bomo ae lahko zediaili. Zediniti z aami se je lebko, samo voljo mora imeti, kdor ae aamreč hoče zediniti, tako voljo, kakor dr. Fischhof.  -Politika" je pravila: Nočemo tajiti, da so miali in prin- cipi Fischhofove kajižice jako sposobae biti začetek sporazumljeaja med Cehi ia Nemci, 8 kterega bi se dalo priti na  poravaanje. — Kaj so k teruu rekli Nemci ? Kaj ao rekli ? Ki ro pametai ia Ijubeči mir ia spravo , ki hočejo, da Avstrija še dalj obstaae ia spet močaa poatane? 80 rekli Fischhui ima prar! Knjižica dr. Adolfa Fischhofa. (Konec). Eo je dr Fiscbbof vee rečeao tako aataako razložil, začae pobijati agovore, ki se seni ter tje čnjejo zoper federativao preaaredbo Avatrije. Na8protaiki federalizma trdijo, da Avstrija razpade, ako poeamesae dežele postaaejo bolj samostojae. Kako aeki bode razpadla —• pravi Fiscbbof — ako so aajvažaejše pravice tudi v federativai vladi pridržane središai obiasti davkarske in vojaške zadeve, pravice vojsko aapovedati, mir skleaoti, medparodae pogodbe izvrševati, uradaike iaieaovati, sodnike staviti; pravica pomilosteaja ia pravica absolutaega ugovora. Razloček med zdaj ia vprihodnje bil bi le ta, da vladar več praric postavodajstva izroči deželaim zborom kakor dozdaj, ko jih ima državai zbor. Ker 17/17 zaiiraj oslaae celota ia cesar avstrijski aič ae zgubi od tega, kar je prepastil kralju českemu (ki je tudi oa) ali poknežeaeraa grofu tirolskeaia (ki je tudi on), tedaj bi cesarjeve pravice ae trpele najtnanjše škode. Ib saj je celo tako že bilo v prvi polovici preteklega stoletja, ko je bilo aa Duaaju 6 dvoraih kaacelij: ogerska in erdelska, česka (za česko, Moravsko ia Šlezijo), dolDje-avstrij8kav (za Avstrijo pod ia Bad Aaizo), notraaje-avstrijska (za Štajarsko, Koroško ia Kraajsko), gornjo-avstrijska ia za Tirole in italijaaski sovet. Ia vsaka dežela je iaiela svojo poscbao ustavo. Po tem se je maogo prerirugačilo ia vlada cesarja Jožefa II. je vpeljala silo nemškcga jezika (SpracheazwaBg). Poaledaje vpraSanje dr. Fischhof ovo, pa je bilo to: Kako bi se dalo doseči porazuraljeaje in' sprava lued narodi avstrijskiaii? Oa misli tako-Ie: Skiičejoi naj se Bajveljavaiai možje obojae straake (aeruške in slo-j vanake) v posvet, to je, v svobodui zbor, da se razgovorijp, • kako ia kaj. Ako se na tej poti oe doseže porazuiuljenjej ni nstava nikakoršne akodc trpela,- če pa so se porazimieli, I potem se naora začeti parlaaieataraa akcija; državai zbor, napravi postavo za aarodnosti, predrugači ustavo v smisln tega porazamljeBJa ia premeai volilai red. Ko je državni zbor to dovršil, skličejo se deželai zbori, da v mejah piedru-i gačene državae astave, predrugačijo deželae ustave. j Tako piše dr. Fischbof, ia njegovi izvrstni nasveti so! vredai , da se dobro prevdarijo, kajti le samo federalizemj more Avstrijo rešiti velikih njoaili zadreg! j Da izvrstaa knjižica dr. Fischhofa, ki nosi po pravici na«; slovje: nAvatrija ia poroštvo njenega obstaaka"^ 8e je v vseb narodaib krogili v slovaiiBkib deželab spre , jela z veliko radostjo, priaesla sicer ni nič takega, kar se nebi bilo že veikrat izreklo v federalističaib iistih, in kaji-j žica irna samo zato veliko važnost, ker iina vse skupej zbra-i no to, kar je že v večih ia različaih časnikih rečcao, in ker je spisana od postflaega Neanca. In čeravno še zdaj ai vrgla Herbsta ia Giskra iz miaisterstva, kakor se je od aje pričakovalo, vendar je cjih stanje tako podkopala, da pasti morata. Zdaj še booerno pogledati, kar so pisali česki listi otej brošnrici Fischhofovi. nNarodai Lisly" so pozdravili radostao ta prvi pošteai glas od Neracev ia pravijo, da je mogoče, da se po poti, ktero je pokazal Fischbof, poravaajo spet vsi narodi. Če pa drugi Nemci ae bodo sprejeli njegovega predloga, b«de svet veadar videl, kdo jc tisti, ki se noče poravnati, teuiuč tirja podvržeaje. Fischbofovo temeljito ia dobro spoznanje vzroka, zakaj se avstrijski Slovaai borijo zoper ceutrali/.ncijo, da bočejo namreč sauii sebe ohraniti, imeanjejo nN. L." _,T8em našim bralcen) iz duše vzete". la čeravao Fiscbbnt ne govori o celokupnosti zemlje česke kroae, vendar govon 0 kroBanju českega kraija. Zato mislijo BN. L." da Fiscb bof razume v tem celokupaost, ker se kronanje ne oiore samo za eao česko deželo vzeti. nPokroku pravi, da je v tej kajižici ton zarea Iiberalni, ki 8e celo loči od -cislajtansko^liberaloih glasov. Z gbv nimi načeli, pravi se pnpolnonia zlagamo , ker so celo n»ši. Ako se okrog Fiscbofa nabere političaa nemška straaka,