosti in higiene, kakor so to: vse vrste mil, past, krem, praška iri vode za čiščenje zob in za higieno ust, sredstev za pranje las itd. Fiskalna obremenitev povzroča podražitev dotičnih predmetov ter otežkočuje njih prodajo in potrošnjo, dočim je s stališča higiene želeti, da so ti predmeti ljudstvu čim bolj dostopni, zlasti v naši državi, kjer je potrošnja teh predmetov sorazmerno majhna. Poleg tega opozarjamo še na to, da so sedaj milo in druga sredstva za čistost in higieno že itak pretirano obremenjena z državnimi in samoupravnimi davščinami. Zato prosimo, da se v pravilniku za izvrševanje uredbe izrečno pojasni, da se kot kozmetična 3. skupni znesek efektivnih češkoslovaških kron s specifikacijo, iz katere naj bo razvidno: a) skupni znesek efektivnih bankovcev v kosih po 50'—, 100'—, 500'—, 1000'— in 5000'— češkoslovaških kron; b) skupni znesek efektivnih bankovcev v kosih po 10'— in 20'— sredstva po toč. 2. § 5. smatrajo samo »sredstva za olepšavanje«, ne pa tudi sredstva za ohranjevanje čistoče in higiene, kakor so to vse vrste mil, past, krem, praška in vode za čiščenje zob in ust. Kar se tiče 30% doklade od odmerjene davčne osnove na obrate, ki proizvajajo ali prodajajo kozmetična sredstva pripominjamo: Ta doklada naj bi se pobirala od pridobnine oz. od družbenega davka obratov, ki proizvajajo ali prodajajo kozmetična sredstva, in sicer samo kozmetična sredstva, ki se uporabljajo za olepšavanje. Kolikor pa je nam znano, ni v vsej državi niti enega podjetja, ki bi proizvajalo ali prodajalo izključno samo kozmetična sredstva za olepšavanje. Ta sredstva se večinoma proizvajajo in prodajajo kot postranski posel poleg proizvodnje in prodaje drugih predmetov,. ki ne podlegajo obremenitvi po toč. 2. odst. 1. Ce torej podjetje poleg kozmetičnih sredstev za olepšavanje proizvaja tudi druge predmete, potem se doklada ne sme pobirati od vse pridobnine oz. vsega družbenega davka, temveč samo od onega dela pridobnine oz. družbenega davka, ki sorazmerno odgovarja proizvodnji in prodaji kozmetičnih Sredstev za olepšavanje. Določiti je torej treba poseben ključ za določitev osnove za doklado, o kateri je govor, n. pr. v sorazmerju s prometom sredstev za olepšavanje v primeri s skupnim prometom podjetja. Kar se tiče višine doklade, moramo opozoriti na to, da njena višina v uredbi ni določena, temveč samo maksimirana. Uredba vsebuje samo pooblastilo, da se določi v mejah do 30%, nikakor pa ne, da bi morala znašati najmanj 30%. To se naj pri izdaji pravilnika upošteva. Ker sta že itak trgovina in proizvodnja visoko obremenjeni, predlagamo, da se pobiranje te doklade opusti, to tudi zato, ker bi bilo njeno plačevanje zelo komplicirano. Če pa to ne bi bilo nikakor mogoče, potem naj ne znaša več ko 1%, pri tem pa je treba davčne oblasti posebej opozoriti, da se plačuje ta doklada samo od onega dela pridobnine ali družbenega davka, ki odgovarja prometu s sredstvi za olepšavanje v primeri s skupnim prometom podjetja. Mične vesli Nenadoma je presenetila svet vest, da so italijanski državljani začeli zapuščati Albanijo, da je pretrgan zračni promet med Albanijo in Italijo in da je zahtevala rimska vlada od albanske vlade in kralja Zoga ultimativno izpolnitev nekih zahtev. Ker je albanska vlada te zahteve zavrnila, je prišlo pred albansko obal nad 150 italijanskih ladij, ki so pod zaščito ladijskih topov ter 400 letal izkrcale čete v Valoni, Draču, Sv. Ivanu Meduanskem in Lješu. Albanske čete so ponekod dale odpor in tako so bili zlasti v Draču krvavi boji. Vendar je bila premoč italijanske vojske tako velika, da pravega odpora maloštevilna in slabo opremljena albanska vojska ni mogla dati. Italijanska vojska je hitro zasedla tudi druga kron in eventualna količina kovanega denarja. Da bi se dobila točna slika o stanju dolgov in terjatev kakor tudi o natančnem stanju efektivnih češkoslovaških kron, morate opozoriti vse zainteresirance, da smejo prijavo izvršiti le pri enem pooblaščenem denarnem zavodu. Po toč. 7. odst. 1. § 5. uredbe se mora pobirati zdravstvena doklada v višini do 3% skupnega zneska neposrednih davkov, ki ga predpisuje finančno ministrstvo začasno ali stalno na skupni neposredni davek ali na njegove posamezne oblike ter po predlogu ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. la doklada naj bi obremenila vse davčne zavezance. Opozarjamo, da se že sedaj v vseh banovinah pobirajo posebne zdravstvene doklade v višini od 5 do 10%. Poleg tega znaša banovinska doklada od 20 do 50%. Skupno znašajo banovinske doklade od 25 do 95®/o. Poleg tega se pobirajo še občinske doklade, ki se gibljejo navadno med 50 in 200%. S finančnim zakonom za 1. 1939./40. se je uvedel poseben dodatek za fond narodne obrambe, ki znaša povprečno od 20 do 25%, a se vzpne tudi do 33 in 40% vseh davkov. Ti našteti davki pač zadostno jasno dokazujejo, da je na-laganje še novih davčnih bremen z zdravstvenim skladom za naše gospodarstvo preveliko breme. Glede doklade na naravne in umetne mineralne vode opozarjamo, da se od njih že plačuje banovinska trošarina, ki znaša za steklenice do 1 litra od 0'20 do 0'50 din, za steklenice od 1 do 2 litrov pa od 0'30 do 1 din. Poleg tega se plačuje od mineralnih vod še občinska trošarina. Že dosedanja obremenitev mineralnih vod je povzročila zmanjšanje potrošnje. Ce bi sedaj obveljala še nova obremenitev, potem bi potrošnja mineralnih vod še bolj padla. Prav tako napačna pa je tudi davščina, ki se uvaja s sanitetnim skladom za bivanje v hotelih in prenočiščih. Vsi javni faktorji si vendar prizadevajo, da se dvigne tujski promet, s podražitvijo prenočnin pa se tujski promet prav gotovo ne bo dvignil. Iz vseh teh razlogov je jasno, da pomeni sedanja uredba o ustanovitvi sanitetnega fonda mnogo pretežko obremenitev gospodarstva ter se naj zato s pravilnikom omilijo vsaj glavne trdote uredbe. Seveda pa bi bilo najbolj umestno, če bi se uredba razveljavila, ker ni v korist dobrega državnega gospodarstva, če se v preveliki meri uvaja gospodarjenje s fondi. albanska mesta, tako Tirano, Elba-san, Argirokastron, Skader in Ko-rico ter je mogel poveljnik italijanske vojske gen. Guzzoh ze v soboto sporočiti Mussoliniju, da je italijanska vojska od njega ukaza-no nalogo izvršila. Vendar pa od-por Albancev še ni bil popolnoma strt, temveč so se v hribih še nadaljevali odpori umikajoče se albanske vojske in albanskih kmetov. Kralj Zogu je pobegnil v Grčijo in prišel v nedeljo v Solun, še pred njim je pobegnila v Grčijo njegova žena, ki je tri dni prej dobila sina. Kraljev dvorec v Tirani so izpuščeni kaznjenci — vsaj tako se poroča — popolnoma oplenili in mu je ostalo le to, kar je odnesel s seboj v naglici na več tovornih avtomobilih. Tudi albanska vlada je pobegnila in večina višjih oficirjev ter drž. nameščencev. Zelo mnogo Albancev je pribežalo v Ju-i goslavijo. Zakaj je Italija nastopila, še ni čisto razčiščeno. Kakor poročajo nekateri listi, je Italija zahtevala: Pravico, da lahko vsak čas zasede strategično važne točke in da dobi nadzorstvo nad vsemi javnimi napravami, utrdbami in vojaškimi ustanovami Albanije. Italijanski državljani bi naj imeli iste pravice ko albanski ter bi mogli biti tudi poslanci in ministri. Zun. ministrstvo naj bi Albanija odpravila in bi prevzela njeno zunanjo politiko Italija. V vseh ministrstvih bi bili italijanski gen. tajniki. Italijanski poslanik v Tirani bi bil član albanske vlade, albanski v Rimu pa član rimske vlade. Zun. min. grof Ciano je prišel na letalu v soboto dopoldne v Tirano, kjer se je z albanskimi veljaki, ki so ostali v Tirani, dogovoril o sestavu nove albanske vlade. Nova začasna vlada v Tirani je proglasila kralja Zoga za brezpravnega ter odredila njegovo aretacijo, ker da je veleizdajalec. Kakšne so bodoče namere Italije v Albaniji, še ni čisto jasno. Po vesteh nekih listov namerava Italija spremeniti Albanijo v svoj protektorat. Na drugi strani pa se z italijanske uradne strani zatrjuje, da Italija ne namerava izvesti v Albaniji nobenih večjih sprememb, temveč da gre le za spor med rimsko vlado in kraljem Zogom. Zasedba Albanije po italijanskih četah je naravno napravila po vsem svetu najgloblji vtis, zlasti v Franciji, Angliji, Balkanu in v muslimanskem svetu. Angleška vlada je razpravljala o zasedbi Albanije ter sklenila, da odpošlje v Rim proti zasedbi protestno noto. V njej bo naglasila, da je zasedba v nasprotju z angleško-italijanskim sporazumom, ki jamči za ohranitev statusa quoa v Sredozemskem morju. Vojne ladje angleškega sredozemskega brodovja so v strogi pripravljenosti ter so preklicani vsi dopusti. Vse angleške bojne ladje so odšle iz italijanskih pristanišč. O velikih vojaških pripravah Italije na Dodekanezu poročajo angleški listi. Tako je otok Leros spremenjen v močno oporišče za letala in podmornice. Vsak dostop je tujcem na otok prepovedan. Okupacija Albanije po italijanskih četah bo skoraj končana. V albanskih gorah je prišlo ponovno do bitk med italijanskimi četami in Albanci. Med Romunijo in Turčijo je bil dosežen popoln sporazum o medsebojni pomoči obeh držav, če bi bila katera od njiju napadena od katere balkanske države. V zvezi s to pogodbo se zlasti imenuje Do-brudža. Poljski zunanji minister Beck se je vrnil iz Londona v Varšavo skozi Berlin, a se v Berlinu ni ustavil. V vlaku ga je obiskal poljski poslanik v Berlinu in mu poročal o tekočih vprašanjih. V Varšavi so priredili Becku velik sprejem. Rezultat Beckovega potovanja se označuje takole: Sklenjena je pogodba o vzajemni pomoči med Veliko Britanijo in Poljsko, ki stopi avtomatično v veljavo, če bi bila ena obeh držav napadena. Pogodba zavezuje tudi angleške domini-one. Nadaljujejo se pogajanja za sklenitev enake pogodbe tudi med Poljsko, in Romunijo. V ta namen skuša doseči Poljska rešitev vseh sporov med Madžarsko in Romunijo. Anglija je razširila svoje jamstvo tudi na Grčijo in bo jamčila tudi za meje Romunije in Turčije. Nemški listi nadaljujejo svojo kampanjo proti poljski vladi in Poljski. Naglašajo, da se je poljska vlada izneverila načelom Pil-sudskega, ki je pred 5 leti sklenil pogodbo z Nemčijo. Nadalje pišejo listi, da je Nemčija zahtevala od Poljske samo to, da dovoli avtomobilsko cesto s pravico eksterito-rialnosti skozi poljski koridor, neke večje pravice Nemčije v Gdansku ter nekaj malega poljskega ozemlja. Namesto pa, da bi se Poljska o tem pogajala, kar da je bila po pogodbi z Nemčijo dolžna, je mobilizirala del vojske in se obrnila v London. Nemški listi groze Poljski, da bo doživela isto usodo ko češka, če se bo oddaljila od Nemčije. Nemški listi — in z njimi tudi italijanski — naglašajo, da Nemčija ne bo čakala, da organizira Anglija blok proti Nemčiji. Nemčija bo ta blok prebila. Politična napetost se je zaradi zadnjih dogodkov zelo povečala, da je postala že prav nevarna in grozeča. Italija je mobilizirala nove letnike in ima sedaj pod zastavo že 15 letnikov. Po francoskih vesteh ima Italija že 3 milijone mož pod orožjem. Francija je odredila mobilizacijo v istem obsegu ko v septembru, da se morejo vsa Magino-tova linija in vse utrdbe Francije popolnoma zasesti. — Iz Nemčije poročajo o velikih koncentracijah nemških čet na poljski meji. Tudi južna meja Nemčije je zasedena od vojaštva. — Poljska je odredila vse potrebne varnostne protiukrepe. Zahtevo Nemčije, da demobilizira, je odklonila. — Tudi Nizozemska je začela mobilizirati, prav tako pa tudi mnoge druge države. Zdravstveni s obremenjuje g 5 pravilnikom nai se omiliio njegove naivečie Denarstvo Poštna hranilnica v marcu V marcu se je število vlagateljev povečalo za 4173 na 544.249. Vloge so znašale koncem marca 1359 milijonov din. V čekovnem računu je bilo odprtih 45 novih računov ter je njih skupno število naraslo na 25.921. Promet po teh računih je znašal 8-2 milijona din. Brezgotovinskega prometa je bilo 56-92%. Vloge po čekovnih računih so znašale 1,550-5 milijona din. Koncem februarja so znašale še 1697 milijonov din, v marcu 1938. pa 1798 milijonov din. Narodna banka za češko in Moravsko Z odobritvijo eksekutivne oblasti je praška vlada sklenila ustanovitev Narodne banke Češke in Moravske v Pragi, ki je naslednica prejšnje Češkoslovaške narodne banke. Delokrog slednje banke je s 13. marcem na Slovaškem, Podkarpatski Rusiji ter izven mej sedanjega protektorata prenehal. Ves denar, bankovci, drobiž v papirjih in kovanci, ki je bil izdan po 13. marcu izven mej protektorata, nima nobene obveznosti za novo Narodno banko Češke in Moravske. Kako se bodo uredile pravne obveznosti bivše Csl.-narodne banke ter nove Narodne banke proti pokrajinam izven protektorata, se bo odobrilo kasneje s posebnim dogovorom. Nova slovaška valuta Prvotno se je poročalo, da bo Slovaška imela čisto novo valutno enoto »orel«, ki bo vreden deset bivših Kč, po drugih vesteh pa le 1 Kč. Sedaj se poroča, da so bile te vesti netočne. Slovaška bo ohranila dosedanjo valutno edini-co, ki bo enaka 1 bivši Kč in torej enaka 10 fenigom. Na Slo vaškem se bodo zaenkrat še na dalje uporabljali stari češkoslovaški bankovci, toda s posebnim pretiskom, ki bo označeval, da je to slovaški denar. Nova slovaška Narodna banka bo v najožjem stiku z Reichsban-ko, ki bo za Slovaško izdelala tudi vse devizne in valutne predpise, da bo Slovaška dejansko glede deviznega in valutnega poslovanja eno ozemlje z Nemčijo. Kako se bodo razdelile zlate rezerve bivše Češkoslovaške narodne banke, je sedaj še negotovo. Posebna težava je v tem, ker je velik del teh rezerv v Londonu pod zaporo. Že barva, plcsira in v 24 urah kemično snaži obleke, klobuke '